mojpes.net

Izposodil sem si knjigo O psih od Miroslava Zidarja, ampak je kar stara, in me zanima, če je kaj podobnega (torej bolj strokovnega, od navadnih priročnikov, ki so bolj slikanice) izšlo pred kratkim?

Odvisno, kaj konkretno iščeš. Ampak v zadnjih dveh letih vsaj ena slovenskega avtorja in ene par prevodov tujih.

Lušna knjigica,ki je izšla pred leti je vsekakor knjiga Lovska kinologija avtorja Marka Malija.V njej je vse od nakupa mladiča do oskrbe odraslega psa,nege,prehrane,...
Tjaša

Kupil bi si eno, v kateri je vse kar se psa tiče... Razen kakšnih opisov pasem, te ponavadi zasežejo polovico knjige, kar pač ni ravno praktično... Veliko knjig ki berem govori zelo zelo splošno in nič novega... npr. pri zdravju samo naštevajo bolezni in za vsako piše pojdite k veterinarju... Pa nočem da bi se lastniki veterinarje igrali, samo lepo je vedeti, zakaj psičku zateče kakšen del, ali pa vsaj vzrok-posledica-hiter ukrep-dolgoročni ukrep-preventiva ipd... Mislim, da si danes večina ne more privoščiti iti k veterinarju, in je zato dobro, da vsak lastnik obvlada vsaj malo znanja s tega področja, da pravilno oceni kdaj je potrebno iti in kdaj ne...

No, nekakšen tak priročnik bi si rad kupil :) kjer je vse v enem

Upam, da tega ne misliš v tem smislu, da si ne moreš privoščiti peljati psa k veterinarju, ko bo z njim kaj narobe.  Če je temu tako, je neodgovorno, da razmišljaš, da bi imel psa.

Upam, da se tale tvoja izjava o veterinarju samo narobe razume, sicer se zelo strinjam z uroo.

Knjige: 300 vprašanj o psih, Življenje s psom, Govorite po pasje?, Naravno zdrav pes, Pasja inteligenca, ....

Prav specializirano o zdravju boš verjetno najlažje našel na Amazonu, seveda v angleškem jeziku.

Ne ne, seveda ne! Samo pravim, da je treba ločit, kdaj je treba in kdaj ne peljati. Kako pa to ločiti se je pa treba podučiti. Se opravičujem za zmedo ;)

Zakaj bi šel k veteriranju in zapravil 60€, da mi pove, da bo čez 2dni vse vredu, ČE lahko to preberem oz. preverim v knjigi za 15€. Zato pa iščem kakšno dobro knjigo o psih.

Se strinjam. Ampak imet jih moraš pa 60, za vsak primer. Pa možnost, da jih (bohnedej) dobiš tudi 600€ - lastni prihranki, starši, kredit...) če ti ga ravno avto zbije in je treba celega krpat. Sicer tega noben noče, ampak če se zgodi in je vse popravljivo, si ga ne predstavljam na oni svet poslat. Tisti z večimi psi jih imajo ravno zato pogosto zavarovane, sicer te poberejo ali stroški ali pa slaba vest.

Je pa res, da je žal zlate sredine malo - ko enkrat ujameš ta pravi filing, ne letiš za vsako drisko tja, čeprav imaš tudi take, ki so tam skoraj abonirani. In po drugi strani take, ki se jim zdi preveč plačat za tumor stran spravit, kar pač je nujno za psa in ne moreš sam.

Hja, po eni strani se dobijo dobri veterinarski priročniki za laike, samo stanejo precej več kot 15€ in ne, ne moreš dobiti vsega od vzgoje in nege do zdravja dovolj natančno v eni knjigi. Po drugi strani pa ti priročnik brez izkušenj bolj malo pomaga, ker se lahko zaj...in namesto 30€ (ali pa 60, če še kaj dela zraven) plačaš 600€ zaradi tega, ker si na začetku zašuštral in se je zakompliciralo.

Še v fajn dobrih veterinarskih priročnikih ni vse kristalno jasno.Pa tudi dobrih slik,ki bi znale določeno stvar pojasniti je bore malo.Poleg tega so večinoma pisane v strokovnem jeziku in ne laično.Se pa večino uporabnih stvari naučiš že ko imaš psa in na lastnih izkušnjah.
Tjaša

Jaz si res ne bi upala sama diagnosticirat zadeve s pomočjo knjige kar tako, brez izkušenj. Imam sicer dva dobra priročnika (mačja, zato ne navajam tukaj) ampak, hej, če bi vsak začetnik lahko zadeve rešil s priročnikom, potem vetom ne bi bilo treba študirat vsa ta leta ;)

AndrazM, glede na vse, kar si v teh dnevih napisal, bi ti jaz svetovala naslednje:

1. denar, ki ga misliš dati za pasemskega mladiča daj v kuverto. Ali pa v flašo od kumaric, vseeno.
2. odpravi se v kakšno fajn knjigarno, recimo Konzorcij
3. temeljito pregledaj polico z literaturo o psih in si izberi par priročnikov
4. plačaj z denarjem iz točke 1.
5. preštudiraj literaturo
6. posvoji psa iz zavetišča
7. posvojnino plačaj iz točke 1.
8. s preostankom denarja plačuj račune pri vetu, dokler ne boš sam dovolj izkušen, da kakšno malenkost poštimaš brez njega

Pa brez zamere, ampak tako se mi zdi najbolje.

Cats, podpis  <:]

tudi moj  <:] <:] <:] O0

Bolje kupit pasemskega psa kot pa knjigo. Kupi zdravega mladiča iz dobre vzreje, izberi si zdravo pasmo, pa bodo računi za veta ostali na minimumu. Za "navadne" težave in preventivo si izberi dobrega veterinarja, ki ni predrag, taki so, samo najti jih je treba.
(seveda to ne pomeni, da posvojitev iz azila ni v redu, a če si nekdo želi pasemskega psa....)

Jaz pa nisem prepričana, če je kaka razlika. Ful se poudarja zavetiške, kar je sicer lepo - naj spraznijo ZH pa vse namestitelje in še ostala zavetišča - sem ta prva za da dobijo vsi 'odvečni' dom. Ampak zavetiški so tudi nepreverjena reja glede karakterja in zdravja če pogledaš tako. Pa zato rabiš morda (samo moja domneva) še kak € več na strani za morebitno komplikacijo - vsaj v primerjavi z dobrim rodovniškim leglom, kjer tudi kak DNK test naredijo.
Če je priden, lahko tisto tisočko že nekako zasluži. Pa jo da na stran. Meni se precej bolj važno zdi, da se najprej odloči, kaj bo s psom konkretno počel (ok, tudi beagle lahko, če bo res delal v lovskih vodah, da bosta oba zadovoljna in ne bo stranskih učinkov življenja za tisto, za kar pes ni) in na ta način zoža izbiro na zanj pravo skupino pasem in končno na eno od njih oz na nekaj karakternih lastnosti, ki so mu pomembne. S tem si bo na jasnem in bo tudi zavetiška izbira precej bolj jasna - ni isto, če hočeš v zavetišču psa ali pa znaš povedat kako in kaj bi ti počel in kaj rabiš, je precej lažje svetovat. Ter vedet, da človek misli resno in ve v kaj se spušča.

Kot so ze pred mano napisali kaksne splosne knjige o psih, ki bi kaj vec kot zgolj povrsno oplazila zdravstveni del, ni.

Za zdravje imam jaz Google (Scholar in Books), IVIS (International Veterinary Information Service), Messonnierjevo Natural Health Bible For Dogs and Cats, homepatsko Homeopathic Care for Cats and Dogs, pa Book of the Bitch. Za res strokovne knjige je (poleg google books) najpreprosteje pobrskat na vet. oddelku v Konzorciju. Ampak na racunaj na ceno 15eur. Rajsi se dodaj kaksno nulo.
Prehrana: enostavni sta knjigi od M. Segal (K9Kitchen in Optimal nutrition), bolj komplicirani in strokovni pa Canine and feline nutrition (Case, Carey, Hirakawa, Daristotle) in Home prepared dog and cat diets (Strombeck, dobis zastonj na internetu (http://dogcathomeprepareddiet.com/)).
Kar se ucenja/solanja tice je pa spet odvisno od tega, katera smer te zanima; agiliti, trikci, ples s psom, frizbi, lovske zadeve,...

Ce pa bi te zanimala kaksna specificna zdravstvena tezava, sta scholar in books skoraj dovolj, ne potrebujes nujno kaksnega prirocnika, pod pogojem (jasno), da znas guglat. Vedno vec je open access journalov in vedno vec clankov je objavljenih na ta nacin +  tudi avtorji sami velikokrat fliknejo pdf na svojo spletno stran, tako da lahko do informacij prides tudi na ta nacin.

Lanabela in FŽ, jaz se z vama čisto strinjam, toda dobila sem vtis, da je količina denarja, s katerim bodoči lastnik razpolaga, dokaj omejena. Če to vse porabi za čistokrvnega mladiča, bo zmanjkalo za oskrbo in se bo zatekel k naredi-sam varianti. In to je za mene narobe. Če ni dovolj sredstev za eno IN drugo, in če ne more počakati, da se količina sredstev ustrezno poveča, potem je moja predlagana varianta rešitev.

Ob tem je treba poudariti, da je nakup "čistokrvnega brez rodovnika, ker itak ne bo šel na razstave" napačna in daleč najdražja varianta, ki jo MOČNO odsvetujem. To tukaj sicer ni bilo omenjeno, ampak vseeno.

kakorkoli obrneš, je še najbolj zanesljivo imeti dobrega veterinarja, ki ti ne zaračuna vsakega pritiska na kljuko in ki ga lahko kaj vprašaš tudi po telefonu. Kdor nima res veliko izkušenj, naredi še najbolje, če mladiča ob prvih znakih bolezni popoka k vetu. ga še najmanj košta. je pa obstajala v slovenščini ena knjiga, v prodaji je zanesljivo ni več, naslov je imela en tak splošen moj pes ali naš pes, naši psi  ali nekaj podobnega, ki je imela za eno osnovno rabo povsem uporaben veterinarski del, kjer si po sistemu tabelic z simptomi prišel do vsaj do tega, ali moraš k veterinarju nujno takoj, ali lahko počakaš do naslednjega delovnega dne, ali pa gre za nenevarno zadevo, pri kateri lahko počakaš še malo dlje. V knjižnicah se to knjigo še prav gotovo najde.
Bo pa tisti, ki bi rad kaj naredil sam in prihranil denar nad laičnimi veterinarskimi priročniki razočaran: ne glede na to, koliko denarja odšteješ zanj in kako debel je, vedno na koncu piše,  da moraš k veterinarju.

Verjetno tole misliš? KLIK NA SLIKO (http://s2.bolha.si/1/image/41146/41354/Vas-pes---David-Taylor-DZS-1993_4cbc6f8188b8b.jpg)
Moja knjiga o mačkah (isti avtor) je na tem sistemu.

Meni se zdi tale bolj verjetna: KAJ SE DOGAJA Z MOJIM PSOM? (v originalu: What's Up With My Dog?)

Avtor: Bruce Fogle, izdajatelj Mladinska knjiga 2003

Slika je tukaj, upam da lahko objavim:
http://www.emka.si/kaj-se-dogaja-z-mojim-psom/PR/32999,466

Ima za vsak problem po točkah  navedene in dobro opisane znake, tako da lahko razume tudi vsak začetnik in piše točno tako, kot je navedla Lanabela: v katerem primeru je treba k veterinarju takoj in kaj lahko počaka do naslednjega dne. 

Jaz še zdaj včasih kaj noter pogledam in bi nakup priporočila vsem, ne samo začetnikom. :)

Ja cats, prav to sem imela v mislih, meni se zdi uporabno. One druge ne poznam, sliši se v redu.

Nanook hvala za linke, mi bojo zelo prav prišli...
Sicer vem, da je bolj "moralno", da posvojiš psa iz zavetišča ampak tam dobiš mačka v žaklu, kar se lahko konča z nesrečnim življenjem lastnika in psa.
Če kupiš psa od priporočenga rejca, lahko točno vidiš starše, in se da zelo veliko (seveda pa ne vse) zvedeti o mladiču od staršev... Tudi rejec ti da veliko začetno "dozo" znanja o pasmi ali celo mladičku, kar v zavetišču ne moreš dobiti, tako kvalitetno. Imam pa doma že dober mesec kuverto, ki se počasi polni iz dela štipendije, tudi imam ene 15knjig o psih iz knjižnice, ki jih pridno prebiram in berem veliko tudi na tujih forumih.
Kolega je posvojil mešanca in je imel zelo zelo veliko stroškov pri veterinarju zaradi takšnih in drugačnih zadev... pa nočem nič posploševati, sam ko hodi Murphy okol ravno tebe izbere in potem imaš 50€ za psa pa 1000€ za veterinarja, ali pa 500€ za psa, 30€ za veterinarja... Jaz bom pri rejcu vzel in upam na najboljše ter pripravljam na najslabše.
Drugače pa hvala za nasvete..

Joj, daj preberi malo, kaj pišeš.


Res bi bilo bolje, da ne posplošuješ.
Jaz imam doma rodovniškega psa iz odlične vzreje in mešanko/najdenko. In je rodovniški redni obiskovalec vetov in imamo z njim veliko več zdravstvenih nadlog. Pa zato ne pišem naokrog, da so mešanci bilj zdravi od rodovniških.

Nevem kaj si hotel s prvim citatom povedati? Upam da nisi prvič prebral to frazo...

Želela sem povedati, da je izjava, da s posvojitvijo živali v zavetišču dobiš mačka v žaklju, neprimerna in netočna. In daje vedeti, da nimaš pojma, kako poteka posvojitev živali v dobrem zavetišču.
Svetujem, da malo prebereš teme, kjer se oddajajo psi, pa ti bo mogoče bolj jasno kako to gre.

Priznam, da nevem kako točno izgleda, ampak ne vidim načina, da ti povedo o prednikih ali o kakšnih dednih bolezni. Predvidevam, da samo jamčijo da pes ni agresiven ali kaj podobnega in ni (trenutno) bolan...

AndrazM,glede na to,da si si omislil Beagla tudi glede vzrediteljev in info o prednikih psa ne bi bila ravno 100%,da bo dobil vse podatke.Veliko jih je takih med njimi,ki o tem ravno nimajo pojma,čeprav vzrejajo pasmo.
Tjaša

Zgleda tako, da hočejo (v dobrih zavetiščih) precej vedet o tebi, ker je pri psu s preteklostjo sploh pomembno, da se najdeta dva prava. Pa tudi sicer so edini, ki kaj vedo o karakterju psa (dejansko vedo, ni to kar nekaj, večina biva tam dovolj dolgo in videli so jih že toliko, da jim je jasno, kaj za eno žival imajo pred seboj). Glede karakterja si torej lahko kar dobro obveščen.

Glede zdravja bi si pa jaz ne upala kar propagirat zdravih zavetiških, sej je lepo in se sliši romantično, ne vem pa če je realno. Človek, ki je pripravljen posvojit, mora bit v tolko 'poseben', da ne išče perfekcije ne glede barve in značajskih lastnosti kot tudi da je pripravljen na kak zdravstven problem in ga je sposoben psihično in finančno požret. Reklamacije psa iz zavetišča si recimo ne predstavljam, pri rejcu pa doživiš celo vračilo dela kupnine (poznam osebno enega takega, čeprav jih v splošnem najbrž ni glih na tone). Torej, kako je lahko pes iz legla z narejeno DNK analizo ali vsaj s premišljeno vzrejno kombinacijo isto kot nek nevemoodkod kosmatinec? Pomoje ni, pa konec, pa če nam je to všeč ali ne. Za vaške fifije bi še pogojno kupila tole, za tiste pasmi podobne pa ne, ker so praviloma iz sumljivih rej, čipirani in v normalne roke predani nekako ne pristajajo vsak dan tam (rod. brez vzrejnih, raznorazni šteparski, nerodovniški, ki so bli v prejšnjih generacijah izločeni in niso pod kontrolo pa ja...).

AndražM, jaz mislim da mora dejansko bit prav vsak bodoči lastnik psa pripravljen na bolezni, ker vedno lahko udari ven kaj genetskega, včasih je bolezen tudi stvar slučaja ali ga pa sam userješ in ti zboli. Strah pred tem, da boš v zavetišču fasal strašno bolnega in nepreverjenega je po mojem pretiran, je pa res da ziher ne moreš bit in če si želiš naredit ob dejstvu, da si življenje obogatiš z nečem tako fajn kot je pes, naredti nekaj 'moralnega' (kot praviš sam), pač požreš ta riziko.

Lunca, ne gre zato, ali je precej vzrediteljev odgovornih, itak da imaš zaslužkarje in nakladače, pri enih pasmah mogoče več, pri drugih manj, imaš pa možnost samostojnega vpogleda v pretekle generacije, pridobivanje informacij od drugod ipd. Pri zavetiških se temu pač odpoveš. Pač dobiš in imaš rad, kar pa tudi ni tako slabo - kot je med drugim vidno iz precej zgodb tule gor.

Župca se strinjam...
Lunca, malo sem že poklical naokoli tudi na kinološko zvezo na vzrejno komisijo, tako, da se bom odločil glede na več mnenj, ne pri prvemu rejcu ;)
Imam še pol leta čas, in ne mislim hiteti z odločitvijo, kakor večina.

Tako je tudi prav. A če sem lahko nekoliko zoprna: zakaj ravno bigla? zato ker je lušten, kratkodlak, ravnoprav velik z žalostnimi učki in lepo pisan? Ali zato, ker ti  je gonič s polnimi nagoni, ki mora biti (če nisi ravno aktiven lovec) vedno privezan, karakterno tako zelo všeč, da si pripravljen na vse minuse sobivanja z nerazredčenim lovskim psom? Ki ne glede na vzgojo in šolo takrat ko nekaj zavoha preklopi na OFF?

Kakšni pa so ti minusi? ker jaz jih ne vidim... pri vzgojenem psu, če pa pes ni vzgojen je pa to od drugih problem
Seveda sem zaradi videza začel bolj zanimati za to pasmo... Nevem če kdo prvo prebere besedilo šele potem pogleda kako pes izgleda. Sem pa z branjem (mnogih) opisov pasme še bolj vesel, če mi bo beagle izpopolnil življenje. :)
Pa lepo prosim vnaprej, da ne bomo zdej se začeli kregati kako je s lajanjem pa skakanje pa uničevanjem itd... te težavi imajo zdolgočaseni ali hiperaktivni psi... najpogosteje pa ti ki so sami doma 8h IN jih lastnik ne pelje na sprehod ampak jih samo da ven na travo... (poudarek na IN)

 Skakanje in uničevanje ni problem, ker je oboje možno odvaditi ali vsaj preprečiti. Lajanje bi znal biti že trši oreh, a nič neobvladljivega. Največji minus (oziroma plus, če si lovec) je lovski nagon. Za razliko od recimo ptičarjev, retrieverjev...pri katerih je lovski nagon lepo obvladljiv, pri goničih temu ni tako. Ko zavoha divjad, v hipu pozabi na vso vzgojo in na vse, kar se je naučil in gre. In potem maširaš s povodcem brez psa gor in dol ob koruznem polju recimo in čakaš, kdaj se bo naveličal in prišel nazaj. Če boš imal srečo in ne bo med gonjo prečkal kakšne ceste recimo.
Bigli, ki so lahko bili varno spuščeni in ki imajo dovolj dober odpoklic, da jih lahko zanesljivo pokličeš tudi iz gonje so enako redki kot opoklicljivi huskiji. Sem ter tja kakšen  se najde, ravno toliko, da potrjuje pravilo. Mogoče je obojih pri nas za prste ene roke. In vedno je vanj vloženega zelo veliko dela in znanja.

AndrezM, v grobem morda že, ampak ti vstrajno zanikaš pasemske značilnosti in kot pišeš hočeš spreminjat nekaj kar se zelo verjetno ne bo dalo in nimaš plana B.

Samo kot razlago zakaj te to sprašujejo/mo po vseh temah.

Na forumu je tako, da se lahko sklepa izključno iz napisanega in čeprav ti dolgoletni vzreditelji, inštruktorji in dobri vodniki svojih psov govorijo zadeve iz prakse, ti vidiš le tisto, kar bi rad.

Taki so tudi že bili, ki so bili izjemno navdušeni in se predstavili kot krasni bodoči lastniki in kasneje lastniki svojega psa... Pol pa so za par mesecev poniknili in bili ponovno opaženi na bolhi, kjer so oddajali svojega bigla...  :-X

Žal so ljudje vse prevečkrat prepričani, da je mladič, ki ga prinesejo domov nepopisan list papirja, na katerega bodo po želji napisali kar bodo sami želeli. A tamu ni tako, pse pride z podedovanim karakterjem, energijo in nagoni. Enako značilnimi kot barva in dolžina dlake. Ljudem je sicer ponavadi jasno, da iz kratke dlake z nobenimi dodatki k hrani ne bodo dobili dolge košate dlake in da bodo iz pisanega težko naredili enobarvnega.....hkrati pa mislijo, da bo karakter psa tak, kot bo njihova vzgoja.

Srečen pes, je priden pes. ;) Če pa to ne drži, pol pa res nevem.
Glede bodočih lastnikov pa glej, vsak posameznik ve za sebe koliko je ura, js ne za tebe, ti ne za mene ;) Jaz sem na forumu ker bi rad se čimbolje pripravil na novega psa pa sem do sedaj samo kritike fasal pa izpadel, kot da še nisem psa videl.

Jaz bom tu končal, ker malo s teme zahajamo. Sem pa rešil problem s literaturo, ker sem si danes kupil dve knjigi od Cesar Millana how to raise the perfect pup in Be the pack leader. Pa tisti ko ga gleda ve da zadeva očitno deluje ;) Je pa tudi z imel enega beagla ki je tulil pa je hitro rešil težavo, zato priporočam ta del oddaje vsem, ki pravite kako je tuljenje dedno.

AndrazM jaz ti res priporočam, da Lanabelinih postov ne jemlješ kot da so od amaterja. Ima ogromno izkušenj in to s po pet ali več psi naenkrat. Hodi na reševanja, agylitije, spozna se na vzrejo, skratka, ni od včeraj. Je taka praktična ženska, ki ti ne bo svetovala kakšne panike in histerije za brez veze, pa zdrava pamet ji dela in ne piha vedno v rog od vseh drugih. Ne gre zato, da bi te kdo poskušal prepričat, da beagel ni zate, mogoče bosta celo super kombinacija, sploh ob takem navdušenju, če bo še trajalo in če bosta res delala. Nimaš pa še vsega razčiščenega pomoje, tako da kak tuj nasvet ne škodi. M.Cesar je že ok, ampak recimo vlečenje pri beaglu ni odvisno samo od ranga na katerega Cesar stavi, beagle noče nujno pred tebe, ker te 'zajebava' in bi te rad nadmudril, amppak ga zanimajo vonji, neskončno ga zanimajo in zato ga pač vleče k njim. M. Cesarja je možno hitro narobe razumet, sploh če ga bereš kot čisti začetnik. Kot si recimo človek, ki ne zna nekega jezika, zelo težko pomaga celo s slovarjem. V enem starejšem nemškem slovarju imaš recimo pod 'betrunken' (pijan) slovenski prevod 'nasekan'. Si predstavljaš nasekana (pijana) drva? Tako je, če gre vse po knjigi, izkušenj pa manjka.

Jaz ti samo še to svetujem, da vzameš list, napišeš na eno stran pluse in na drugo minuse. Probaj si predstavljat živet s katerimkoli od minusov beagla. Lahko da (jasno ne nujno) se ti bodo pripetili, ker boš dobil po spletu okoliščin trd primerek, lahko boš v kakem segmentu zafrknil pri vzgoji, vsakemu se lahko zgodi, lahko boš samo ugotovil, da si s takim psom slabo kompatibilen in boš res ogromno truda vlagal, da ga boš razumel, pa bi se imel tačas s katerim drugim lahko naravnost super. In če si pripravljen sprejet katerokoli od možnih zoprnij te pasme (končno ima vsaka kakšno), potem ok, veseli se plusov, kupi beagla, probaj se izobrazit, šolaj ga in imejta se fajn, zakaj pa ne.

O FŽ, hvala za komplimente.
AndrazM: niso kritike, samo zoprno vprašanje, ki bi ga postavila recimo vsakemu wannabe lastniku bigla (ali huskija, pa še eno par takih pasem je): ali ti to, da lahko psa varno spuščaš s povodca veliko pomeni? Če ti, si pojdi raje izbrat drugo pasmo. Če ti ne, potem pa kar veselo, potem bigl nima res skoraj nobene slabe lastnosti. če boš kljub temu uspel narediti psa z odličnim odpoklicem, ki ga lahko odpokličeš tudi sredi gonje, potem bo to samo bonus. Če pa bi šel v nakup s prepričanjem, da je vse odvisno od lastnika, potem bi znal biti zelo razočaran.
In oh ja, ob vseh psom prijaznih metodah, s katerimi bigle ( polarci, hrti in kar je še takih podobnih pasem) lahko res uspešno vzgajaš in šolaš  najdeš ravno C.M.

Ni šlo na lanabelo ampak bolj na AngSeter.
Sam imam že 11 letno maltežanko, ampak vem da se pasmi ne moreta skoraj nič primerjati tako, da z veseljem preberem kaj drugi, ki imajo izkušnje s lovskimi psi napišejo. Kar pa jaz napišem pa ni "zrastlo na mojem zeljniku" ampak sem prebral v knjigah oz. so drugi tako napisali. Sem pa spregledal, vendar sem vesel, da je lanabela omenila energijo, kar imam namen tudi zelo paziti pri izbiri kužka.

Ojoj, C. M. ... to bi jaz na TV kar prepovedala, ker se njegovih "preverjeno uspešnih" metod loteva čisto vsak, brez kakršnekoli osnove in to RES ni zdravo, predvsem ne za psa. :-[

Vedno je problem, če nekdo odkrito pove kaj misli in ni v skladu s pričakovanju osebe kateri je namnjeno. Če človek noče slišatr negativnih stvari, ne vem zakaj sprašuje za pomoč. Tisto, kar ti da mislit je največ vredno.

A je treba dosežene rezultate limat, da se ga jemlje resno?  ::)

Kot sem že nekje drugje napisala. Kdor na negativne strani ni pripravljen tudi v primeru, da ne gre vse tako kot si je zamislil, niti pozitivnih ni vreden. Po pisanju pa se vztrajno vidi, da bigla jemlješ kot nepopisan list papirja. Meni se to zdi kot podcenjevanje pasme.

Pasme niso zrasle zaradi izgleda.  ::)

Če nekdo sprejema tako negativne kot pozitivne in je pripravljen na življenje s psom tudi, če se izkaže, da bodo negativne zadeve bolj izražene in mu v bistvu niti niso tako hude, pol pa ni problema.  8)

Odgovornost do živali in okolice mora biti na prvem mestu.

Zakaj pa bi prepovedala CM? Meni se zdi pa super! Že samo to da ima podporo in veliko sodeluje z svetovno priznami trenerji in kinološkimi zvezami se mi zdi da nekaj očitno dela prav? Vse kar pa dela pa dobro razloži iz čisto same osnove oz. narave psa?
Pa še koliko ljudi je zmožnih spraviti agresivne pitbulle in rotwajlerje v 5min da lepo hodijo ob lastniku? bolj malo ne?

v 5min? A to čisto resno misliš?

KLIK (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,36513.0.html)

AndrazM, ne verjemi slepo vsemu, kar vidiš po TV  ;) Še nisi slišal za scenarij, montažo, režijo,...?

Ravno zaradi tega tvojega zadnjega prispevka, bi ga ona prepovedala. Ker ljudje gledajo selektivno, pol pa še mislijo kako obvladajo. Vidiš pa svašta pol po cesti  :o

Sama ne zanikam, da on obvlada to kar počne (čeprav se z vsemi razlagami ravno ne strinjam), močno pa dvomim da horda njegovih navdušencev, ki v bistvu pred tem še nikoli ni zares delala s svojimi psi (tlele všteti tudi tisti, ki imajo že celo življenje pse, ampak prav tako niso delali z njimi...) dejansko vidi v njegovem ravnanju ravno tisto kar bi morali.  ::)
Malenkosti so važne. Tisto kar dela razliko pri čisto vseh načini vzgoje ali šolanja in to je nagrada ali kazen ob PRAVEM ČASU.  ::)
Tega ti ne da nobena oddaja v kateri so zadeve, ki potekajo dneve, tedne ali mesece prikazane v eni uri, če nimaš zraven kakega tolmača, ki ti pove kaj sploh gledat... pa še takrat...  :-\

seveda je mogoče (a z določenim tveganjem, celo če imaš občutek in reflekse kot C.M. lahko končaš na urgenci, tudi C.M. je že bil pogrižen) zlomiti agresivnega psa ne ravno v 5 min ampak v pol urce pa že mogoče - a potem sledi tedne in tedne dela s tem psom in z vodnikom tega psa. Celo C.M. ne zna narediti čudeža brez tega. Kar v knjigah tudi piše, v oddaji se pa ne vidi.
Obstajajo varnejši, psom in vodnikom prijaznejši sistemi, ki pa so brez izjeme dolgotrajni in zahtevajo od lastnika veliko discipline in samokontrole.

... pri čemer je razmerje posnetega materiala in končnega, zmontiranega, ki ga vidiš na TV, za običajnega gledalca ponavadi nepredstavljivo in deluje čista potrata (npr. 1:10). Kar pa seveda ni, sploh če hočeš ujeti na posnetku točno tisto, kar želiš pokazati, zna trajati in zahteva nemalo ponovitev ... česar na končnem izdelku seveda ni videti.


Točno to. Če že, bi morali res gledati s kompetentnim komentatorjem oz. tolmačem. Podobno kot otroci kakšne filme ali oddaje, ki jim niso dorasli in bi si jih lahko povsem napačno razlagali, pa potrebujejo zraven starše.

Ja jaz sem že odvadil psa po teh "must be" prepovedanih metodah, lajanja in skakanja na druge pse na obisku, prosačenja, lajanja in skakanja pri kosilu, da o sprehodih sploh ne pravim... Prej smo rabli za 50m 10min, in pol ure da je pač pes svoje opravil, zdaj pa naredimo 1km v 20min pa pes, takoj ko se ustaviš naredi svoje...
Tako da, kar se mene tiče (in ne silim drugih v to) bom jaz še kar pridno nadaljeval po teh metodah ;) Pa ni nobenih kazni pa zamer pa manj srečnega življenja, kvečjemu obratno.