mojpes.net

Zdravo,

zanima me vaše mnenje, katera pasma bi bila primerna zame. Pred kratkim sva se s punco preselila v manjšo vas, kjer imava pred hišo manjše dvorišče in tako prostor za že dolgo željenega psa (prej sva bila v študentskem stanovanju).

Pasma mora biti taka, da je pes velikosti okoli 45 - 65 plečne višine (približno 40+/- kg). Pes se mora čim manj sliniti, dlako pa bomo že posesali :). Mora biti sposoben iti na sprehod pozimi in poleti in da ob spremstvu pri teku/hribolazenju ne omaga pred mano, saj sem precej aktiven. Poleg tega bi bilo zaželjeno če je doma umirjen in se rad crklja. Mora biti učljiv, dojemljiv in da rad "dela", tudi družinski - da ima rad otroke in domače živali. Plus je tudi, da ima pasma čim manj genetskih bolezni.

Pri obeh smo imeli/imamo v družini pse (čivava, 2x nemški ovčar, mešanček, king charles spaniel), vendar bi bil to najin prvi pes.

Zaenkrat sva razmišljala o naslednjih pasmah in naju zanima vaše mnenje. Vesela bi bila tudi vaših predlogov o izbiri pasme (ne nujno iz tega seznama).

- hovawart
- gladkodlaki prinašalec
- labradorec
- weimeranec
- veliki švicarski planšarski pes

Hvala za pomoč in nasvete.

Za večjo aktivnost in večje obremenitve je boljši šes nekoliko lažji od 40 kg. Švicarski planšarski pes je pretežek in prevelik za zelo aktivnega vodnika, tudi zdravstveno so kar zahtevni. Gladkodlaki prinašalec ustreza vsem zahtevam, hovawart  tudi, če so vam všeč veliki psi - so glede na svojo velikost kar okretni in vzdržljivi. Namesto weimeranca, ki zna biti zahteven tako zdravstveno kot tudi karakterno pa bi bil primernejši nemški ptičar, ki je bolj zdrav,  telesno od vseh naštetih najbolj  vzdržljiv in učljiv. Je pa seveda precej manj fancy kot njegov bratranec.

Zelo različni psi...  :)

Kaj ko bi si še kaj prebral o njih in spoznal kakega v živo?

dodatna pasma nemški ovčar delovne linije  :P

Od naštetih še najbolj gladkodlaki prinašalec, drugače me še najbolj fascinira Nemški ptičar s svojo vsestranskostjo. Vašim zahtevam bi tudi moj piko v celoti ustrezal, s tem da bi bilo treba paziti na res kvalitetno vzrejo dalmatincev. Drugače pa ja, nemški ptičar.

Glede na naštete pasme se odločate torej za pasemskega psa, torej z rodovnikom.
Ne se pustit zavest na nakup brez rodovniko oz. si v tem primeru raje posvojite primernega psa iz zavetišča.

Lana, super si to napisala.

Edino tisti pogoj "umirjenost doma" bi znal biti prvi dve leti malo problem  >:D

Prvi dve leti pa imajo itak vsi psi "problem" z umirjenostjo  ;)

Hvala za hiter odziv.

Pes bo rodovniški (dobro da obstajajo študentski krediti :). Te katere se najde preko mojpes.net so vsi v redu oz. kako se prepozna da je psarna/vzreditelj v redu?

Kakšno je tveganje za dedne bolezni, recimo za displazijo - če imata oba starša A/A oz. koliko je treba gledati, da nimajo starši sklepe B kategorije?

Namen imam vzeti samičko, ne mislim pa je naprej razmnoževati oz. voziti na razstave, najveretneje bi jo steriliziral. Glede na to dejstvo me zanima vaše mnenje, če se vzame rodovniški pes, ki pa zaradi neke malenkostne hibe (barvni vzorec malo odstopa), ne dobi vzrejnega dovoljenja in se zato cena za njega spusti. Seveda je pogoj, da vzreditelj kljub hibi opravi vse zdravstvene preglede.

Glede ptičarjev, sem bil že ob vpisu weimeranerja na listo skeptičen, saj so mi vsi odsvetovali lovske pse, ker pač nisem lovec :). Živim na vasi, kjer povsod okoli mrgoli živali in me skrbi, da bi nagon psa preveč vabil na potepanja :) - koliko se ta nagon da odnaučiti - ali bi na koncu celo moral iti med lovce?

Za švicarskega planšarskega psa se mi je zdelo, da je preveč masiven in da bo odpadel. Za hovawarta me skrbi, da so lahko agresivni in preveč dominantni. Labradorci in prinašalci pa so spet radi potepuhi, vsaj po mojih izkušnjah?

Še enkrat hvala za nasvete.

Kaj pa kakšni setri? Samo razmišljam.

O pasmi lahko precej preberes na tej povezavi - IRSKI SETER (http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,179.0.html)

Ptičarji niso goniči in z delom dobiš brez problema tudi 100% odpoklic. Tako kot pri drugih pasmah. Sej tudi prinašalci so v bistvu lovski psi.  ::) :P
Ovčarji so tudi lahko zelo problematični pri gonji, če se jim jo dovoli.

Velika večina psov se bo prej ali slej začela potepat, če bodo prepuščeni sami sebi brez, da bi bili zaščiteni pred pobegom in s katerimi se ne bo delalo odpoklica.

Setri so znani kot potepuhi in baje radi bežijo, če se jim ponudi možnost. Za moje pojme bi to veljalo samo, če bi jim bilo blazno dolgčas.  :P
Moja mešanka z angleškim setrom je imela perfekten odpoklic. Tudi iz gonje za zajcem, če sva ga slučajno pohodila na sprehodu.
Sicer pa tudi setri čisto ustrezajo tvojim/vajinim potrebam.

Kar se kolkov tiče, so samo rezultati staršev premalo, ampak v grobem so za predstavo. Če je možnost je dobro videt tudi, kakšne kolke ma ostala žlahta in če mogoče obstajajo že potomci teh psov, kakšne kolke majo oni. Ni pa nič 100% v naravi.
Se pravi, treba je malo več pogledat okrog sebe kot pa samo starše in si jih po možnosti tudi ogledat v živo. Ker lahko nabašeš tudi na kakega, ki zataji negativne stvari o svojih psih...
Zdravo pamet vklopit in čimveč informacij ;)

Pa teme o pasmah prebrat :)

Labradorci pa res niso potepuhi :o

Meni se zdi, da ti labi kar ustreza, edini problem je, ker imajo že kar nekaj dednih bolezni in je zato res fajn dobro leglo zbrat..

Švicarji tudi niso potepuhi, so pa sposobni precejšne aktivnosti (koliko je to za vas "zelo aktivni"?). Je pa res, da se malo razlikujejo med seboj in ni treba, da vzameš mladička od staršev, ki imata po skoraj 60 kg. No, naš je precej zgagast, skoraj vsako minuto prirpavljen na traparijo (in ne potrebuješ veliko, da ga spraviš v igranje), po drugi strani se je pa sedaj tudi precej umiril (ima 18 mesecev). problem je nakup, ker v Slo bi ga jaz kupila samo pri enem vzreditelju. Je pa švicar precej bolj miren kot flat (po drugem letu).

Kaj pa bokser? ali pa parson terier?

Parson terier je premajhen, bokser mi ni všeč (oblika glave), vseeno hvala za nasvet.

Aktivno mislim toliko, da so sposobni iti vsak dan npr. zjutraj teči 8km in zvečer v hribe za kakšno uro ali dve, čez dan pa so sposobni imeti še kaj energije za igre, šolanje... okvirno nekaj takega.

Glede vsega napisanega do sedaj me zanima kaj mislite še o tornjaku, saj je o njem zelo malo podatkov, še tisti ki so, pa so zelo v redu.

Kaj pa kakšen kelpie? Ali pa belgijski ovčar? Ali pa avstalc?

Tudi jaz sem takoj na belgijca pomislila. Pa se izbiras lahko med 4 variantami.

alexy, če boš kdaj govorila s kakim, ki šola labradorce za vodnike slepih jih kar povprašaj kateri je največji problem pri izbiri in nakupu mladih psov. Poleg zdravja seveda...  :-\

Tako, da... vsak pes mora biti pod kontrolo  :)

AngSeter ne bom govorila z nobenim, zato mi lahko tudi ti poveš  ;)

No, sej to je to  ;)  potepanje  :P

Ker nikjer v pasemskih značilnosti tega ne piše, v praksi se je pa pokazalo kot problem sem omenla. Vsaj po pripovedovanju iz prve roke.

Kdor bo pa pazu in delal pa itak ni variante, da bi si pes želel sam okrog vandrat  :)  Tudi take pasme za katere pravijo, da so znani potepuhi. Kot recimo angleški setri baje. Samo, kot verjetno tudi ti za tvojo, jaz ne vem nič o tem  ;)

Zanimivo..poznam iz prve roke precej labijev, pa se noben od njih ne potepa.. ???

Teli, ki jih poznaš tudi psa stran ne dajejo  ::) :P
Če pa oskrba ni taka ku mora bit pa... Baje so tisti ki se že enkrat potepajo zelo trdovratni in če se tonaknadno ugotovi, jih vrnejo prvotnemu lastniku, ker pač takšen ne more biti primeren za slepo osebo...  :-\

Belgijci in delovni nemški ovčarji imajo ogromno nagona in energije. Za njih je 8 km na dan in kakšna ura treninga in igre premalo. Da o umirjenosti v stanovanju ne izgubljam besed.
S temi psi je treba resno in trdo delat, če ne je kriza.

AngSeter, a govoriš ti o labijih ali o "labijih"?
Namreč, ne poznam niti enega napadalnega zlatega prinašalca, vem pa za celo vrsto "napadalnih zlatih prinašalcev".

Joj, napadalnost pa res ni pasemska značilnost nobenega retriverja, goldna pa še od vseh najmanj. Se najdejo samci, ki so ob slabi socializaciji zoprni do drugih psov. Občasno, a res zelo redko se najdejo taki z nizkim vzdražnim pragom, ki so pa res zelo zoprni in popadljivi, ampak zadnje (rodovniško) leglo takoh goldnov sem zasledila pri nas  pred več kot 20 leti.
Sicer pa: kaj je največja ovira pri psih, ki jih šolajo za pomočnike slepih? Samostojno odločanje psa v kritičnih situacijah, česar mnogi psi niso sposobni in če tega ni v njih jih tudi naučiti ni mogoče.

Potepanje....pse lahko razdelimo na tiste, ki se načeloma držijo domačega dvorišča in tiste, ki se ga ne. Načeloma se domačega dvorišča držijo psi, ki so jih vzgojili kot kmečke čuvaje dvorišč. Od naštetih pasem bi sem še najbolj sodil hovawart, mogoče še švicarji (med njimi se tudi najdejo potepuhi, a se jih veliko drži dvorišč), pa nekateri špici....Pa še za te so današnja majhna dvorišča premajhna in si vzamejo zraven vsaj še sosedovo, če je možno.
Velika večina psov pa se bo potepala, če se jim bo to dopustilo. Bolj ko je pes radoveden, bolj ko ga zanima okolica  in več ko ima energije, bolj z veseljem se bo potepal. Zlasti samci, pa tudi samice, če jim je dolgčas in če imajo premalo gibanja.
Če imajo priložnost se potepajo praktično vsi lovski psi - torej tudi prinašalci, setri in vsi polarni psi. Pa od ostalih vsaj tričetrt. A če se s psom dovolj ukvarjaš, mu omogočiš dovolj gibanja  in ga na neograjenem dvorišču ne puščaš brez nadzora, se ne bodo  potepali niti novofundlandci (po mojih izkušnjah najbolj notorični in najuspešnejši potepuhi)

Kolikor vem z rodovnikom. Predvsem zaradi preverjanja prednikov o zdravstvenem stanju...

Pa sej ni čudno. Kot je opisala Lanabela sodi labi lepo v sliko o živahnem, radovednem in samostojnem psu. Sej zato so pa tudi dooooosti bolj primerni od raznih ovčarjev za delo vodnika slepega.

In če ponovim, pri odgovornem vodniku do tega ne pride pa lahko 100x piše v opisu pasme, da se rad potepa  ;)  :P

Na to mora biti pozoren pravzaprav samo tisti, ki živi nekje bogu za hrbtom na veliki posesti, ki je ne namerava /ne more ograditi, pse bi pa imel, a ne stalno zaprte/ privezane.

Moje samojedke se tudi ne potepajo in so lahko vrata od ograje odprta....dokler sem jaz na vrtu. če bi šla noter samo lulat, bi mi medtem mrknile. O setrih pa....v boljših časih, ko so psi še smeli biti psi, je obstajal seter, ki si je pri potepih pomagal tudi z avtobusi mestnega prometa. Silno dobro se je znašel - a enkrat, ko je bila nevihta, pa ga je bilo strah, je stopil na prvi avtobus ki se je ustavil in se odpeljal proti Kamniku.

Ce nista ze v zacetku odmislila posvojitve, je tukaj en potencialen kanidat (ce bo sel v posvojitev). Rodovniski nemski pticar, star 9 mesecev: http://www.facebook.com/photo.php?fbid=2166680578266&set=a.1051878588913.2009639.1584225438&type=1

Na FB ni smiselno dajati povezav, ker vsebine niso dostopne širši publiki.

Kaj pa kakšen mešanček?

Mah, moj bi mrknil o prvi priliki in vsak dan, če bi mu pustila, pa ne sodi v nobeno od omenjenih kategorij pasem, zato se mi to o potepuhih zdi res malo mimo.

Sem hotela reči samo to, kar so že drugi: psa je treba vzgojit do te mere in ga toliko zaposlit, da se pač ne bo sprehajal sam.  In poskrbeti za varnost oz. mu onemogočiti proste izhode (npr. neograjeno dvorišče). Kar pa itak velja za vse, radovedne in samostojne potepuhe in zapečkarje.

Tudi dalmatinci so znani potepuhi, če jim je dana prilika, jo z veseljem izkoristijo. Moj pa še niti enkrat ni ušel nikamor :) Tko da posploševati res ne gre ;)

Ne ampak dejansko je razlika in to prirojena. Ko sem imela prvo leglo samojedov, pa še nisem bila pripravljena na to, kaj so sposobni narediti  dvomesečni mladiči, so mi enkrat uspeli odpreti vrata in so bili frej celo dopoldne. Ko sem prišla domov, so sicer mirno spali na pragu, ampak sledovi pa....na vrtu sta bili skopani dve veliki luknji, v katerih so bile lično pospravljene smeti. Če pomislim, od kod vse so privlekli te smeti in odpadke mi gredo še danes lase pokonci. Ze ene vem, da sta bili dve cesti vmes. Potem smo pa imeli mešance z nekajkao ovčarjem, so bila vrata lahko noč in dan odprta, cucki se niso premaknili iz dvorišča, če je bil dež so šli sami od sebe pod streho (samojedi so šli nalašč packat v luže in skakt po blatu, če jih nismo lastnoročno polovili in zaprli pod streho)....

Ja, saj verjamem, da ima moj prirojeno voljo do potepanja (če bi blo po njegovo, bi se kot samostojni raziskovalec imel čisto fajn brez mene cel dan), jaz ga tega nisem učila, morda je celo posledica tega, da je bila nekoč kao lovska pasma, ampak se pa prvi pudelj
 ni odmaknil od mene niti za pol metra. Na nevidni vrvici, obešen za pete. Tako da se mi zdi posploševati karakterne lastnosti na 90% predstavnikov pasem malo in vidim problem potepanja res samo tam, ko pes hoče na vsak način uiti, skače čez visoke ograje, jih podira ali koplje rove, kar pa je običajno prej povezano s kakšnim gonjenjem kot s čim drugim. Sicer pa se da vse urediti z malo volje.

Pobegi (nekateri psi so pri tem neverjetno iznajdljivi in spretni) se začnejo  predvsem zaradi pomanjkanja gibanja in dolgočasja. Ko jim pride v navado in vidijo, kaj na svobodi lahko počnejo pa hodijo obiskovat človeške in pasje prijatelje, samci sproti preverjajo stanje psic na "svojem" ozemlju in če uspejo najti kakšno gonečko, jih nič več nič ne zadrži doma, tisti bolj lovski hodijo jagat, moje mrhovinarke so pa v tisti davnih časih, ko so me še lahko okrog prinesle, hodile ropat kompostnike v soseščini.

no pri mojih dveh lahko rečem da bi zbrisale na en kratek potep takoj, ko bi bila prilika, tretji to ne pade na pamet. kaj naj zdaj rečem, da se pudlji zelo radi potepajo???  ;)

verjemi, lanabela, da so vse tri enako "zaposlene" in da se zunaj ukvarjam z vsemi enako (žogice ali kaj drugega). OK tamala je firbec in še velik otrok mi je jasno, da je akcija tudi s potepom, bi pa s sabo "potegnila" svojo mamo, ki je čedalje večji otrok in ji gredo čedalje večje neumnosti po glavi  ;D ;D ;D

rdečka je pa dama in hoče bit lepa in je uhajanje in neumnosti, kot so valjanje v svinjariji ali kopanje lukenj, ki je pri drugima dvema šport št.1 (zaenkrat) ne zanimajo  ;)

jaz mislim, da je uhajanje samo delno prirojeno vse ostalo je odvisno od karakterja psa ne od "zaposlenosti".

No, se strinjam z Lanabelo, da ko psom to preide v navado, jih težko zadržiš, in da so eni dejansko bolj nagnjeni k uhajanju kot drugi. In ravno to sem hotela ves čas povedati - ne daj mu priložnosti za pobege in ne spuščaj ga, dokler ni odpoklica, pa je vse ok. In potem jih moraš imeti samo malo bolj na očeh kot druge, ampak res ni, da bi se po tem odločala, ali takega psa da ali ne. So druge lastnosti, ki se mi zdijo pomembnejše.

Barbara10 kje bi lahko našla več informacij o psičku, saj povezava na facebook ne dela?

Živjo! Kratki zimski dnevi so kot nalašč za globoka razmišljanja in esejska vprašanja :P. Tudi jaz premlevam o naslednjem psu, čeprav nas je že sedaj precej na kupu, se radi stiskamo. In čeprav mi je na voljo na kupe pasjih knjig (trenutno požiram Psi za telebane) in spletnih strani ipd., me zanimajo vaše mnenje in konkretne izkušnje.

Situacija je/bo: smo družina treh odraslih z možnostjo razširitve v prihodnosti. Dva sta zaposlena, jaz študiram v bližini. Živimo v hiši na robu vasi ob gozdu, prostora ne manjka. Dvorišče bo ograjeno (max. višina je 1,5 m). Smo odmaknjeni od ceste, na kateri pa ni veliko prometa. Bližnjih sosedov ni veliko. Poleg nas treh tu domujejo še - 2 psa, 5 mačk, koze, kokoši, zajci (načrtujemo še račke, papige in konja). Psa imata prost vstop povsod, mačk hiša ne gane. Stopnic ni veliko.

Kar iščem, bi želela, da je pes z veliko začetnico - vizualno in karakterno. Da je impozanten, vendar graciozen. Omejitve v višino nimam. Dovolj krotek, da ga (ob vzgoji, jasno) lahko nadvlada odrasla oseba, tudi ženska – ni mi v interesu, da bosta za sprehod potrebna dva moška, pa s tem ne mislim samo na težo. V takem primeru definitivno levji delež krivde pade na nas, vendar menim, da sem dovolj odločna in samozavestna, nisem pa ravno hrust :). Precej na vrhu seznama je čut za živali - saj so v ogradi in hlevu, vendar se bo psu skušalo vse predstaviti kot njegovo čredo, nimamo pa toliko prostora in živali, da bi lahko pasel (lahko mi jih npr. pomaga »spraviti domov«, v hlev). Čuvaj je priporočen, tako za tujce kot tudi za kakšno nepovabljeno lisico iz gozda, katerih ni malo. Fajn bi bilo, če bi nedomače ob vhodu najavil, v primeru, da bi pa kdo vstopil, ne bi kazal agresivnosti, vendar obenem ne bi zapustil svojega položaja, ko bi se tujec spomnil, da je odgnati psa kot da bi »podil mačke«. Enega zadržanega psa po definiciji že imam, pa tega ne bi nadaljevala. V ostalih primerih lahko brez skrbi poležava ves dan, zunaj ali notri. Lajanje v splošnem skoraj gotovo ne bo povzročalo problemov, niti za sosede (najmanj 4 se derejo vsako noč, tudi eden naših, pa nobeden ne migne), ne iščem pa bevskača. Če bo kratkodlak, ga bom pač oblekla :P, imam pa rajši bolj odlakane, z obzirom, da ne bi rada še dodatnih 15 let pobirala bele dlake s črnih hlač (črne dlake ni problem). 

Največ se z živalmi ukvarjam jaz, nam je pa cilj vzgojiti družinskega spremljevalca. V kolikor bodo v hiši otroci, že sedaj gledam, da je pes ljubeč, oziroma najmanj toleranten (vsekakor bo imel zagotovljen svoj mir). Nisem čisti začetnik, po drugi strani pa sem – padem v tisto skupino, ki trdi, da že celo življenje živi s psi, ima pa bolj malo pojma o vzgoji in delu s psom, kljub temu, da našim psom nič ne manjka, meni pa tudi ne. Edini pes, ki v celem mojem življenju ni bil mešanec, je škotinja. Neko dobro mero sodelovanja med nama in poslušnosti torej pričakujem. S psi se kljub prostoru sprehajam, nisem hudo aktivna, tedensko pa že. Ne tečem, bicikliram ali hribolazim, z izjemo potikanja po gozdu. Rajši grem na travnik in jima mečem žogo, ali pa skupaj pogruntamo kakšno novo vragolijo. Dejansko nekako skombiniram, da smo vsi zadovoljni. Je pa res, da se odpravim z njima povsod - v hribe in mesto. Sliši se, kot da je eno z drugim v nasprotju – morda zato, ker je najstarejša že v 12. letu in v tem času že mnogo doživela, najmanjšem pa zadostuje dvorišče. Sem pa fleksibilna in lahko, da bova z naslednjim psom prava deloholika 8).So večinoma z nami, zdoma pa smo le po nekaj ur/dan, tudi če gremo na dopust, bo pes čisto lahko doma z nekom, ker ne hodimo v kompletu. Da je potrebna pazljivost pri rasti, dobra prehrana, dosledna vzgoja, hibe težjih pasem, morebitni visoki veterinarski računi, nega dolge dlake, zdravi predniki in dober vzreditelj, je vse jasno kot beli dan.

Najmanj toliko kriterijev se mi vrti po glavi že lep čas. Lahko, da je kaj izpadlo nerodno. Morda ciljam v temo ali izumljam novo pasmo. Moj seznam potencialnih psov obstaja, vendar tu ne bi želela vplivati na vaša mnenja. Sem še vedno tako krvava pod kožo, da bi izmed dveh izbrala najlepšega, izmed treh pa dva  :-[! Sigurno se vas – vsaj teoretično – kar nekaj spozna na pogumne velikane z nežno dušo, pa čeprav se vam pod nogami plete španjel. Me zanima, katera mrcina vam zdajle greje stopala in čuva dom. Je bil morda kdo od vas že postavljen pred podobno izbiro, pa bi danes ravnal drugače? Iz kakšnega razloga?

 ;) LP Katja

Akbash

Simpatični spis in lepe misli :)

Svetovati ti nimam čisto nič, ker kljub temu da mi trenutno 3 grejejo noge na postelji, noben ne ustreza vsem zapisom. Pri ta prvem, kateri je edini, da sem ga pasemsko izbirala, ga kar takoj izločijo bele dlake :P (povsod in vedno, črnih hlač ne nosimo). Ta druga je posvojena pri 3 let starosti in je sicer delovne pasme in zna bit pravi deloholik :D je pa begosumna (obvezni povodec vedno). Ta tretja je pa 5 mesecev stara zmešanka in še ne poznam njenega celega potenciala, samo njen značaj :)

Od vseh treh sem torej edino Dalmatinca načrtno izbirala, ker se mi je po opisu sodeče zdelo, da mi ustreza in mi nikoli ni bilo žal :-* Je moj naj naj in sem z več sreče kot pameti dobila najboljšega možnega psa ever. Se mi pa zdi, da tebi sigurno še zdaleč ni padel na misel ;b čeprav načeloma v vseh ostalih zahtevah ustreza ;)

Ampak potem, ko sem se srečala s posvojitvijo odrasle psičke iz zavetišča in slučajno ponovno naletela na čisto zlato, le plašnost in slabe izkušnje je bilo treba premagati, in pač glede na lovsko kri nemških ptičarjev vzeti povodec v zakup, se mi je pogled na tematiko nakup psa odločno prmaknil.
(Da ne bo pomote, Nemški ptičarji so krasni vsestranski psi, bolj jih spoznavam, bolj me očarajo in niso begosumni sploh, to je samo specifika moje psičke z neznano preteklostjo, torej bi ti pasma mogoče celo znala ustrezat ;) )

Ta mala je ravno tako, kot prva dva, lovske krvi, šnoflja dela 100na uro, je pa značajsko spet taka, da nam ustreza in v nulo paše v krdelo. Spet nisem izbirala, spet sem naletela na zlato.

Vsi trije so svoje vrste lovskih psov, vsi kratkodlaki, vsi nadprijazni do ljudi, vsi opozarjajo na nepoznane prišleke z laježem, vsi se lepo obnašajo do drugih, psov, mačk, živali na sploh, vsi so se in se še bojo vse naučili, ter kljub različni starosti in preteklosti so točno to, kar bi si lahko želela. Če bi jih imela vse v vsakem svojem leglu pred sabo, ti povem, da jih ne bi znala izbrati ;) Nekateri to obvladajo, zame je to ruski rulet.

Povzetek:
Nikoli ne bi pogledala Nemške ptičarje, neko črnorjavo lovsko zmešanko še najmanj, pri tem pikastem sem pa imela to srečo, ker si je on mene izbral - bila bi brez najbolj idealnih psov.

Zakaj ti torej sploh pišem, če nimam pojma katera pasma bi ti ustrezala?
Samo zato, ker sem ob branju tvojega prispevka pomislila na to, da mi je dandanes, po vseh izkušnjah in srečanj z xxx različnimi psi različnih pasem, še manj jasno, za katero pasmo se odločit ;b V bistvu si spoh ne predstavljam rečt vnaprej, da to je pa to. Da naslednje leglo te kombinacije bo pa ravno pravšnje zame.
Kljub vsemu se lahko med sabo v pasmi tako zelo razlikujejo, da spet ne veš (razen izgleda) kaj dobiš.

In mogoče pišem zato, da povdarim kako pomembna ni samo pasemska značilnost, pač pa sama osebnost psa.

Ne vem, če bom še kdaj kupovala vnaprej določenega psa/pasmo, itak upam da sem s psi preskrbeljena za vsaj naslednjih 10 let :P
Se mi zdi, da bom raje spet izbirala med že malo starejšimi, z že izoblikovanim značajem, in si pustila svetovati, če ne bom sigurna, kateri mi res sede v moj vsakdan. Torej bom po vsej verjetnosti spet katerega posvojila iz zavetišča.

Zdaj pa nazaj k temi:
Kapo dol vsem vam, ki tako načrtno in premišljeno izbirate in se odločate med vsemi temi čudovitimi pasmami. Meni to ne gre  ::)

Srečno in sporoči kako se boš odločila!

če ti jaz odgovorim, je itak pudelj  ;D ;D ker ne želiš dlak in ker imaš "prostor" je naslednja izbira kraljevi .... barva ... vseeno, ker boš skrbela za to, da bo redno pri frizerju in bo njegova frizura športna  ;)

lej realno ... kot je napisala skogkatt ... sama se boš morala odločiti, kaj bi rada, težko ti svetujemo ... jaz pudlja ne zamenjam za nobeno drugo pasmo (no mogoče bom kakšno dodala  ;))

Opisala si sosedovega kraškega ovčarja. Pa ga na mojo žalost ne oddajajo :(.

Zal sem tole sele sedaj videla. Pesjan ima ze dom.

Moj predlog je pa Leonberžan  :)

Jaaaaa... Kraški ovčar!  :D 8)

Kitekat, jaz imam zelo podobno situacijo tvoji, odločila sem se za airedalca in se super vklaplja v naše življenje. Ima en kup čudovitih lastnosti, v prvi vrsti to, da je 100% zanesljiv v odnosu do (tujih in lastnih) otrok in živali. Je stabilnega, prijetnega karakterja, hkrati pa precej živahen in temperamenten. Enako dobro paše na podeželje in v mesto, povsod kamor lahko gre z mano, povsod se počuti kot doma.
Glede čuvanja: na prišleke opozori, ni bevskač in ne bi grizel. In niti v sanjah se ne bi umaknil, če bi ga kdo hotel spoditi, kot praviš ti, "kot mačko". Razmišlja s svojo glavo, ne boji se ničesar, a ni agresiven. S pozitivno motivacijo, dosežeš pri njemu vse, s silo nič.
Ima pa precej lovskega nagona, v gozdu je treba imeti oči na pecljih. Če imaš ograjeno ni panike, 1,5 m višine je dovolj.
Je eden bolj vsestranskih psov, lahko ga učiš ali treniraš z njim praktično karkoli se ti zljubi. Na mraz ni občutljiv, razen ko je na frišno potriman in ima manj dlake, moraš malo pazit. Lahko ga pa čez zimo komot pustiš bolj kosmatega. Moj pes je v hiši obvezno čez noč, pa takrat ko sem jaz v hiši. Ko sem v službi, je zunaj, v ograjenem, in je zelo rad zunaj.
Aja pa fuuul je fajn, ker ne pušča dlak, če je redno triman. To je luksuz nad luksuzi, sploh ne veš, dokler ne probaš.
Tolko zaenkrat, če boš slučajno razmišljala v tej smeri, pa brez problema povem še kaj.

Pozdravljeni!
Sem 20 letna študentka in resno razmišljam o nakupu psa-v letu 2012 (po juniju). Potrebovala bi pomoč pri izbiri pasme. Zelo so mi všeč Argentinske doge/psi, vendar se bojim da morda nisem najbolj primerna lastnica-zaradi ekstremnih potreb po gibanju, ter premalo izkušenj(iz moje strani).
Psa bi imela v stanovanju. Želim po možnosti večjega psa(ali vsaj ne miniaturnega), kratkodlakega(oz. nezahtevnega ze nego) ter s precej velikimi potrebami po gibanju-da bi me spremljal na pohodih, morda teku ter v hribih ter tudi za motivacijo(zaradi potreb psa bi se bila "prisiljena"-v dobrem pomenu, več gibat) . Z njim bi seveda šla v pasjo šolo in potem mogoče kak rally obedience ali pa agility. Doma imamo psa, vendar vodnik psa v pravem pomenu še nisem bila.-študiram v Lj, sem pa iz štajerskega konca-doma imamo hišo z ograjenim vrtom.
Argentinska doga mi je resnično najbolj všeč izmed vseh pasem, tako da je zaželjeno tudi kakšno mnenje o tej pasmi ter seveda bi prosila za predloge katera druga pasma bi bila primerna. Seveda nameravam psa kupiti z rodovnikom in vse kot je treba, zato morda ne bi kakšne preveč eksotične pasme, ki jo je "nemogoče" dobit.

Najlepša hvala za pomoč!

Lep pozdrav,
Špela

Za začetek preberi temo o argenrincih  ;)

:) sem že prebrala cel forum...začenjam razmišljat, da morda ne bi bil najbolj primeren pes za začetek, saj če gre kaj narobe maš na koncu ubijalski stroj...
na spletu je nekaj dog breed selecting quiz(zdaj ne vem, če si s tem dejansko lahko kaj pomagaš), pa mi večinoma pridejo kakšni ptičarji ter whippeti...ptičarji so mi sicer bolj všeč, je pa verjetno kakšen whippet bolj primeren za stanovanje...no saj še mam čas...:)
hvala za odgovor

ptičarji so super tudi za v stanovanje in zelo vsestranski psi :)

Razen psa, ki bi mu bilo v stanovanju res absolutno prevroče ali pa nekega zelo masivnega psa, ki na stara leta ne bi mogel vsak dan 3x po stopnicah v/iz kakega visokega nadstropja, praktično ni pasme, ki bi jo lahko označil za neprimerno za stanovanje. V drugem primeru gre torej spet za vprašanje, kje to stanovanje je, ne stanovanje da ali ne. Večinoma gre za bolj za človeške "predsodke" kot karkoli drugega.

aha super :)...ver) verjetno res tudi predsodki, samo sem domnevala, da ptičarjem bolj ugaja še kakšen (ograjen) vrt...predlagate katero vrsto ptičarja?
sicer so mi večinoma vsi všeč, še posebej pa
-vizsle-s tem, da so npr pri dogs 101 poudarili, da rabijo ekstremno veliko gibanja, po 2 uri intenzivnega teka na dan in več; sicer želim psa, ki bi me spremljal pri športnih aktivnostih, samo se bojim, da toliko gibanja psu ne bi mogla vedno omogočit
-weimaranci-s tem, da ti so kolikor razumem precej občutljivi,  kar se tiče hrane...vem da so nekomu na forumu predlagali manj občutljivega bratranca(domnevam, da nemškega?)
pa kaj ptičar ne bi bil prikrajšan, ker jaz ga ne bi uporabljala za "lov"(in podobne aktivnosti)
lp

Nemški  ptičar če prisegaš na kratko dlako kratkodlaki, če ne resasti - ta zna še od vseh puščati najmanj dlake  - sicer so najmanj fancy a najbolj robusten in zdravstveno nezahteven od vseh. Gibanja sicer potrebujejo vsi ptičarji veliko, a če ga vodiš ob kolesu, ga lahko povsem lepo razgibaš v eni uri (čeprav mu tudi nekajkrat okiko ni odveč)

Samo za razjasnitev. A potem že intenzivno tečeš, kolesariš, hodiš v hribe? Ali pa je intenzivnost šele v načrtu? Ker sobno kolo lahko postaviš v kot, če se načrti in cilji glede vadbe ne izidejo, hiperaktivnega psa pa malo težje. Pa ne da ljudje ne moremo spremeniti svojih navad. Samo mogoče je smiselno biti pošten do sebe in reči, da kakšen "couch potato" pes ni slaba ideja. Saj enourni sprehod ali celo trimčkanje za večino psov ni problem. Verjetno imajo le kakšne bul pasme težave. Pa še opozorilo nekoga, ki je pred kratkim diplomiral, ko končaš študij se ti časovni ritem lahko na hitro spremeni, če dobiš službo. Imaš podporo v okolju, družini?

Ko že predlagate ptičarja...
Mogoče butasto vprašanje, a vseeno - a je povprečen nemški ptič zadovoljen, če je vsako dopoldne sam?

Ne sklepam po svoji, ker ima zgodovino pa še mix je in zato ni vzorčen primer - sprašujem, ker se je zadnje čase že nekajkrat priporočilo ptičarja, meni pa se zdijo precej družbe potrebni psi in navezani na svoje skrbnike. Zdaj vem že za ene par primerov, ko res niso radi sami doma (in to tudi pokažejo), sploh ne v kosu po 9 ur, kolikor je večina stanovanj praznih če ima psa samo en človek na skrbi. Če sta dva in si lahko zamakneš delo za kakšne ure, da se samota vsaj nekoliko skrajša, je to prec malo lažje. Tudi določeni psi raje razvijajo odnos 1 na 1, drugi pa živijo v hordi raznih bitij in bi jim bolj prijala družina ali več ljudi na kupu. To ni trditev, le vprašanje za bolj izkušene...

Jaz sem sla takoj 1 dan po diplomi po svojega prvo psicko (ker sem cez par dni vec ze imela sluzbo, sem si jo lahko privoscila), postala zaradi nje bolj aktivna (sama se nikoli ne grem sprehajat...), 1 teden po tem, ko je prisla domov, sva sli v pasjo solo, sedaj pocneva 1001 in eno pasjo stvar, kaksen dan sva bolj "couch potato" in se imava ravno tako lusno... Edina stvar, ki pa je res pomembna pa je, ali imas pomoc/varstvo s strani bliznjih ali ne. Jaz imam tudi slednje ;) In nimam le te psicke, temvec 3!

Ja saj nočem pameti solit. Samo dobri nameni in to ... Super, če prideš od zmerne aktivnosti do aktivnega življenja s psom. Imata pes in ti bolj zdravo življenje. A poznam ljudi, ki so si priskrbeli psa za družbo na sprehodih in trimčkanju. Da bodo imeli bolj zdravo, družabno življenje in kakšno kilo manj. Pa se sfižijo nameni včasih. In sodeč po poplavi oglasov tipa selitev/premalo časa/alergija ... Jaz si sposojam pse prijateljic (v njihovi družbi ali brez) za sprehode. Sicer ni tistega občutka, da si s psom povsem pripadata, ampak vsaj malo jasnejšo predstavo dobiš.

:)...popolnoma razumem, vsak dobronameren nasvet je vedno dobrodošel (čeprav ga morda včasih ni prijetno slišat :))...v bistvu sem bila do nedavnega precej/dokaj aktivna(odvisno od kriterijev seveda), čez vikende hoja v hribe, sprehodi, v toplih mesecih kolo, občasno fitnes....pred kratkim sem si zlomila gleženj, ampak mislim, da bom v kakšen mesecu že ok, do junija drugo leto pa bi sploh morala biti...s psom sicer ne bi kolesarila-ker se mi zdi prenevarno, zato se mi zdi, da kakšen lovski pes res ne bi bil primeren, ker razen na kolesu ga verjetno ne moreš resnično razgibat, brez povodca ga pa ni ravno najbolje sprehajat...večurnih, vsakodnevnih sprehodov pa mu tudi ne morem (vedno) omogočit...uro, dve na dan zagotovo-samo to verjetno za takšnega psa ne bo dovolj?... (se opravičujem če sem zgrešila...)...
morda sem malo pretiravala pri željeni aktivnosti psa, vendar zagotovo pa želim psa, ki mu ne bo problem 1-2x na teden iti za (vsaj) kakšni 2 urci v hribe...-kakšnemu maltežanu ali mopsu bi to zagotovo bil? (se ponovno opravičujem če streljam mimo :))
v primeru, da pride do situacije, da bom odsotna lahko za psa poskrbijo starši...se mi pa potem najverjetneje v stanovanju pridruži tudi sestra(ko bo šla študirat) tako, da potem načeloma tudi ne bi bil toliko sam...
glede službe pa...sicer prihodnosti ne morem predvidet ter kako se mi bo spremenil časovni ritem, bom pa potem zagotovo poskrbela, da pes ne bi trpel...
Trenutno gledam pasme whippet, srednji šnavcer ter nemški bokser...mi kdo katero od teh odsvetuje?...imam pa še precej časa in se ne mudi, tako da bom nakup zagotovo še dobro premislila...
hvala za nasvete,
lp

Meni se vseeno zdi, da je psu (tako kot nam ljudem -izjeme izvzete :) ) še vedno najbolj pomembno, da mu "dogaja". Pač bolj kot gibanje samo, ker je to le telesno utrujanje, jih je treba umsko zaposlit/zmatrat. Bodisi, da kaj novega doživijo, vidijo, novega naučijo, spoznavajo novo okolje,... sam da se jim dogaja. Za primer ti povem, da mi psa 20km tura po hribih še pol tolk ni zmatrala, kot 1 ura terapevtskega dela v domu za ostarele.

Moji (gonič, ptičar +lovc mix) se tudi ne gibajo vsak dan po več ur, ker enostavno del. urnik ne dopušča. Jim pa kljub vsemu dogaja, ko in ker smo skupaj, pa namesto da grem sama v trgovino vzamem kakšnega ali vse zraven, vsaj en se vedno rine, da želi it, pa čeprav itak počaka v avtu (če vreme itn to dopušča). Vsak dan se vozijo z avtom, večkrat na dan hodijo na potrebo, vsaj 2x na teden gremo na trening, vmes kaka terapevtska ura, čez vikend kam na izlet ali tekmo, če bomo našli čas še za kakšen tek, pol pa sploh ni problema. Ampak med tednom žal res ne znese vsak dan 2uri sprehoda v kosu, pač pa se sešteva. Kak dan jim pa prav paše biti samo doma ;)

Počasi mi je vse manj jasno katera pasma je primerna zame :)...pač imam problem, da je pasma v katero sem se zaljubila (argentinska doga) po vsej verjetnosti neprimerna in pri takšnem psu pač ne želim tvegat...
se mi pa zdi, da ti ki imajo ptičarje jih precej zagovarjajo (razumljivo) in so meni osebno tudi precej všeč(vsaj vizualno :D)...vendar vsakič ko si pogledam npr. video dogs 101 ali preberem opis, nisem prepričana če bi bil takšen pes najbolj zadovoljen z menoj ...

LacenS, pa si ti čisto trdno prepričana, da bi pasemskega psa ::)? Jaz sem prepričana, da za vsac'ga en pes rase nekje 8)
V kakšnem boljšem zavetišču bi ti znali svetovati, kjer osebje dobro pozna pse, nastanjene pri njih, če jim boš povedala, kaj si predstavljaš, kako živiš, kakšen je tvoj ritem, itn

Naštudiraj dobre vzreditelje argentincev in se oglasi h kakšnemu na obisk in pogovor, če ti je pasma tako všeč. Morda ti ga bo odsvetoval/a.
Morda pa bi ob izbiri primernega mladiča, prave šole in ob pomoči izkušene osebe bila primeren vodnik. Boš vsaj iz prve roke vedela pri čem si.
 
Če so kakšne druge pasme, o katerih še razmišljaš, poskusi več predstavnikov te pasme spoznati "v živo", se pogovoriti s tistimi, ki pasmo imajo ali jo vzrejajo. Pojdi na kakšno razstavo, tam boš najbolj učinkovita, ker jih lahko spoznaš več hkrati, pogovori se, poberi kontakte, obišči tiste, ki so ti v ožjem izboru.

Sicer pa se strinjam glede tega, kar je Skogkatt napisala, da imajo psi radi, da se jim dogaja, da so vključeni v naše življenje. Tudi aktiven pes bo brez večjih težav preživel kakšen bolj len dan tu pa tam. Jaz mojega prav tako vzamem vedno s sabo, ko kam grem, pa tudi če se samo pelje mu je boljše kot če sam čaka doma. Med tednom včasih pride tak dan, ko je časa manj, ne moreš pomagat, pa potem nadoknadimo za vikend.

Aja, ko ravno omenjaš bokserja: če boš slučajno ugotovila, da je ptičar preveč aktiven zate, potem bo po vsej verjetnosti za bokserja veljalo enako.

"Sprehod" s kolesom (nekje med slikcami): http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1824

zavetiščniki niso povsem izključeni...
na razstavo nameravam iti, prva je se mi zdi 14, 15.1.2012?...je mednarodna tako da domnevam da bodo tam večinoma vse pasme?
argentinske doge sem si že šla ogledat k vzreditelju (v Sloveniji se mi zdi sta samo 2?) in sta mi bila psa resnično všeč, čeprav samca po moje jaz ne bi mogla obvladovat-tako fizično kot že zaradi same energije psa...pasme mi vzreditelj ni odsvetoval, mi je pa povedal kaj naj pričakujem od takšnega psa...
glede kolesarjenja...nisem mislila početja kot takega, ampak se jaz ne čutim sposobna delat toliko stvari naenkrat :D...

Pri argentincih bi načeloma ne smelo biti problema, če bi si izbrala iz legla manj dominantno psico. Ob primerni zgodnji socializaciji in vzgoji ob pomoči dobre male šole ter kasnejšem šolanju sploh ne vidim, v čem bi bil problem. Bolj kot sama pasma je namreč pomembna izbira pravega mladiča.
Vožnja psa ob kolesu pa....če dobro obvladaš kolo in imaš vodljivega psa, ni nič bolj nevarno kot pešačenje ali tek.

Za ne tako zelo osamljene sprehode, je mogoče varnejša varianta, da imaš povodec v roki. Nekako takole: http://www.youtube.com/watch?v=BrB1YEvQDfM&feature=player_detailpage
Poznam enega, ki na podoben način vodi ob kolesu dve argentinki, brez problemov.

Pri Argentincih sem tudi razmišljala v smeri manj dominantne psice...verjetno bo res najbolje da grem na pasjo razstavo in spoznam čim več psov ter tudi ostalih pasem o katerih razmišljam...
pa hvala za nasvete/pomoč! :)

Še bolje kot razstava je obisk pri kašnem lastniku doma, pa  kašen skupen sprehod...da malo vidiš, kako v praksi tak pes funkcionira in kako bi se ujela.

Ja... Obisk na domu, sprehod in dooooolg pogovor in to pri različnih, če je možnost ;)
Na razstavah pa kvečjemu kak kontakt dobiš, se malo razgledaš itd.

Predvsem se pa izogibaj slabo socializiranih in plahih. Žal so tudi takšni  :-\

Če si dovolj odločnega karakterja in boš znala postavit meje in če ti ni prioriteta, da se bo tvoj pes igral z vsakim, boš sigurno našla v pasmi nekaj zase.  ;)
Pravilna socializacija in učenje vaj poslušnosti pa bo.

PS: Pozanimaj se tudi glede zdravstvenih značilnosti in če so starši testirani med drugim tudi za sluh. Če so še mladički pa je sploh super.

Toliko da sporočim kako sem se odločila :)...
Nisem se odločila za argentinsko dogo, tudi starši so nekaj prispevali saj jim ta pasma ni všeč...mogoče enkrat v prihodnosti :)...
Ko sem pregledovala opise različnih pasem, sem med drugim naletela na pasmo srednji šnavcer...Ogledala sem si jih na razstavi in tudi šla na dom pogledat kako živijo s to pasmo...nato sem tudi kontaktirala klub ljubiteljev šnavcerjev in zdaj okrog 10.6. pričakujem psičko iz slovenskega legla črnih srednjih šnavcerjev :D...
In se seveda hvala za odgovore!
lp

Odlično! :)
Veseli me, da si se lotila izbire pasme na tak način - razstava, obisk predstavnika pasme doma, kontaktiranje kluba ...

Želim ti veliko veselja s šnavcerko :)

Hvala :)...
Še sreča da sem našla ta forum...
lp

Daj, oglasi se kaj z izkušnjami, ko jo boš imela, me kar firbec matra ;) ...

hehe :)...velja!

Nevarno kolesarjenje z argentincem ;)

http://www.youtube.com/watch?v=lZLF6S-iaj0

Nimajo ekstremnih potreb po gibanju.

Pes bi moral biti ob kolesu vedno na desni, zaradi njegove varnosti  :P ;)

Ni potrebno, ni prometno. Meni je lazje ce je na levi ;)

Takole gremo do vhoda v mesto (20 min), potem pa gre na desno. Ampak meni je dejansko lazje ko je na levi.

hmm...ko sem bila pri vzreditelju mi je rekel, da psa zlaufa tako da se pelje z avtom in potem laufata ob/za avtom...pa tudi sem videla nekaj posnetkov kjer jih tako "razgibavajo"...po tem sem pač sklepala, da ura do 2 na dan hitre hoje/teka/hoje po hribih takemu psu ne bi zadostovalo :)...
no sicer pa ker še trenutno živim s starši, ki so bili proti tej pasmi se žal potem nisem odločila za argentinsko dogo...so mi pa še vedno zelo všeč in mogoče kdaj v prihodnosti...:)

Zakaj ti je lažje, če je na levi? Zaradi morebitnih psov, ki vletavajo iz dvorišč, pešcev...? jaz si sploh ne predstavljam, da bi jih vodila po levi (tam kjer ni prometa so itak spuščene ali pa vlečejo pred kolesom). Poleg tega se mi zdi silno nerodno vodit psa ob kolesu s fleksijem. Ampak ni kaj, ful dobro zgledata.

Nevem, lazje mi je pac, pa sem desnicar. Psi pa uletavajo z leve, desne, predvsem pa se mu herojsko limajo na rit. Ampak se ne pusti kaj dosti motit, prevec rad tece. :)
Pescev pa na tej dziri ni do vhoda v mesto ni, sirok makadam, smo na podezelju. V mestih se pa naceloma hodi po plocnikih :) Konkretno tole na posnetku je pot do mesta, imamo pa v drugo smer par poti kjer moras mimo parih his (in seveda spet spuscenih psov), potem pa same njive, tam pa greva z vecimi and they run freely :) Ampak na takih lokacijah raje pesakam.
Druga varianta je pa do vhoda v mesto s kolesom, tam pustim kolo, naprej pa pes po opravkih, pa malo v park zacahnat :)

Ni kaj dosti za filozofirat, jasno pa nisem tak kreten da bom psa izpostavljala avtom :)

Zadostuje, zadostuje. Ampak ce mislis da se nisi pripravljena na pasmo, je bolje da se zanjo nisi odlocila.

Upam, da ti bo uspelo in boš dobil psička , ki ti bo odgovarjal. Mogoče bi pa se odločil za nemškega pinča   Samosvetleča dlako ima, skoraj nič ne izpada.  Pri nas spi z nami skupaj v postelji.
. Naj ti samo na hitro napišem, da kamor boš ti šel te bo povsod veselo spremjal.   Nikoli te ne bo bremzal.  Če se boš odločil počivat, bo spal tolko časa, dokler se ne boš ti prvi dvignil s postelje. Vsaj moj je tak. Ko pridem z nočne ob sedmih zjutraj, greva ven lulat, potem pa nazaj spat do 14 ure. Je žilav vendar hkrati zelo zelo prilagodljiv.

Naši trije, vsak drugačen mešanec, tako karakterno kot tudi po izgledu in velikostih, so točno taki. Če nimaš ravno psa z ekstremno izraženimi potrebami po gibanju, se praviloma prilagodijo lastniku in hvaležno usvojijo njegovo rutino  :).
Dopoldan, po jutranjem polurnem sprehodu in zajtrku, pa so nadvse veseli, da imajo mir in lahko drnjohajo. Se mi zdi, da so ob vikendih dopoldan čisto znervirani, ko smo doma in se stalno premikamo, oni pa mislijo, da morajo ob tem sodelovati  ???  Psi so pač dopoldanski spalci, vsaj pretežna večina njih  ;)

To še je bil eden izmed dodatnih razlogov :)...se mi zdijo karakterno premočni psi zame...:)(za prvič)
če si s tem ciljal name...hvala za odgovor :)...samo sem še ze odločila za srednjo šnavcerko, ki jo pričakujem v sredini junija :D

Kot sem obljubila sporočam, da sem včeraj dobila psičko-srednjo šnavcerko :D...
Popoldan sem šla po njo, pot je bila  super, ko pa sva prišli domov pa je bila zelo prestrašena kake 2-3 urce. Naš pes jo je zelo lepo sprejel, upam da bo tako tudi v prihodnje. Že kakih 5x se mi je polulala v hiši :-/, je kar ne morem ujet pri dejanju, je prehitra. Glede na to da jo imam še manj kot 1 dan, verjamem da bo boljše :). Samo je smešno ko se pripravljaš pa bereš, pa je potem praksa čisto drugo :).
Ker je imela 3-4 klope, sem jih odstranila in dala ampulo ki bi naj bila tudi za 2 mesečne mladičke, ampak je potem sestrična prebrala(v francoščini) da je za 3-mesečne :S, 15 min prepozno je prišla. Zaenkrat sicer ni videt da bi se slabo počutila :/...
Kletko je lepo sprejela, spi sicer malo na postelji malo na tleh :), najbolj presenetljivo pa je bilo, da se ponoči ni nič jokala.Jeej :D.
To je zaenkrat to.
lp

Cestitke :) Drugace pa je ni treba lovit pri dejanju, samo cimvec jo vozi ven da do dejanja sploh ne pride. Tako bo hitro dojela, da se lula zunaj.

Se pravi-po jedi, po pitju, ko se zbudi, vmes pa kar tako za "brezveze". Ce bos tako delala, zna biti v enem tednu ze sobno cista oz. nakazati, da jo tisci. Lulanju in kakanju daj ime in seveda hvali, ko opravi.

Hvala za nasvet :)...

Lep pozdrav, sem v fazi nakupa psa, sicer ne zame, ampak vseeno potrebujem nekaj nasvetov. Odločam se za nakup mopsa, sicer ne čistokrvna, ta je mešanec med mopsom in cavalir king charlesom. Zanima me predvsem to če je z tem psom veliko dela, prebral sem po netu marsikaj, nekateri pišejo, da je potrebno vsak dan čistiti gubo, ga česati, da je posebno hrano, sadje... ter da je miren družinski pes, ki je predvsem namenjen za v hišo, bi potreboval še kakšno mnenje z strani lastnikov, ki imajo omenjeno vrsto psa, hvala lepa!

Kako to misliš ljudi, ki imajo omenjeno vrsto psa? To misliš mešanca?  ???
Ker če gre za mešanca, pač ne moreš vedeti katere lastnosti po bo določeni pasmi podedoval.
In še nekaj. Psa kupuješ za darilo?

No konkretno sem mislil na vrsto mops-a in tako je kupuje ga kot darilo.

predvsem UPAJ in moli, da ne bo mel zdravstvenih problemov.


in PES NI DARILO ... pes je živo bitje ...


ja marija a je kakšna luna al kaj???

A pa veš, da se nobenega živega bitja nikoli ne kupuje za darilo? :-\ 

O "čistokrvnih brez rodovnika"  oziroma, zakaj ne, si pa vsaj tole preberi. Lepo prosim, vsaj preberi:
http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1265

Čaki malo, a ti mešanca kupuješ?
Saj se strinjam, da se mogoče povrne del stroškov za cepljenje, če obstaja sploh, seveda, ampak nakup mešanca . ::)..

Mislim ni potrebe po takih napadih no, vem da je živo bitja, ga bom kupil bližnji osebi, nevem zakaj tolko povdarjanja na to. Sem ljubitelj psov, nisem imel v življenju samo enega in vem kako je.
Kar se tiče rodovniških psov, pa ne pride nažalost v upoštev, ker je pa le cena previsoka.

Aha. Samo, da ne bo cena mešanca še višja.  :-\  Tako in drugače.
Ampak najbrž se ti ne ljubi razmišljati v to smer.

Preberi si članek, ki ti ga je Pepsi prilepila pa ti bo (upam da) jasno, zakaj smo začudeni, da kupuješ mešanca. In upam tudi to, da oseba, ki ji nameravaš psa podariti to ve in se s tem strinja in se tudi sama pripravlja na psa..

Cena za rodovniškega je visoka z razlogom. Pes brez rodovnika lahko ima bolezni, zdravljenje katerih  bo lastnika veliko stalo. Aja, samo to se tebe ne tiče več  :-X

Moja tašča je dobila baseta brez rodovnika kot darilo za RD. Ugotovili so, da ima degenerativno hibo, saj se mu je že dvakrat izpahnila čeljust. Ne prašat, koliko so prihranili pri nakupu in koliko so od takrat že zmetali za veterinarje in kako je psa bolelo - so že toliko v minusu, da kar glava peče..,. toliko o nerodovniških psih in prihranku z nakupom.

Kolikor sem sam seznanjen glede mešancev, naj bi bili ti manj občutljivi na kakršnekoli bolezni in podobno napram čistokrvnim, sicer rodovniški tako vem da so pregledani v celoti in se natančno ve katere bolezni so bile, kaj je bilo zdravljeno itd...
V glavnem o tem več ne bom debatiral, zastavil sem vprašanje glede mopsov in bi bil hvaležen odgovora..

Kocka samo za informacijo, imam 12 let starega mešanca, in še k sreči nisem zapravil nič za njegovo zdravljene toliko o nerodovniških mešancih...

No, tole ni ravno vprašanje glede mopsa.
In če 12-letni pes še nikoli ni bil pri veterinarju zaradi bolezni, je tudi rahlo čudno, mešanec ali ne.

Jaz imam 2 mešanca - posvojena iz zavetišča. In trkam na les. Tisti kao pasemski brez rodovnika pa...cela štala. Zagotovo obstaja razlog, zakaj nekdo od prednikov ni dobil rodovnika ali vzrejnega dovoljenja, ane...

petzup, po tvoji "formuli" mladiček ni "pravi" mešanec, ker je potomec dveh pasem (nemešančkov) - če imata oba starša poleg rodovnika tudi vzrejno dovoljenje, bo potomec verjetno zdrav, če ju pa nimata, je tu tvoja formula povsem neuporabna, ker bo podedoval tipične hibe obeh pasem..

Starša naj bi bila z rodovnikom vsaj tako mi je zatrdil prodajalec, ker prodaja tudi rodovniške mladičke mopse- ampak naj bi se čisto po nesreči sparila mops in cavalier, tako da je potem nastal ta "mešanec".

samo to ti bom napisala .... nakup psa je NAJCENEJŠI ... stane vse ostalo ...

preveri kakšne bolezni ima lahko posamezna pasma in to združi in vprašaj veterinarja koliko stanejo zdravila (najmanj) in potem še nakladaj o mešancih in predragih rodovniških psih .... tvoja psa nimata niti enega testa tako ne moreš vedet katere bolezni lahko ima tvoj mladič ...

ZA BRUHAT ...

Lej, samo za primer: zadnjič sem pri vetu srečala gospo z 1-letnim pritlikavim špicem, ki se mu je v 14 dneh razvila taka mrena, da je popolnoma oslepel. In ko sem jo vprašala, če starša nista testirana, je rekla, da seveda ni rodovniški. In me spraševala, če vem,  koliko stane operacija sive mrene, ker jo bo seveda plačala. Zgolj za info: okoli 1500 za eno oko.

Mislim, da si malo zašel s vprašanjem.
Če si prepričan, da bo tvoj pes bolj zdrav kot sta "čistokrvna starša brez rodovnika", je po moje
najbolje, da pogledaš v temi o čistokrvnih pasmah, katerim sta starša podobna in malo povprašaš tam.
Kratkogobčni psi so lahko sila zdravstveno občutljivi, pa to seveda še zdaleč ne velja samo za kožo.
Zato je ravno v tem primeru še kako hudičevo pomembno, da dejansko veš kakšne "gene" nosita starša.

Ampak mimogrede, zakaj bi morali biti mladiči mešanci zastonj, če so, enako kot čistokrvni, deležni
vse veterinarske oskrbe???  ???

Še vedno čakam na kakšen uporaben odgovor..

Čarka, sem prepričana, da tisti, ki oddajate pse, ne zahtevate kupnine, ampak posvojnino, ali kako bi se temu reklo, v katero je verjetno všteta simbolična vsota za veterinarske storitve. Druge je štepanje mešancev in prodajanje, v katero morda ni všteto niti cepljenje.

Mops:
-brahicefalični sindrom (tezave z dihanjem in ocmi)
-hemivertebra
-luksacija pogacice
- in se veliko vec tule (http://www.dogbreedhealth.com/pug/)

Kavalir:
-brahicefalični sindrom
-syringomielia
-tezave z ocmi
-tezave s srcnimi zaklopkami
-luksacija pogacice
- in se veliko vec tule (http://www.dogbreedhealth.com/cavalier-king-charles-spaniel/)

Nega dlake in gub? Bi rekla da je ta se najmanjsi problem tule...

in koliko je bila razlika v ceni med mešancem, ki je zbolel in rodovniškim psom, ki ima opravljen test oči??? pri pudljih je razlika 200-400€

mater je prišparala

@Nanook, hvala bom zadeve malo preučil.

1. Mešanec med mopsom in cavalir king charlesom ni mops in nikoli ne bo, ne glede na to, kako si prodajalec in ti želita, da bi to postal.
2. Pes je pes in nimam pojma, zakaj bi ti lahko dal kakšen nasvet samo lastnik take mešanice. V resnici sploh nimam pojma kje bi našli kakšnega takega. V vseh teh letih nisem zasledila prav nobenega.
3. Za mešanca med dvema ali večimi pasmami je nemogoče takole na forumu reči, kakšne lastnosti bo pobral po mami, kakšne po očetu in kakšne še po kakšni predhodni žlahti, zato ti tukaj (pa tudi nikjer drugje) enostavno ne moremo napisati tistega, kar želiš prebrati, kot tudi ne, s čim ga hraniti, kolikokrat ga kopati in za čim vse ti lahko zboli.
4. Bučke o zdravih mešancih bo treba iti kam drugam prodajat, predvsem do tedaj, ko bo kdo postregel z verodostojnimi raziskavami tega vprašanja. Zaenkrat lahko samo sklepamo sledeče
- med cca 275.000 mešanci vidi veterinarja zaradi bolezni (razen cepljenja, 1/3 pa tudi po izjavah pooblaščenih ni nikoli cepljena) samo majhen procent psov v celem svojem življenju,
- med cca 25.000 psi z rodovniki je zelo visok procent psov zdravljenih, ko se pojavi bolezen.
Kakšno statistiko pa sploh lahko naredimo ob takih podatkih? Če psi niso pri veterinarju, če njihovih bolezni nihče ne opazi in če jih nihče ne zdravi, temveč pač prestanejo v pesjaku, na ketni ali celo pred očmi lastnika, kolikor pač zmorejo, je to bolj zdrava populacija? So rodovniški psi, ker jih vlačijo okrog veterinarjev (zgodnja cepljenja, čipiranje in pregledi) že vzreditelji, potem pa za zdravje skrbijo naprej novi lastniki, bolj bolna populacija? Upaš trditi samo na podlagi enega samega psa (tvojega), kakšno je povprečno zdravje kakšnih 300.000 psov? Korajžen si, ni kaj.
5. Nakup mešanca je že v štartu nateg, v kolikor ne gre za psa, ki mu je nudeno v leglu vse, kar pasji mladič potrebuje in v kolikor ni tudi za pasjo mater poskrbljeno tako, kot je potrebno. Torej, mladič mora biti ustrezno hranjen, očiščen notranjih in zunanjih zajedalcev, cepljen proti kužnim boleznim, čipiran, socializiran (preberi si več o socializaciji mladičev v leglu), že seznanjen s tem, kje se opravlja potrebo, vajen ljudi, drugih živali, vožnje z avtom ...
6. Če so tile mladiči plod upsa pri vzreditelju, mu je treba povedati naravnost in brez zadržkov, da naj zelo hitro pozabi na denar in se še hitreje pokori za nemarno oskrbo psice med gonitvijo. Naj brez finančne požrtnosti najde take posvojitelje, ki bodo optimalno skrbeli zanje in naj zagotovi, da se tudi pri novih lastnikih ne bodo dogajale take nemarnosti, kot jo je dopustil sam.
7. Če tvoj obdarovanec ne sodeluje pri nakupu, se pripravi na velik zajeb. Že večkrat videno in doživeto. Dokler bo mladič kepica za na nočno omarico, bo vse ok. Seveda, če bo obdarovancu na pogled všeč. Ko se bo začela štala, jo bo najprej čutil pes, potem pa najbrž še ti. Če je pes edino, kar se spomniš kupiti za darilo, potem naj bo z vsemi odločitvami in koraki seznanjen tudi obdarovanec.
8. Hm, samo s plišastim psom ni dela, z živim pa ga je veliko, ne glede na to, kakšne pasme in velikosti je. Že prvi dan bo cel halo, četudi bo mladič že delno vajen čistoče. Treba bo brisat luže in kakšen bruh, pa pobirat kakce in letat ven z njim kar naprej (ko se zbudi, ko se neha igrat, pa tudi vmes, ko se naje, ko začne ovohavat ...). Že od prvega dne naprej ga je treba vzgajat, ne glede na to, da marsikdo misli, da majhen pes ne potrebuje vzgoje. Če ga ne boste vzgajali dosledno, vztrajno in brezkompromisno, se vam lahko zelo hitro in zanesljivo zgodi, da bo že čez nekaj mesecev prav ta 'luškana kocinasta kepa' zrastla v nemogoč, bevskajoč, uscan in zdrekan, lahko pa celo izzivajoč ali napadalen stvor. Ko bo prišlo tako daleč, bo prepozno, saj je pot popravljanja napak nekajkrat daljša od tiste, ki jo opraviš, če pravilno štartaš takoj na začetku. Če slučajno ne bo ustrezno razglisten že v leglu, se pripravi na napihnjen trebuh, hordo glist, driskanje in bruhanje ter obiske pri veterinarju. Pa zadovoljen bodi, če bo ostalo samo pri tem.

Odločil se boš itak sam, brez nas. Pa srečno.

Upam, da se boš kljub vsemu odločil po pameti. Meni je glede tvoje odločitve sicer vseeno, ne boš pa mogel nikoli reči, da ti nismo povedali, kam se podajaš in kaj te tam čaka.

Jaz bi samo dodala, da je izraz mešanec izjemno širok in zajema vse od mešancev, ki v sebi nosijo en lep kupček "pasem", ki so pravzaprav neznane, ker so se predniki parili "prosto po prešernu".  Potem so pa tu še mešanci med dvema znanima, pasmi podobnima psoma (ali celo rodovniškima), pa seveda tisti, ki so potomci dveh isti pasmi podobnih psov (lahko tudi rodovniških). Če starši nimajo opravljenega vzrejnega dovoljnenja je prav čisto vseeno, če imajo rodovnik ali ne, še huje je, ker je velika možnost, da ga zaradi neke napake niso uspešno opravili in potem obstaja lepa možnost, da se prav to prenese na potomca (pogosto predvsem tam, kjer nekdo kupi psa, da bi služil z njim, potem pa pes ne opravi vzrejnega, človek, bi pa rad vseeno zaslužil in potem prodajajo razne zgodbice o "slučajnosti", lenobi, nepotrebnosti...).
Pri "vaškem mešancu" tistem prvem omenjenem, je pa pač ruska ruleta, kaj bo pobral od katerega prednika, lahko je res bolje, ker je mnogo različnih "virov", lahko pa pobere ravno vse tegobe svojih prednikov in potem sigurno ni bolj zdrav.

Pasmi, ki naj bi "sestavljali" tvojega ogledanega mladiča sta pa tako ali tako zdravstveno precej rizični in je treba biti že pri nakupu rodovniškega mladiča katerekoli od njiju izjemno previden, kaj šele v takšnem primeru kot je tvoj.

12 letni pes, ki nikoli ni bil zdravljen? Jaz bi šla na en ornk čekup, ker je to približno tako, kot da bi rekel, da 60 letnik (človek) še nikdar ni zbolel.

No ja, pri nas imamo/smo imeli  nekaj takih komadičev (rodovniških in mešancev), ki dejansko so dočakali 12 leto brez da bi enkrat potrebovali veterinarja (če preventivo pa kakšno majhno poškodbo  pozabimo). Je pa bilo prav vse kmalu po 12 letu treba začeti redno servisirati, ker bi jih sicer po zelo hitrem postopku pobralo. Žal večinoma to, da pes vse življenje na vidi veterinarja ne pomeni izjemnega zdravja, ampak malomarnega lastnika.

Pri križancu, kakršnega ima petzup ugledanega, pa na kaj takega ne gre računati, saj gre za križanca dveh zdravstveno zelo zahtevnih pasem - pri obeh je za kolikor tolioko varen nakup treba ne samo dobiti rodovniškega mladiča, ampak izredno pazljivo izbrati tudi med rodovniškimi legli. Za nekatere bolezni obstajajo testi, za večino ne, največji hudič pa je, če so bolezni pogojene z samo konstitucijo pasme (kar velja za obe pasmi). Tako da...Če obdarovanec nima solidnih prihodkov, s katerimi bo lahko zalagal veterinarja, je nakup bolje pozabiti.

Ta kombinacija je pa terna! Ti lahko posredujem kontakt svojega fanta, ki je veterinar? Bi bil zelo vesel stranke s takim psom, saj bi se mesecna realizacija skokovito dvignila ...

Resno - obupnejso kombinacijo kot je tole bi si z zdravstvenega vidika precej tezko omislil ...

petzup, eden od nasvetov je lahko tudi ta, da se z obdarovancem skupaj podata v enega od slovenskih zavetišč in na odgovoren način posvojita psa. Plačaj mu posvojnino pa magari nekaj osnovne opreme in zadovoljnih bo več bitij - tako človeških, kot pasjih.

Vredu, postimo mešanca za seboj, kaj pa čistorkvnega mopsa rodovniških staršev, vendar mladič je brez rodovnika, to mi ni najbolj jasno, če je mladič rodovniških staršev?

Preberi Zakaj rodovniški psi niso zastonj ...  - KLIK (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1265), pa ti bo morda kaj bolj jasno okrog rodovnikov, oz. ti bomo potem lahko odgovorili na kakšno konkretnejše vprašanje, ker za zgornje sploh ne vem, kaj pravzaprav sprašuješ. Zdi se mi, da bi rad izvedel, da je mladič 'čistokrven skrižan mops', ki mu manjka samo rodovnik.

Mladič nima rodovnika in ni mops, ne glede na to, kakšna rodovnika imata starša. Če verjameš na besedo vsakemu, ki ti nekaj ponuja za tvoj denar (najbrž kaj veš o prodaji in marketingu), potem boš verjetno verjel tudi temu prodajalcu, da sta se v resnici sparila psa, ki ju je navedel. Jaz mu ne bi niti zastonj ne, kaj šele za denar, papirjev pa ni za pogledat in jih tudi ne bo, ker tako šalabajzerstvo se pač s papirji ne potrjuje.

No, in zakaj torej nima rodovnika, če je "mladič rodovniških staršev"?

Kaj pa recimo, če zato, ker eden od staršev ni dobil vzrejnega dovoljenja - ker je bila ugotovljena prisotnost ene od že omenjenih bolezni? Lahko da v čisto blagi obliki, pa vendarle. 

Mogoče so ti prodali teorijo, da je bilo v leglu mladičev preveč in da zato "ta zadnji trije"  (npr.) niso dobili rodovnika.  Ne bo držalo, ker že vrsto let rodovnik dobijo VSI mladiči v leglu, ne glede na to, koliko jih je.

Trenutno žal ne najdem nobenega linka do tem, kjer je že veliko napisanega o šteparjih in prodajalcih takoimenovanih "čistokrvnih psov brez rodovnika" (beri: mešancev, pa naj ti prodajalec reče, kar hoče) - mogoče bo kdo drug kakšnega prilepil.

Še tole vprašam: a pes iz zavetišča pa ne pride v poštev? In če ne, zakaj ne?  ???

Petzup, jaz ti bom iz prve roke povedala da obe te pasme kavalir in mops imajo težave s srcem in da ne glede ali je pes mešanec ali z rodovnikom da moraš vedeti da zdravljenje je drago, jaz imam kavalirja z rodovnikom in ga že 3 leta in pol ohranjamo pri življenju samo še z zdravili, koliko pa so me vsi obiski pri veterinarju, vsa zdravila stala, pa sicer ne seštevam ampak ziher okoli 2000 evrov, verjetno pa še več, tako da nakup psa je še najcenejši, boš pa če kupiš psa pri preverjenem vzreditelju vedel da bo psu začelo recimo srce popuščati pri 8, 9 letih, poznam pa tudi primer nerodovniškega kavalirja ki ima že pri 4 letih šum na srcu 4 stopnje (kar je imel moj pri 8 letih).

Pepsi, kot razumem petzupa, kupuje psa, ki je sicer plod rodovniških staršev, vendar gre za 'ups' med dvema pasmama - mops in kavalir king charles španjel. :)

Zabavna kombinacija :P
Samo eno psarno najdem s to kombinacijo.

Ker takega kot si je zamislil v zavetišču ni, jih drugi, če se tam znajdejo, takoj pohopsajo, pa to samo zaradi tega,
da psa rešijo  :-X

Da mladič dobi rodovnik, morata biti oba starša zdrava, kar potrdi vzrejno dovoljenje. Šele dva psa z vzrejnim dovoljenjem lahko imata rodovniške mladiče, pa četudi imata oba rodovnik "od rojstva".  Sam rodovnik ti pove samo, da sta bila starša tega psa načeloma OK, ne pa tudi tega, da je OK dotični pes. Če sta oba starša z rodovnikom(in iste pasme) in imata mladiča brez obstaja velika verjetnost, da eden ali oba od njiju nimata vzrejnega dovoljenja, kar v večini primerov pomeni, da je z enim ali obema nekaj narobe (prirojene bolezni). Velikokrat pride tudi do izgovora, da je lastniku "ni dalo" na vzrejnega, ali pa da "se mu ne splača" ali je pa štos v tem, da ima doma psico (morda celo psa), ki sicer ustrezata, ampak mladič je pa prevzaprav "uvožen" od kaj veš kje ipd. Saj ravno to je tisto, kar ti poskušamo nekako dopovedat.

Žal to ne drži, ker niso vsi testi, ki bi morali biti vključeni, ampak dober vzreditelj jih ima prav tako narejene ;)

V končni fazi z rodovnikom ali brez... Katere teste imajo starši narejene, da se je tip sploh upal parit? Oz. če nima nič narejeno, ali je res vreden, da se mu še denar daje za svoje nespametno delo?
In ja, rodovnik je v svojem bistvu rojstni list psa. To, da psi nimajo vzrejenega narejenega samo kaže na nevestno delo tega rejca. Koliko je posldeično poskrbel za selekcijo pred paritvijo pa... khm... ne vzbuja ravno zaupanja  :-\

petzup pravi, da gre za 'ups' in ne za načrtno parjenje, iz česar bi se dalo sklepati, da starša celo imata vzrejno dovoljenje, vendar seveda za parjenje znotraj pasme, ne za 'upse' :P.

Pa če ima ta ki ima leglo tudi psarno in vzreja rodovniške pse, kako da potem ta mops in cavalir (mama in oče legal) nimata vzrejnega?  ???Če jaz prav razumem sploh to... :-\

Če nista iste pasme vzrejno ne pomaga nič  :P

Ampak če je vse tako oh in sploh bi lahko povedali še kaj o vseh naštetih boleznih, za katere tale nadebudni mogoči kupec očitno ravno tule prvič ugotavlja, da sploh obstajajo...

Ne obremenjujte se več z vsem skupaj, bom ga raje obdaril z bull terierom...

petzup, saj v resnici ne zezaš nas, temveč tistega, ki ga boš obdaril, zato zgornje ni padlo na pravo mesto.

Mislim glej, tri strani pisanja, da naj kupim rodovniškega psa totalna bedarija. Imam rad živali, ampak toliko pa sigurno ne da zapravim plačo za nakup psa, ki ima rodovnik, ki lahko navsezadnje ravno tako zboli in umre, kot vsak drug, ki ga nima. Roko na srce, malo je takšnih ki bi sploh šli kupovat psa z rodovnikom. Je pač res, več bolezni se zve, manjša možnost za druge bolezni in podobno, ampak ravno tako zboli kot kateri drug pa če stane 50€ ali pa 500€, pa me nebo nihče prisilil da kupim psa z rodovnikom. Postavil sem preprosto vprašanje, dobil mogoče par korektnih odgovorov, drugo pa vse mimo, dobro da še ni kdo začel z oglaševanjem, da prodaja pse po forumu, ko ljudi tako postavljate pred neka dejstva.

Parkrat ti je bilo povedano, da je nakup psa še najmanjši strošek. Zdej če tega nočeš razumet, je pač tvoj problem. Oz. ni samo tvoj, ker boš psa nekomu podaril za darilo ...
In če ti je tako vseeno glede pasme, pa res ne razumem, zakaj se ne odločiš za posvojitev psa iz zavetišča.

Že večkrat vprašano in neodgovorjeno pa me vseeno še zmeraj zanima. ::)

Hja, sili te zagotovo nihče v nič. Ti si prišel vprašat in dobil si odgovore. Če jih ne razumeš, nismo mi krivi.

Zahteva po odgovornosti je popolnoma enaka če psa kupujemo ali posvajamo. Če prave odgovornosti ni (posebej, če obdarjenec ne ve, kaj bo dobil za darilo), potem ni ok ne kupovati in ne posvajati psa, ne glede na to, kje.

Bi bilo primerno dati v posvojitev psa nekomu, ki je tako zelo zaverovan v svoj, en sam in edini prav, da je slep in gluh za vse nasvete?

Prosim, počakaj še malo. Sedaj še nimate psa, vzemi si čas in beri, beri... Sprašuj, glej in beri. Sploh, če bo pes za darilo, naj ima obdarovanec nekoga, na katerega se bo lahko obrnil po nasvet.  Moraš pa razumeti, da pes, "kupljen" pri takšnih vzrediteljih najbrž ni cepljen, ne k/s, ne razgliščen. Če želiš takšen strošek obesiti obdarovancu, sem vesela, da nisi moj prijatelj. Kje je potem še nakup obvezne opreme in hrane.

Vzemi si čas, bolje bo za vse, zate, obdarovanca in psa. Podari sedaj pliškota in razloži, ko bo čas in pravi trenutek, takrat dobiš živega. Če te ima rad, bo razumel.

ješeš marija ... se bojim, da bi ti zelo težko dobil psa pri odgovornem vzreditelju ... s takim odnosom sigurno ne ...

Tudi v odgovornem in zanesljivem zavetišču ne, ali pri skrbnem začasnem skrbniku.

Veš kaj jaz mislim da ti sploh psov nimaš rad in si ga ne želiš oz. nisem brala komu je pes namenjen, ampak tvoj odnos kaže samo na to da si ti psa ne zaslužiš ne od vzreditelja ne od zavetišča... moje mnenje.

Saj on ga noče, išče samo poceni pa lepo darilo   :-#

Ja, a tudi to ne ve da se psov ne kupuje za darilo... za darilo se kupi uro, recimo, ne pa živo bitje za katerega je treba skrbet 10 do 15 let. :-#

Živjo! Tako kot mnogi drugi, se tudi sam obračam na forum za pomoč in za vaše mnenje glede nakupa psa. Zavedam se, da mora biti nakup psa premišljeno dejanje, ki s seboj prinaša veliko mero potrpežljivosti in odgovornosti.

Sem mlad in ambiciozen fant, ki pri svojih 23-ih letih še ni imel psa. V večini zato, ker nanj nisem bil pripravljen, pa tudi življenje z njim sredi mesta bi mi predstavljalo (pre)velik izziv. Najstniška leta sem večinoma preživel sam, nisem želel biti v središču pozornosti, saj veljam za dokaj umirjeno osebo. Mnogi so mi dejali, da sem odstopal od svojih vrstnikov. Morda sem naredil napako, ker vsa ta leta nisem imel psa, ki bi mi delal družbo, s katerim bi se lahko ukvarjal, zanj skrbel, saj sem imel časa zelo veliko, veliko in še enkrat veliko preveč. Dogodkov za nazaj se ne da spreminjati, se pa da spremeniti in vplivati na mojo prihodnost.

Ko sem pred tremi leti spoznal svojo sedanjo partnerko, se je moje življenje obrnilo na bolje. Za razliko od mene je njo dolga leta spremljala Škotska ovčarka. Pri njej sem prvič prišel v stik s psom. S Škotinjo nisem imel slabih izkušenj, vzljubil sem jo od prvega dne, ko sem jo videl. Z njo sem se veliko igral, po nekem času sem jo tudi samostojno peljal na sprehod. Partnerka me je naučila nekaterih osnovnih stvari pri delu s psom, pri sprehajanju in oskrbi. Naučil sem se tudi pospravljati za njo, imel pa sem tudi željo pomagati pri negi (dlake, zob, krempljev, kopanju itd.) psa, saj sem od tistega dne dalje si rekel, da si tudi sam želim imeti nekoč psa. Tudi po treh letih mnenja nisem spremenil.

S partnerko se nama v bližnji prihodnosti obeta selitev na podeželje, kjer bova imela, poleg psov tudi nekatere druge živali (konji, mačke, kokoši, zajci, morda tudi ovca ...). Sem človek, ki ima velik prag tolerance oziroma potrpežljivosti. Znam biti zelo vztrajen, po drugi strani pa znam hitro popustiti. Sem aktiven, saj mi je šport način življenja. Zelo rad tečem, hodim na sprehode, v hribe, rolam, kolesarim. Želim si psa, kateremu ne bi bilo težko biti po uro ali dve na dan aktiven (ali več). Ne iščem psa čuvaja, saj to ne bo edini pes pri hiši. Si pa želim psa, ki bi bil poslušen in ubogljiv, ki bi imel čut tudi za ostale živali pri hiši. Stroka, za katero sem se izobrazil in služba, bi od mene zahtevala dopoldansko delo, popoldan pa bi imel veliko prostega časa. Tudi finančne težave nama s partnerko pes ne bi predstavljal. Psa si ne želim oziroma ne bo pri hiši jutri ali čez tri mesece. Na prihod psa v hišo se želim dobro pripraviti. Vem, da se bom moral veliko naučiti, prebrati veliko člankov, knjig in foruma (kar sicer že počnem). K sreči pa ne bom prepuščen samemu sebi, saj mi bo v veliko pomoč tudi moja partnerka, ki ima neprimerno več izkušenj, kot jaz.

Že nekaj časa imam v mislih potencialnega kandidata, to je Sibirski Husky.

Hvala za vaša mnenja in pomoč.

Husky je precej zahtevna pasma (po mojem mnenju, več ti bodo povedali tisti, ki dejansko imajo izkušnje s huskyi) za prvega psa.

Si kaj razmišljal o posvojitvi psa iz zavetišča ali katerega društva, ki imajo pse v začasnih domovih? Tam ti znajo veliko povedati o psu, kakšen karakter je, kaj potrebuje.

Drugače so pa meni zelo ljubi psi hrti :)

Tudi sama bi ti težko svetovala glede pasemskih psov, ker imam opravka s samimi miksi, vsekakor
pa je več kot lepo prebrati tvoj pogled in zrelo razmišljanje pred nakupom oz. izbiro psa  <:].

Ne glede kaj boš v končni fazi izbral, verjamem, da bo tudi pes srečen, da ima takega lastnika  O0

Srečno pri izbiri, predvsem pa veliko užitkov in skupnega zadovoljstva naslednjih 15 let  ;)

Če se boš odločil za huskyja, se boš moral (verjetno) odpovedati kokošim (razen če boš uspel zagotoviti, da bodo zanesljivo varne pred psom). Sicer bi ti bil pri teku zagotovo odličen spremljevalec. Morda bi bilo fajn, da se povežeš tu na forumu z Albo, ki se ukvarja s canicrossom (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,25255.msg864934/boardseen.html#new) in teče s huskyco ter madžarsko vižlo. Velika poznavalka polarcev (in psov sploh) na tem forumu pa je Lanabela. Mislim, da bo ona odličen naslov za vprašanja o polarcih ;). Vsekakor bo morala prevladati tista bolj trmasta plat tvoje osebnosti, in ne hitra popustljivost. Doslednost in vztrajnost sta pri vzgoji psa bistvenega pomena (no, poleg nenasilja, seveda).

Vsekakor pa je za družabnika pri športu primernih ogromno psov oz. pasem, sploh delovnih. Vrhunske rezultate v pasje-človeških športnih aktivnostih dosega tudi npr. mešanec s sharpejem (in verjetno kakšnim lovcem), posvojenec pomurskega društva Klay (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37312.msg868823.html#msg868823) ;).

Zavedati se moraš pa tudi tega, da je delovni pes (sem prištevam tudi lovske) bitje, ki poleg (več ali manj) fizične potrebuje tudi precej oz. več umske zaposlitve. Odvisno od posameznega psa in njegovih pasemskih predispozicij, ampak tko na splošno ... včasih so tudi po uri teka "kot novi" ali pa se v nekaj minutah "regenerirajo" in čakajo na nadaljnjo akcijo, sicer jim je dolgčas.

Največja verjetnost pri haskiju je, da se ne bo preveč prijatelsko razumel z manjšimi domačimi živalmi (zajčki, kure…). Prav tako, lahko pozabiš na to, da bi bil brezskorbno spuščen na neograjenem prostoru, sploh pa v gozdu. Ne pravim sicer, da je nemogoče, ampak v veliki večini je tako. Koliko ti to pomeni?

Ko sem se jaz odločala za našega bodočega psa (tudi moj prvi in za sedaj edini pes) sem si najprej postavila neke mejnike. Mogoče bo komu pomagalo, pa ker vidim, da si napisal husky... Sama sem bila tudi sprva zaljubljena v to pasmo.. ;)

1. Koliko imamo prostora?
Glede na to sem se odločila za manjšo pasmo, saj velikega psa res ne bi imeli kam dat. Poleg tega velikega psa mogoče ne bi obvladala.
2. Za kaj bo pes namenjen?
No za crkljat in za agility so bile moje primarne želje.. Ampak pogosto se dogaja da se te kasneje nadgradijo.. :P sem pa želela aktivno pasmo s katero bi brez problema šli na izlet v hribe, oz. prespali deževen dan.
3. Kdo vse sestavlja družino in okolje v katerem živimo?
Zaradi mlajšega brata sem pazila, da je pasma prijazna do otrok, lahka za vzgojo in odprta do ljudi.
4. Kakšne so moje izkušnje s psi?
Glede na to, da je bil to plan za mojega prvega psa lahko rečem da malo. Sem pa veliko delala z lovskim psom, ki ga je imel dedek in nisem bila popoln laik..
5. Mi je pasma vizualno všeč? Kaj pa ostalim članom družine?
Moja neizmerna želja je bila dolga dlaka, saj rada delam z njo in mi skrb zanjo predstavlja veselje. Zato je to bil 'a must' pri moji izbiri.

Zavedala sem se, da za prvo pasmo ne smem izbrati kakšnega hudega terierskega karakterja, ki mu ne bi bila kos, prav tako strogo lovski pes ne bi prišel v ožji izbor, saj zahtevajo veliko dela, ki mu ga ne bi mogla nudit. Glede na prostorske omejitve sem izbirala med psi srednje do majhne velikosti (torej tam okoli 13kg ne manj). V ta rang spada veliko terierjev, katere sem izločila, in pa veliko t.i. "damskih psov". Nekako se nisem videla s katerokoli od teh pasem, vseeno sem želela nekaj konkretnejšega, močnejšega..mogoče malenkost bolj lovskega ker sem tu že bila domača. In tako sem končala na angleškem koker španjelu. In ni mi žal, ker sovpada v naš način življenja.

Mogoče ti bo pomagalo zožiti seznam pasem.. Mi ga za tebe ne moremo izbrat, lahko pa ti pomagamo.

Glede na to, da bosta imela tudi druge živali, je husky precej neprimerna izbira. Vedeti je treba, da so huskiji, ki so lahko varno  spuščeni izven ograjenega območja zelo redki. Najprej zato, ker so predatorji, kar pomeni, da lovijo vse od miši do ovac in kar ujamejo tudi pobijejo in požrejo. Nekateri jih uspejo z zelo zgodnjo in temeljito socializacijo pripraviti do tega, da tolerirajo domače mačke in mogoče še kakšno drugo žival - sosedove pa že ne več. Prav tako so zelo zelo redki vodniki, ki uspejo narediti huskija z zanesljivim odpoklicem. Kar pomeni, da mora biti doma za (zelo dobro narejeno) ograjo, na sprehodih pa na povodcu. Od polarcev bi se precej bolje obnesel samojed - pa še pri tem je treba paziti na zgodnjo socializacijo če naj bi bil skupaj z kurami in zajci (z mačkami in ovcami ponavadi ni nobenega problema) in zelo zgodnje učenje odpoklica, če bi imeli radi psa, ki je lahko spuščen. Kadar smo z njim. Brez nadzora bi se tudi ta enako kot husky zelo hitro odpravil na samostojno raziskovanje bližnje in daljne okolice.

Glede na okolico bi šlo bistveno lažje s kakšno bolj "kmečko" pasmo - border, avstralski ovčar, zakaj pa ne še en škot ali pa šelti, kateri od špicev, prinašalci, šnavcerji.....

Pozdravljeni,

s fantom razmišljava o nakupu psa in bi prosila za pomoč pri izbiri pasme, saj želim, da bi kužku res ustrezalo naše okolje in da ne bi kasneje ugotovila, da nam kuža po karakterju ne ustreza.
Želiva si srednje velikega ali mogoče tudi majhnega psa, ki bo živel v stanovanju, zato pasma ne sme biti preveč glasna (zaradi sosedov), ne sme uganjati preveč vragolij, ko je sam in super bi bilo, če ne pušča preveč dlak, saj za to že poskrbi naš muc, od katerega dobesedno leti dlaka. Kuža se mora dobro razumeti z otroki in drugimi živalmi (posebno z mačkami in drugimi psi). Mislim, da bi bilo tudi bolje, če ni preveč zahteven z vzgojo, saj bo to moj prvi pes (fant je sicer že imel dva nemška ovčarja, pa vseeno). Želiva si, da bi bil kuža dovolj vzdržljiv, da bi z nama hodil v hribe in na sprehode, ampak da bi pa doma vseeno bil dokaj miren in se crkljal. Želela bi tudi pasmo, ki nima izrazitega "pasjega vonja", saj moram priznati, da me strašno moti.

Hvala za pomoč! :)

Če ne iščeš posebej kakšnega pasemsega psa, potem pokliči v zavetišče. V večini zavetišč vsaj približno vedo, kakšne so lastnosti njihovih varovancev. 
Moja odlična izkušnja je, da sem Zavetišču Horjul napisala po mejlu, kakšne so moje zahteve in pogoji (podobne so tvojim...  ;) ) in dobila psa po mojih željah. Jasno, da sem dobila tudi seznam težav in negativnih lastnosti, ki jih kuža ima, in s katerimi bo treba živet. Ampak, smo vzeli vse v paketu. Takšna je moja izkušnja z Zavetiščem Horjul.
Enako se je zgodilo z mačkami, ki so morale "pasati" v naše krdelo.  ;)

Nekatera zavetišča ponujajo tudi sprehode s psom, da lahko tudi sam oceniš, kako bi šel pes v vaše življenje.  ;)

Če se osredotočim bolj na pasme... Lagotto romagnolo. Brez vonja, dlak ne pušča, ker ima kodrasto dlako. Znajo bit sicer nekateri glasni, ampak če izbereš mladička, ki je najtišji in ne dovoliš lajanja notri, so tiho. Naša je ;)
Da so mirni v stanovanju je spet odvisno tudi od tega ali se človek s psom igra tudi notri ali ne :P So pa drugače aktivni psi, ki pridejo povsod in rabijo glede na pasje povprečje več gibanja. Znajo biti trmasti in iznajdljivi, ampak so vseeno zelo učljivi in dovzetni za sodelovanje. Nimajo nekega nagona po preganjanju drugih živali in obožujejo ljudi vseh velikosti. Priporočljiva je dobra zgodnja socializacija, ker znajo biti sicer malce plašni v novih okoliščinah.

Na splošno. V kategorijo ne puščanja dlak pašejo v bistvu vsi kodrasti psi. Tudi redno trimani terierji praviloma ne puščajo dlak. Kar se vonja tiče, notranji in pravilno negovani psi nimajo vonja. Poleg tega tudi zdravi psi, nimajo vonja. Če ti kodrasti ali terierski tip dlake ni všeč pa moraš vedet, da imajo kratkodlaki psi največkrat obupno dlako, ki je povsod in še zapiči se. So dolgodlaki in redno česani manjši delilci dlak hi hi.

Katerega psa oz. pasmo boste pa morali kar sami pogruntat, ker je tako nanizat nekaj pasem nekomu, ki se ga ne pozna zelo težko. Že če človeka poznaš je težko… Napiši še kaj več pa se bo odprla debata in mogoče najdete tudi kaj zase ;)

Pudelj iz dobrega legla preverjenega vzreditelja. Ko ga enkrat imaš, ne greš na drugega. Nekateri so glasni, ampak se da regulirati.

Tudi mi se nismo mogli odločiti. Eni puščajo dlako, drugi so glasni, tretji smrčijo ponoči, eni niso bili všeč enim članom družine, drugi drugim. Skratka, kaos.
Potem smo se naredili najboljšo potezo v življenju. Posvojili smo horjulca. To je naša izkušnja. Srečno!

V končni fazi je vedno potrebna določena mera prilagoditve pasjemu sopotniku, sploh če je pred izbiro naštetih toliko pogojev, to se morate zavedati. Skoraj nemogoče je, da bi ustrezal prav vsem ali vsaj v tolikšni meri, kot bi si želeli.

Že samo razumevanje z drugimi psi se razvije šele sčasoma - ko odraste oz. ko se privadi na novo okolje ob posvojitvi. Pasji vonj je, kot je bilo že rečeno, odvisen predvsem od nege. Sama redno srečujem (sicer kratkodlako, a ogromno) dogo in (zelo kosmato) bernsko planšarko, ki živita v stanovanju in nimata nobenega vonja, medtem ko za sosedovega ovčarja, ki živi v pesjaku, tega ne moreš reči že na meter daleč.

Kaj pa vipet? Zunaj živahen, v stanovanju miren, nežen, ne lajajo veliko, dlaka sicer od njega gre, a ker je zelo kratka ne nosi v stanovanje svinjarije kot dolgodlaki. Tudi pes, ki sicer nima vonja smrdi kadar je moker, zato bi predlagala zelo kratkodlakega, ki ga lahko preprosto obrišeš.

Hvala za odgovore. O horjulčkih tudi razmišljam in jih bom vsekakor kontaktirala, ker vem, da znajo super svetovat. Imam tudi prijateljico, ki ima dva horjulska mačkona in je izjemno zadovoljna. Bi pa vseeno prosila še za kakšen predlog pasemskih psov.
AngSeter, hvala za predlog, o pasmi Lagotto romagnolo se bom še pozanimala, saj se mi zaenkrat zdijo super. Razmišljala sem tudi o mehkodlakem pšeničnem terierju oz. na sploh so mi všeč terierji in prinašalci. Lanabela, hvala tudi za tvoj predlog, vendar mi ta tip kužka ni všeč. Hehe, uboščki mi izgledajo tako sestradani, da bi jih ves čas hranila. ;D
Se pa zavedam, da kuža, ki bi vedno v vsem ustrezal, ne obstaja. Se mi pa vseeno zdi bolje, da iščem med karakterji, ki se vsaj približajo našemu življenjskemu stilu, namesto, da izberem npr. (pre)majhnega kužka, ki potem ne bo želel z nami na daljše sprehode, ali zelo trmastega in samosvojega psa, ki ga ne bom obvladovala, itd..

tole za pudlje definitivno ne drži. pudelj nima vonja, ne moker ne suh in ne pušča dlake (zato se ga redno striže).

ostalo pa ... odvisno kaj vam je prioriteta ... ali tole zgoraj, ali karakter, ali velikost, ali ...

in ko boste kupovali, ali zavetišče ali preverjen vzreditelj. naj vam ne bo škoda kakšen euro več pri nakupu ... "dobite nazaj" razliko v ceni, (preverjen vzreditelj-štepar) ponavadi že zelo hitro ...

Zelo redko se oglašam, čeprav spremljam forum že kar dolgo. Pri tvojih pogojih nikar ne glej za terierji. Kot lastnik prave terierske babnice ti lahko zagotovim da tako odločnemu karakterju mnogi niso kos. Če ti bo uspelo bo do domačih prava mucica, do tujcev in drugih živali pa........kako kdaj.
Pa tudi pretirano molčeči niso terierji.
So pa neverjetno vzdržljivi. Pravi sopotniki na res dolgih pohodih. In če ga obvladuješ se te drži kot klop. Priklic zna biti super, o sobivanju s kakim mačkom pa pri nas ne upamo niti razmišljati.
Morda če bi si "sposodil" kakega mačka vajenega psov, bi pa ugotovil da je zanimivo predvsem lovljenje. Ko k nam na dvorišče zaide kak maček in je kuža zunaj je v trenutku za njim. In šibata - s primerno varnostno razdaljo do trenutka ko mačku zmanjka poti. Potem se oba ustavita, kuža pa se dere z laježem ki ga običajno slišim pri kaki res ljubi igrači. Hmmm, morda bi pa šlo.

Pudlji definitivno niso za lenuhe in starejše, zahtevajo ogromno gibanja in so izjemno vzdržljivi. Primerni tudi za začetnike.

Pri pudlju gre meni na živce to, da ima tako zanič dlako, da je takoj premočen do kože. Tudi nega je kar zahtevna - karakter in telesne zmogljivosti so pa kar se mene tiče res super

Ja, Lanabela, to je čisto res, namreč glede nege.  Ampak tudi karakter je lahko totalni šit :-X, če ne veš, kje ga kupiš. Je pa odličen športnik in zelo primeren za učenje in delo.

Aja, pa od natis pudlji res nikoli ne smrdijo, naša svinja >:D, dnevno povaljana v blatu, pa kar pogosto, v bistvu. ;b ;b

ha ha... ponavadi se ljudje, ki jim lagotto leži odločajo ravno med pšeničnim in lagottom  ;) Mi ne sicer, amak sem že večkrat slišala to kombinacijo

Drugače pa zna več svinjarije notri prinest zaradi dlake, če se jo pušča daljo. Ker se jih pa redno brije, se lahko pobrije in vzdržuje dlako kot si želi...

Mokra nima nekega vonja, naša tadruga pa sploh ne (avstralski ovčar).

Najbolj je pa smrdel madžarski puli, ko je bil moker (suh je bil brez vonja…)  ::)

ma lej, če se psi povaljajo v dreku itak smrdijo vsi. druge kot banja ni. drugače pa od npr. dežja mokri pudlji ne smrdijo.

tako, kot sem napisala ... odvisno kaj je prioriteta. to mora vsak bodoči kupec pri sebi razčistit.

Tule bi omenila, da se ljudje velikokrat zmotijo, ko mislijo, da majhni psi ne zmorejo/nočejo dolgih pohodov in veliko gibanja. Morda katere od pasem, vsekakor pa ne vse.
Če pogledaš samo Jack Russell ali Parson terierje, ki jih imajo velikokrat zelo športno aktivni lastniki, boš videla, da je resnica ravno drugačna. En tak primer je bil Parson Dik pokojne ultramaratonke Ruth Podgornik Reš. Z njo je vsakodnevno odtekel po več 10 km dolge treninge in jo spremljal praktično povsod, tudi na turni smuki. Terierčki so ljub majhni rasti izjemno vzdržljivi in nori na delo - vsekakor pa zraven sodi tudi njihov specifičen karakter in "zgovonost", o katerem ti bo najbolj znal povedati vsak, ki z njimi živi in jih res pozna. V agilitaških vrstah jih je zelo veliko.

Sama imam skoraj 20 kilskega Horjulca, ki na prvi, bežen pogled spominja na hrvaškega ovčarja (po vrhu ima daljšo rahlo skodrano dlako, spodaj in ob straneh krajšo). Pes umazanije v stanovanje praktično ne nosi, vse morebitno blato in mokrota se obriše z brisačo oz. takoj odpade. Še sneg se ne lepi nanj - v nasprotju s prijateljičinima borderjema, ki sta pri enaki dožini (in malo drugačni kvaliteti) dlake, po snežnih sprehodih "zabita" s sprijetim snegom, pa tudi ostala svinjarija se jima "super" prilepi na dlako in potem počasi odpada po hiši.

Kaj pa če pogledaš še kaj malo večjega? Gladkodlaki prinašalec, morda? Meni se zdi njegova svilena dlaka krasna, hitro je suha, umazanija kar odpade dol, sicer pa je lahko velik delavec in športnik ali pa pridna "mucka" doma na kavču. Ravno pred dnevi sem se z enim valjala po njegovem ležišču (prijaznost do ljudi in vseh drugih živali je njegova odlika, prav tako vedno veselo rapoloženje) in ti moram reči, da nisem čustila niti malo "vonja po psu", pa čeprav je bil še rahlo vlažen od snežnega sprehoda ;)

Bom omenila hrte, galge in greyhounde, iz zavetišč - v stanovanju so tihi, mirni, dlake tudi skoraj ne puščajo. Večina nima problema z mačkami, prav tako ne z drugimi psi :) Če ti je, lahko malo pokukaš v temo

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,33852.msg888653.html#msg888653

ali na njihovem fb profilu http://www.facebook.com/hrtjisvet

Pozdravljeni, tudi sam se zanimam za nakup psička in se nekako najbolj nagibam k pasmi Jack Russel Terier. Ampak imam eno vprašanje pred nakupom in sicer: sem invalid, hodim ampak ne morem tečt, sem pa slišal da je ta pasma zelo energična, da potrebuje ogromno gibanja, da velikokrat dela stvari povsem po svoje ker je tako inteligentna itd. Gre se pa tudi zaradi prostora, ker nimam ne vem kako velikega stanovanja in mi kaka večja pasma že ne pride v poštev. Bi mi mogoče kdo predlagal kako drugo pasmo, kaj podobnega kot je že omenjena? Hvala lepa za vsak odkrit odgovor.

Take energijske bombice, kot je JRT, ne boš zares utrudil s tekom, ampak z igro - popoldne se umakneš na kakšno zakotno zelenico, 15-krat vržeš žogo, in bo ves srečen naslednjih 24 ur. Moja sicer ni JRT, ima pa veliko energije, teka ne mara, s psi se želi igrati pa le priložnostno na jutranjem ali večernem sprehodu, ker je popoldanski sprehod rezerviran izključno za žoganje, takšen vsakdan si je pač zamislila.

Velikost stanovanja ni pogoj za velikost psa. Je pogoj vse drugo, od lastnih preferenc, do fizične zmožnosti ;)

Jaz bi predlagala odraslega manjšega psa, še raje psičko, kjer se dobro pozna že izoblikovan karakter in ni več "panike" z navajanjem na sobno čistočo in uničevanjem stanovanja  >:D

Pri sosedih, kjer je lastnik invalid prve kategorije (hrbtenica), so imeli ameriškega španjela. Psička je bila kar umirjena in nežna, ampak sama pasme ne poznam in tudi njo sem spoznala kot odraslo psičko. Psička je poginla že več kot 15 let nazaj. Poznala sem jo kot otrok, je imela pa več zdravstvenih težav, če se ne motim...

Sicer se aktivne pse lahko utrudi z zaposlitvijo, ampak če pri vas doma nimate izkušenj, je mogoče terier res malo prehud zalogaj.

Imel sem že pred dobrimi 12 leti psa mešanca med jazbečarjem in španjelom, dobil sem ga kot mladička in sem ga lepo vzgojil, ni bilo nikakršnih problemov z njim, zato bi tudi zdaj najraje nabavil mladička da ga lahko vzgojim tako kot meni odgovarja. Kaj pa kaka druga kratkodlaka manjša pasma, ki je bolj umirjena?

Si si prebral kako knjigo o pasmah za okvirno sliko?

Sicer pa kaki mešanček, če nimaš neke fiksne ideje...

V dobrem zavetišču oz. preko društva lahko posvojiš tudi mladiča, za katerega ti bodo znali povedati, kakšen naj bi postal (torej po tvoji želji manjše rasti, kratkodlak), predvsem pa tudi, kakšen je njegov karakter. Pokukaj v Kajin kotiček ;).

Pritlikavi šnavcer - podobna velikost in živahnost, vendar brez pretirane hiperaktivnosti in "trme" (pa recimo, da so šnavcerčki za odtenek manj inteligentni in iznajdljivi tako da ne pogruntajo toliko neprijetnih načinov samozaposlitve  :P ). So zelo prilagodljivi, pri nas ga imamo kot družinskega psa, vendar ga ima večino časa čez moj oče, ki je tudi invalid pa zelo dobro shajata s počasnejšimi sprehodi ter notranjim druženjem/igranjem.
Ravno sedaj bo (mogoče je že) leglo črnih pritlikavih, že mene mika  :)

Tudi mali psi se radi sprehajajo in prednost pri njih, ko se utrudijo, je ta, da jih daš v kako torbo ali culico in nosiš, kar si pri kakem 30 kg že težko privoščiš. :)

No tako, po temeljitem razmisleku sem se odločil da JRT črtam iz seznama in dodam na njega Labradorca in Beagla. Prebral sem en kup stvari o teh dveh pasmah in nekako sem se najdel pri obeh. Zdaj pa potrebujem eno zares strokovno mnenje nekoga, za katerega naj se odločim in zakaj ravno za tega. Hvala.

Huh, beagle je precej živahen kuža. Potrebuje tudi dosti gibanja. Vse to vem, kar vidim pri drugih lastnikih teh psov. To so drugače lovska pasma, te pa rabijo gibanje in šnofanje.

Vse tri navedene pasme potrebujejo veliko gibanja. Ne vem kaksne so tvoje fizicne sposobnosti, zato razmisli, ali si jim to sposoben nuditi. Tudi labradorci, ceprav se uporabljajo tudi kot terapevtski psi, niso enostavni. V osnovi gre za delovno pasmo, prinasalca, ki potrebuje zaposlitev. Nobena od teh treh pasem ne bo srecna in zadovoljna s tem, da jim bos enkrat dnevno metal zogico po 15 minut. Za labradorce - ce ze ne fizicne, potrebujejo vsaj precejsnjo menatalno zaposlitev.

Pol gledaš tudi večje? Sem mislila, da si se omejil samo na majhne. Labiji so tudi energijse bombice, ampak so pa že dovolj veliki, da lahko marsikaj naredijo namesto tebe, če jih naučiš in jim imaš možnost omogočiti, da porabijo svojo energijo :) Če se povežeš s kako šolo, ki ti pride na dom ali poleg skupine omogoča individualno delo in ti zna pomagat učiti dejansko uporabne zadeve in ga imaš verjetno lahko kar kot pomočnika invalidu. Ena ideja  :P 8)
Če se mu kaj zgodi, ga imaš možnost dvignit ali imaš koga, kito lahko stori namesto tebe? Pri večjih in težjih psih je potrebno pomislit na to, kaj bo, ko bodo stari in/ali poškodovani - imeti pač rezervni plan za vsak slučaj... imajo povprečno 30 kil, če niso zavaljeni  >:D


Ampak izbiraš pa same naspidirance ha ha ;)
Za bigla pa moraš vedet predvsem to, da mora biti na neograjenem več ali manj na štriku in je na tebi, da hodiš z njim okrog. Težko, ga je naučiti odpoklica, če mu kaj pred nosom steče. Je gonič po duši in srcu ;)
Preberi si temo, boš veliko zvedel.

Pri meni je tako, da lahko veliko prehodim ne morem pa teči. Mislim, da je vsak pes ko je še mladič kot energijska bombica, vsaj jaz do sedaj še nisem videl mladiča ki bi bil pri miru :) in pomoje da je tudi zelo veliko odvisno od tega kako ga začneš vzgajati. No zdaj bi pa samo rad videl da se mi oglasi kdo ki ima dotični pasmi in da pove iz svojih lastnih izkušenj kaj in kako je. Ostale pa prosim da ne pišejo nekaj o čemer nimajo pojma. Hvala :)

Meni ravno labradorec in beagle zdita še najmanj primerna.

Kaj vem, jaz poznam 4 JRT, rodovniške seveda, 3 nekastrirane samce in 1 nesterilizirano samičko, vsi so stari 1 do 3 let in so iz različnih legel. Samo en je šel v pasjo šolo, so pa vsi pravi družabniki, noben ni bil nikoli pretirano sam (več kot 8 ur) in mogoče iz tu izvira njihova prilagodljivost svojemu človeku. Za tri gre za prvega psa pri hiši.
Malo bolj jih opazujem, ker so mi simpatični po videzu in karakterju, pa ker se je zanj odločil tudi sosed in dobra prijateljica (ki prej še ni imela psa in sem bila sprva tudi sama skeptična). Trije so pri enem letu starosti svojo pozornost do psov preusmerili k svojemu človeku, psička uživa ob kolesu, dva pa ob igri. Saj igra ni samo žoganje za 15 minut in tudi to ni edina oblika gibanja, pač bistven del osrednjega sprehoda v tistem dnevu - običajno so jutranji in večerni pač krajši, po službi imaš več časa oz. kakor pač potega tvoj delavnik. Jaz sem v dveh mesecih skozi igro v odnosu s svojo takrat enoletno psičko dosegla toliko, kot bi sicer v bistveno daljšem času. Skozi igro sva se spoznali, spoznavali, se povezali, se učili in naučili, ker je žoga postala veliko bolj "slastna" kot priboljšek. Tudi danes igra predstavlja najin čas, mojo meditacijo in njen užitek. In pri ostalih dveh JRT ni nič drugače, kar se pasjega užitka tiče. Ne gre samo nekaj metov žoge/frizbija, karkoli z namenom, da v čim krajšem času zadostiš njegovim potrebam. In tudi vzame malo več časa.
Ne napeljujem k nakupu prav dotične pasme, povsem iskreno menim, da je že tu na tem forumu na voljo dovolj mladičkov takega značaja, ki najverjetneje ne bo tako izrazit kot pri terierjih, kar se dlake in velikosti tiče, so pa tudi tam-tam.  

Za odgovore lastnikov pa ti priporočam sodelovanje v temah o pasmah, ki te zanimajo. Ni nujno, da berejo tudi tole...

Aja pa še to. Zelo zelo priporočam, da se tudi v živo dobiš z lastniki pasem, ki so ti všeč in seveda tudi z njihovimi psmi, da vidiš kako živijo in kako se psi odzivajo in si v živo vse lepo ogledaš in boš imel 100% boljšo sliko o tem, kaj lahko pričakuješ. Tuki recimo narediš selekcijo pol pa še malo prakse pa kaka kavica. To je vedno zanimivo, ko sediš in klepetaš z ljudmi s katerimi te povezuje ljubezen do psov in vsi po vrsti (skoraj) uživajo, ko lahko razlagajo drugim o svojih psih hi hi  ;D

Bigla ne boš mogel imeti rez povodca, ker je gonič. Ko nekaj zavoha je na OFF. rabi veliko gibanja, tudi tek, za razne mentalne zaposlitve pa jih je težko navdušiti. Pri labradorcu bi pa šlo, če bi dobil kakšneg bolj umirjenega mladiča ne preveč obdarjenega z energijo. Po možnosti samico. Kakšen samozavesten samec nabit z energijo zna biti krepek zalogaj tudi za izkušenega vodnika. Imajo pa labradorci nekaj prednosti: zelo radi prinašajo, iščejo...zato jih je mogoče utruditi tudi z metanjem žogic, iskanjem skritih igrač, prinašanjem predmetov iz vode, pa seveda obstaja miljon različnih trikcev, ki zaposlijo psa, od vodnika pa ne zahtevajo neke velike fizične aktivnosti. V bistvu enako velja tudi za JRTje.
Omenjen je bil že šnavcer, mogoče srednji, kakšen srednji pudel - jaz bi iskala pse, ki bolj kot tek rabijo mentlno zaposlitev. Seveda je predpogoj, da uživate v učenju psa in v ukvarjanju z njim.

Kar se tiče srednjega šnavcerja....Imam psičko staro 9 mesecev. Potrebuje vsaj minimalno 1-2 uri gibanja, je pa res da se jih da čist ok zlaufat, da ti hodiš pes pa je spuščen.-pa vmes med sprehodom kakšna igra, trikci. Pa potem še doma kakšne vaje in je načeloma mir :). Tako, da bi verjetno kaj takšnega šlo skozi :). Edino kot mladiček je bila res naporna(kar so pa verjetno vsi mladiči).

Hvala vam za odgovore :) res bo velik problem izbrat pravo pasmo, kajti vsak pove po svoje, saj razumem vsak cigan hvali svojega konja  :P kar se tiče šnavcerja mi pa kot pasma ne potegne, ni mi všeč. Pa če vzamem za primer JRT, ki ga je omenila vesoljka kako je pa z njegovo dresuro?

Zopet prosim za malo pomoči. :) Kot sem že omenila, iščemo srednje velikega psa, ki bo živel v stanovanju, kjer bi bilo dobro, da ni preveč živahen, da pa vseeno uživa v vsakodnevnih sprehodih in da nas bo rad spremljal tudi v hribe. Dobro se mora razumeti z otroki in drugimi živalmi. Ker nismo strašno izkušeni ljubitelji psov, bi bilo dobro tudi, da pasma ni preveč težavna za vzgojo.
Trenutno so v ožjem izboru naslednje pasme: mehkodlaki pšenični terier, novoškotski prinašalec, samojed in evrazijec. Kaj menite o teh pasmah? Kako pa je z nego?

Novoškotski prinašalec potrebuje OGROMNO zaposlitve, z njim je treba kar delat in mu kravžljat možgančke. Je zelo živahen, potrebuje resno in aktivno delo, v nasprotnem primeru je lahko nemiren ali hiperaktiven. Sicer suuuper kuža, tudi v Slo. je zdaj eno res fajn leglo :-*, a temu psu res ne sme bit dolgčas. Še bolj kot gibanje je pomembna umska zaposlitev. Več tule (http://Ta zelo živahen, občutljiv in čuječ delovni pes potrebuje resno in aktivno delo, da bi se lahko razvil v srečnega in zdravega psa. V nasprotnem primeru je lahko nemiren ali hiperaktiven.). Za nego pa je zelo nezahteven.

Eh, se opravičujem, "tule" je mišljeno kot link, a sem ga pozabila. Torej, o tollerčkih več tukaj (http://www.klub-retrieverjev.si/index.php/en/novoskotski-prinasalec).

To so si kar različne pasme tako po karakterju kot izgledu med sabo. Kaj ko bi napisala, kaj te je pri vsaki pritegnilo, da se sploh vidi kaj ti je pri njih tako všeč (in če to sploh drži ;) )

@SunnyDay: Super, hvala! :) Velikokrat sem že slišala oz. brala, da nekateri psi potrebujejo bolj "umsko zaposlitev", ampak kaj točno to pomeni? Kakšen poseben način igranja ali kako?

@AngSeter: Ok, grem kar po vrsti. :)
Pšenični terier: Na to pasmo se postala pozorna, ko sem slučajno srečala lastnico enega "pšenička" in ga je opisala kot super psa za stanovanje, ki noter ne povzroča težav, ne pušča dlak in nima značilnega pasjega vonja. Všeč so mi tudi, ker bi naj bili precej dojemljivi za šolanje, ker se radi igrajo z otroki in nimajo težav z drugimi živalmi. Skrbi pa me zahtevnost nege in to, da bi bil kar malo preveč živahen.

Novoškotski prinašalec: Všeč so mi, ker me spominjajo na zlate prinašalce, ki so mi strašno všeč, a se mi zdijo preveliki za stanovanje. Zdijo se mi super družinski psi, me pa skrbi, da zahtevajo več gibanja oz. zaposlitve, kot bi jim ga lahko nudili.

Samojed: Samojedi so mi postali všeč, ko sem kot študentka delala v eni kavarni in je tja redno prihajala gospa s krasnim samojedom, ki je bil neverjetno miren, prijazen in vdan svoji lastnici. Ta kuža je izžarevel neko tako pozitivno energijo, da sploh ne znam opisat. O njih sem brala tudi, da so izjemno dobri z otroki in tudi nega naj ne bi bila strašno zahtevna, kljub temu, da imajo daljšo dlako. Me pa vseeno skrbi, če puščajo po stanovanju veliko dlake in včasih bi se naj hitro naveličali učenja.

Evrazijec: Kuža, ki je rad s svojo družino, se rad igra z otroki in je zelo pameten in učljiv. Skrbi pa me nega njegove dlake in to, da hitro postane osamljen, če nismo z njim.

Vse pasme so  mi torej predvsem všeč, ker bi naj bili dobri družinski psi, z dovolj energije za sprehode in dokaj učljivi, so mi pa seveda všeč tudi po izgledu.

Moja izkušnja z evrazijci je kar različna. Eni so super, so sicer bolj zadržani in se držijo zase, ena je pa konkretno zadržana, boječa ne sodeluje skoraj z nikomer itd... V glavnem zelo zahtevna, da ne govorim, da bi najraje otroke "pojedla". Pa ni bila nič zapostavljena ali slabo socializirana. Ampak je tako kot je zdaj sad truda lastnice, ki se je res izjemno potrudila in je psička zdaj pogojno v redu funkcionira. Najslabše pri vsem tem pa je, da vzrediteljica zanika težavo...  :-X

Če se pšeničnega terierja trima (verjetno se ;), ne poznam, ga komot 2x ali 3x pelješ k frizerju pa on/ona zrihta ;)

Zlati prinašalci niso preveliki za v stanovanje. Noben pes ni prevelik za stanovanje. Iz izkušenj celo manjši zasedejo več, ker jih je povsod polno ha ha :P
Bolj je to, da jim lahko zagotoviš dostop do stanovanja, če se poškodujejo ali na stara leta, ko mogoče nebi zmogli po stopnicah. Tukaj je razlika ali si v 4. ali v 1.  :)

Za samojeda bo pa Lanabela povedala, ker jih ima en pušelc doma. Ni pa tako enostavno kot si si zamislila ;)

Umska zaposlitev pomeni predvsem učenje vaj poslušnosti, trikci, take igrice, kjer mora pes mislit zraven, kot je iskanje igračk in podobno. Igra ni miselna zaposlitev sama po sebi. Je bolj fizična.

Bobomar,glede na to,da so ti všeč "lovske" pasme,sodeč po tvojemu pisanju si mogoče kdaj pomislil na Basset Hounda?Sicer je res gonič,vendar popolno nasprotje Beagla.Rad ima dolge sprehode,ne potrebuje pretirane fizične aktivnosti,ni pretirano mahnjen na gonjo divjadi.Če je potrebno zna "peglat"kavč celo popoldne,če je v planu sprehod pa ni problema tudi tri urna hoja.

Umska zaposlitev je pomembna za vse, za delovne pse (kar toler vsekakor je) pa še toliko bolj. Oni hočejo delat, se učit, razmišljat, reševat "uganke", ne lenarit. In sprehod je zanje lenarjenje ;). Prideš domov z 2-urnega sprehoda, pes spije malo vode in recimo povečerja, se uleže za 5 minut in te pride vprašat: "Kaj bomo pa zdaj počeli?" Ker on bi pa še malo delal. Lahko pa delaš z njim zunaj intenzivno pol ure, uro, pa bo zelo utrujen. Mislim, da bi bil zate boljša izbira zlati prinašalec. Ampak pazi pri izbiri legla oz. predvsem vzreditelja. Popularnost jim je naredila ogromno škode, zato so tudi za delo vse manj uporabni in vse bolj "kavčarji". Pa nič kaj dosti manjši od samca samojeda niso.

Kar si napisala o samojedih drži, izjemno prijazni, izžarevajo pozitivno energijo in nega ni preveč zahtevna, in dlake so posod, predvsem kadar menjajo dlako. Je pa to dlako lahko odstraniti, se ne zapikuje v pohištvo kot dlaka kratkodlakih psov. V stanovanju naredijo tudi precej prahu (posledica "samočistilne" dlake). Potreba po gibanju je precejšnja, rabijo tudi tek, ne samo hojo. Ne rabijo neke pretirane mentalne zaposlitve, čeprav jim seveda nič ne škodi. Vendar: težko prenašajo samoto, v stanovanju znajo biti zelo destruktivni, če jim je dolgčas. Radi imajo družbo drugih psov, zadovoljni so tudi z mačko. Nekateri veliko lajajo, kar je moč opaziti že pri mladiču, zato za v blok ali stnjeno naselje ne jemljite glasnega mladiča. Večina samojedov ima zoprn glas in jih sosedje težko poslušajo. Kar se tiče učenja je pa tako: pri samojedu je bistveno, da se lastnik in pes ujameta, če se ne, bo pes lastnika ignoriral in bo postal neverjetno trmast. Jih je nekoliko težje motivirati, a če mu vaje predstavite tako, da se mu bodo zdele zabavne, bo delal. Zelo lepo delajo po metodah s pozitivno motivacijo. Z njimi je moč delati v praktično vseh pasjih športih in dejavnostih, samo za obrambo so povsem zanič. Priporočam samico, saj so precej manjše in imajo znatno manj dlake.

Hvala vsem za odgovore! :) Vesela bi bila, če se oglasi še kdo, ki ima več izkušenj s pšeničnimi terierji. Kako pa je z zlatimi prinašalci in nego, jih je treba pogosto česati, kopati, jim dlaka zelo odpada? Poznala sem par psov, ki so strašno smrdeli, vendar se to verjetno da s pravilno nego popolnoma odpraviti, ne? Kar se tiče stopnic, pa ni problema, smo bolj pri tleh. :) Za zlate prinašalce sem slišala tudi, da so bolj kot "slončki", da velikokrat kaj prevrnejo, ker v stanovanju ne znajo bit preveč previdni in kar tacajo in repkajo vsepovsod. ;D Je to res?

Zanima me še, kaj mislite glede izbire spola, so kakšne pomembne razlike?

Nega dlake pri zlatih prinašalcih ni pretirano zahtevna (manj dela kot z samojedom), je pa treba paziti ma dlako za ušesi in na "zavesicah" ker se vozlja. Dlake je znatno manj kot pri samojedih, jim pa odpada skozi vse leto. Zlatkoti imajo značilen pasji vonj (ki ga suhi samojedi recimo nimajo), ki ga ravno povsem odpraviti ne moreš. Ne smrdijo pa ne, če so zdravi in vsaj za silo negovani (ponavadi je smrad posledica vnetih ušes, zamašenih analnih žlez ali kožnih vnetij, s čemer imajo lahko  precej težav). Niso izrazito nerodni, a rep je rep, če ni tako pripravno zavit kot pri samojedih, se z njim lahko tudi kaj sklati. Med posameznimi psi znotraj pasme je zelo velika razlika v tem koliko energije imajo (jih imaš od odličnih in neutrudnih delovnih psov, ki rabijo čisto resno zaposlitev do lenob, ki se jim še na sprehod komaj ljubi). Definitivno je lažje imeti v stanovanju zlatkota kot samojeda, tudi utruditi in primerno zaposliti jih je lažje, v povprečju rabijo tudi manj gibanja. Tudi tu priporočam samico, ker so manjše in precej lažje vodljive. Pa za začetek ne gre izbrati najbolj dominantnega mladiča iz legla ampak nekaj srednjega. ( še vseeno pa je boljši preveč dominanten kot boječ)

Evo po zares tehtnem razmisleku in posvetovanju z strokovnjaki je padla odločitev za Tibetanskega španjela in ga dobim konec februarja oz. na začetku marca pri vzreditelju čistokrvnega z rodovnikom, cepljenega, čipiranega in s potnim listom. Zelo srečen :D

Ko ravno vidim o zlatih prinašalcih naj povem da ga imajo pri nas sosedje in grozno smrdi tudi ko ga skopajo, pa je drugače psica zdrava in vse.

Bobomar, super, da si se odločil! :) Hvala za info glede prinašalca. Ko pa si ravno omenil tibetanskega španjela, pa sem se jaz spomnila na tibetanskega terierja. Ima kdo kakšne izkušnje? Kolikor vem, so zelo prijazni družinski psi, da se jih navadit na druge živali, z dlako pa verjetno tudi ni toliko težav, če bi ga redno strigla. Sem pa nekje prebrala, da znajo razvit ljubosumje do majhnih otrok in drugih hišnih ljubljenčkov, je to res?

Nairwen, glede na to, da nimaš točno določeno, kaj od psa hočeš, me zanima, če nisi nič razmišljala v smer posvojitve kakšnega psa iz zavetišča oz. društva? :)
Tako lahko marsikaj zveš o psu, o karakterju, negi,..

@uraa: Tudi v to smer sem veliko razmišljala, je pa stvar taka, da ima fant precej predsodkov oz. strahu, da kuža, ki se mu je nekoč slabo godilo, potem lahko v sebi nosi kakšno zamero in zato v kakšni nepredvidljivi situaciji slabo odreagira. Sama sicer zelo zaupam nekaterim zavetiščem, ampak sva vseeno dva, ki se morata odločit. Kakorkoli, debate doma še potekajo. :) Sem pa tudi opazila, da so v zavetiščih kar malo "alergični", če živalco izbiraš tudi glede na izgled in če želiš mladička. Saj vem, da zelo hitro rastejo, ampak mi pa vseeno veliko pomeni, če jih lahko spremljam tudi v bolj "trapastih" mesecih. Mislim tudi, da se bo naš mačkon lažje navadil na mladega kužka, kot pa bi se na malo večjo in starejšo zverinico (in obratno). In tako sva se bolj posvetila izbiranju pasemskih psov.

Mladiček zamer in predsodkov definitivno nima :) Pa tudi starejši psi so večinoma OK  - če pa niso, te ponavadi v zavetiščih na to opozorijo (pač izbereš zavetišče, kjer se s psi bolj ukvarjajo), posebej super so pa tudi društva, ki imajo pse nameščene v začasnih domovih. Tako ti lahko začasni skrbnik pove ogromno o karakterju psa.

Jaz bi prej rekla, da bi se mačkon lažje navadil na enega skuliranega psa, seveda takšnega, ki mara mačke. Mladički so le malo bolj živahni  >:D in bi lahko šli sprva mucu na živce.

Pa nočem te nič silit v kaj, samo premislita tudi o tej možnosti  ;)

Pri kateri vzrediteljici pa je bilo to, da slučajno ne ponovim napake? Prosila bi še za kakšen predlog, kateri vzreditelji evrazijcev in pšeničnih terierjev so dobri (lahko pri nas ali v tujini), takšni, da res lepo skrbijo za svoje pse, so pripravljeni svetovat in da jih tudi kasneje zanima, kaj se dogaja s kužkom. Bova šla pa tudi v kakšno zavetišče pogledat, pa se mogoče tam zaljubiva v kakšnega kosmatinčka. :)

Glede na to, da nisem 100% da je to ista oseba in tudi, ker je ni tukaj ne bom rekla nič. Bom rekla samo to. Pazi se vseh tistih, ki pravijo, da določena pasma nima negativnih lastnosti, oz. lastosti, na katere je potrebno pazit ali kaj podobnega. Negativne zadevščine se za vsakega posameznika namreč razlikujejo ;) Jaz poznam eno gospo, ki ima evrazijce in z dvema dela celo reševanje in je krasna oseba. Ne vem pa, če bo mela še kdaj leglo...

Ampak glede na to, da si med sabo izbrala tako zelo različne pasme, bi bilo najboljše, da jih spoznaš več različnih... PA teme o telih pasmah si preberi (pa mogoče še kakšno pasmo v tem času spoznaš).

Ali pa celo srečata pravega v kakem zavetišču. Čisto tvoja pravica je, da pokličeš in rečeš, da bi mladiča. Če kje zaradi tega nebi dobila psa močno dvomim, sicer je pa zavetišč več in še preko začasnih skrbnikov oz. društev za zaščito živali je veliko psov.

Recimo tale bo po izgledu spominjala na črnega evrazijca ;)
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,46113.0.html

In če sta s fantom primerna posvojitelja in odgovorna bodoča vodnika...

Pozdravljeni,

Kot je v naslovu opisano- pomoč pri izbiri pasme- bi rad Vaša mnenja kakšna vrsta psa mi najbolj ustreza.
Nebi se rad spustil v neznano oziroma vzel določenega kužija, samo na podlagi videza. Kot sem prebral in videl lahko izbira samo na podlagi videza, pripelje do veliko nevšečnosti in razočaranja.
Rad bi imeli zato psa ki bi nam ustreza karakterno in tudi vizualno.

Prebral sem dosti forumov in opisov, ki sprašujejo o pasmi o pogojih, vendar se nisem z nobenim identificiral.

Preden opišem kaj iščem, bom opisal pogoje ki jih imamo.
Živimo v predmestju v hiši z ograjeno okolico. Ograja je postavljena okoli hiše in sega v višino v 1,2m. Ponekod tudi več.
Imamo vrt in dvorišče- skupaj je okoli 230m2. Na dvorišču je box z kučo.
Doma nimamo nobenih ostalih živali razen muce.
Poleg hiše, nedaleč stran imamo 2 njivi. Te pa so v vasi.

Kaj bi mi radi, in kaj mu lahko nudimo?
Iščemo kužija, ki je srednje velik ali velik ( npr. 50 cm tu nekje). Kar se tiče dlake, bolj obožujemo pse z srednje in daljšo dlako.
Doma smo vsi bolj športni tipi, in smo zelo aktivni, od kolesa, do teka, do sprehodov, . . .
Pes ki bil z nami bi delil vse te momente z nami.
Glede na to da sem jaz glavni pobudnik, od ostalih družinskih članov pa imam dobro podporo, bom navedel kaj bi meni ustrezalo.
Sem športen tip človeka, zelo aktiven. Rad se sprehaja, tečem, hodim po gozdovih, spuščam v nove pustolovščine. Nikakor mi ni da sem doma pred tv ali pcjem. Raje sem v naravi.
Obožujem morje (poleti ne mine dan da nebi bil v morju) ter sneg. Imamo vikend v hribih kar pomeni, da čim je priložnost grem na sneg. V tem primeru bi bolj ustrezal pes z daljšo dlako, da ga to nebi motilo, ali sem v zmoti??
Vse moje pustolovščine tako v morju, kot na snegu in vsepovsod bi delil z novim družinskim članom.

Po karakterju bi nam ustrezal pes, ki ni agresiven. Pes ki bi razumel moja čustva. Upam da sem se pravilno izrazil.
Sklepam pa, da vsi pesi razumejo voljo in emotivno stanje lastnikov.

Doma imamo majhne otroke, stare niti 2 leti ( v hiši živimo 2 familije, vsak v svojem stanovanju). Otroci so od sestre. Zato bolj agresivni psi nam ne pridejo v poštev.
Skoraj bi se upal povedat da bolj otročji, katerim igra ni odveč.

Zavedam se, da imeti psa ni enodnevna muha, ampak cel življenski cikel. Treba se je ukvarjat z njim, vsak dan, celih 14 let oziroma kolikor jih doseže.
To pa sem spoznal z našo prejšnjo psico. Tako da izkušnje z psi imamo doma vsi.
Tako nekako naj bi izgledale naše zmožnosti. Upam da bo pomagalo kaj pri mnenjih :)

Najlepša hvala za pomoč, V kolikor so kakšna vprašanja, ali mnenja bom z veseljem odgovoril in delil :)










 

pes bi bil noter v hiši ali v pesjaku??

Ballto, če bo pes notri, bi jaz izbrala gladkodlakega prinašalca. Se mi zdi, da je to en tak norček, ki se nikoli ne zresne.

Si želite pasemskega psa ali razmišljate tudi o posvojenčkih? Opcija bi bila, da ''preverite'' v zavetišču, če je tam kakšen pes, ki bi vam ustrezal glede na vaš življenjski stil :)

Načeloma bi kuža bil zunaj na dvorišču, v pesjaku samo ko bi moral in sicer ko nebi bilo nobenega doma.

Drugače bi radi pesa z rodovnikom.

Saj vem da sem pristranska, ampak sem najprej pomislila tako kot Bina.  hu:g
Sicer imam mešanca, ki je veliko pobral po gladkodlakih prinašalcih. Danes, npr. je bilo deset otrok v dnevni, pa ni hotel biti v kuhinji. On je bil tam, med njimi, brez vseh miritvenih znakov, ko so ga božali in preučevali njegove plavalne kožice na tačkah. Saj ne moreš drugega, kot da si zaljubljen do ušes, spet!

Aha, vmes je prilete odgovor na vprašanje, kje naj bi bil. Poizkusite mu najti prostor nekje v hiši, na hodniku ali kje bližje vas. Vsaj naš noče bit sam. Čez noč ga imamo  v kurilnici z tremi mački. Poleti, ko je bilo vroče sem ga preselila na notranji hodnik in je cmihal, ker ni mogel spati z mački. Tudi z dlako ni tak problem, mu sicer odpada, vendar celo leto enakomerno, tako da ni oblakov dlake naenkrat.

Hvala za gladkodlake prenašalce. Sem prebral opise, in razne komentarje in se kar poda mojim opisom.
Bi pa rad ( v kolikor so) še mnenj.

Psico ki smo imeli do zdaj je bilo zmeraj pred vrati.
In nekako ostali člani družine niso v soglasju, da bi pes bil v hiši.

Nikar gladkodlakega prinašalca, če ne bo smel biti z vami notri. To je pes, ki mora in želi stalno biti s svojim človekom in bo, če bo zunaj, zelo nesrečen in zna posledično imeti vedenjske težave. Imam dva gladkodlaka prinašalca doma in poznam pasmo res odlično in tudi veliko primerkov te pasme. Tako, da ti gladkodlakega prinašalca močno odsvetujem, če so pogoji taki, da ne bo s tabo v hiši.

Ideje kaj vzami namesto tega žal nimam kake dobre. Morda bobtaila (bo kak poznavalec pasme več povedal, če je primeren), na vsak način išči pasmo, ki ji ustreza to, da ni stalno ob svojem človeku, ko je človek doma in ne bo nesrečna zaradi tega, ker bo s tem, da je zunaj odrezana od svojega človeka. Najdi pasmo, ki je manj priljudna in ki se ne naveže močno na gospodarja, a je hkrati učljiva in prijazna do ljudi in živali.

Tudi jaz ti potem odsvetujem gladkodlakega prinašalca. Temu psu bo to travma, če ne bo mogel biti s svojimi člani. Mi smo imeli to pasmo in je močno odvisen in navezan na človeka. Imela sem na žalost moč tudi videti, kaj se psu te pasme zgodi, če je zunaj. Pes je dejansko travmiran, depresiven in brez kakršne koli energije. Pa se zelo veliko ukvarjajo z njim, ampak žal.

Ja no, sklepam da marsi kateri pes bi rad bil zmeraj s svojimi lastniki.
Bom še malo pogledal naokoli.

Bil bi vsak, če bi bilo to možno. Ampak so pasme, ki so vseeno manj navezane na lastnika in lažje sprejmejo, da ne morejo biti z njim ves čas, kadar je le ta doma. Določene pasme so načrtno vzrejali tako, da imajo privzgojeno večjo potrebo po lastniku in so nanj res še bolj navezani.

Ne vem koliko se Irski setri razlikujejo tukaj od gladkodlakih prinašalcev, ampak so tudi zelo aktivni psi, vizualno zelo podobni gladkodlakim prinašalcem. Glede na to, da ti izhajajo iz njih pa predvidevam da jim tudi dosti karakterno podobni. Preveri malo o njih. Ali pa kakšen rodezijski grebenar, s tem, da imajo ti kratko dlako, tako da je spet vprašanje kako bi bilo pozimi in pesjak...

Če pomislimo recimo na kraškega ovčarja, ta pes mora biti precej neodvisen in ne zelo (preveč) navezan na človeka, če naj služi svoji funkciji čuvanja ovac. Pa vendar, bi bilo za vprašat dobre poznavalce te in drugih pastirskih pasem, kako je v resnici živeti s tovrstnimi psi, če se jih pač ne uporablja namensko za pašo, pač pa kot "družinske pse".

Verjetno je treba psi "samostojnih" psih (kot je dosti teh pastirskih) potem zelo paziti pri socializaciji, saj si verjetno nihče v družini ne želi, da bi tak pes zaradi nezaupljivosti odganjal vse prišleke oz. pretirano čuval teritorij, ne vem ... na tvojem mestu bi si vzela veliko časa za iskanje prave pasme, da boste zadovoljni tako vi kot tudi pes :)

Vsekakor, se bom pozanimal preden bomo kaj odločili. In se nikamor ne mudi.
Nočem da bi bil kdo prikrajšan,...:)

Kar se tile kraških ovčarjev, sem imel možnost se pogovoriti z par lastniki, pa me niso prepričali da bi bil pravi za nas.
Je kar težko se odločit in vedet kateri je pravi....

vseeno sem mislil da bo lažje.

zadnje dni se ubadava ( za Nejca ) z dilemo oz. trilemo pred tem  ::)
border  je načeloma že precej izločen, ker ne maram ''manjših'', fokuserskih in dlakastih psov  :P  , ostaja pa dilema ali malina ali  nizozemka ??  ;D

namenjena bi bila najverjetneje reševalnemu psu - za tekme itd, tako da mora biti precej ''nora'', ampak še vedno ne preveč nora, da bo v privat življenju neznosna  ::)

torej vaša mnenja; malina vs. nizozemka?
glede na precej podobne karakteristike je precej težka izbira hehe...
če ima kdo kako pametno besedo, predvsem iz izkušenj, z besedo na dan  ;)

malina. Maš več izbire. Kolikor sem brala druge pa naj bi se dobrega nizozemca težko dobilo in moraš bit cel "štručko" da ga najdeš...

Teja, vidva očitno iščeta rodovniškega psa ... a za vsak slučaj, oziroma, če imaš kakega pesjanarskega kolega, ki bi mu bil tale aktivni pasji fant všeč - tule je neutrudni mali delavec, Pomurček Diego >3
https://www.facebook.com/photo.php?v=596094613792798

Njegova tema:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,47663.0.html

Pomoje bos lazje nasla dobro malino kot dobro nizozemko. A zdravstveno sta tam-tam?

hvala za odgovore, pa še prav imate, je odločitev za malino :D

mamaF, sama imam same posvojence in z zadnjim več kot preveč dela zraven vseh ostalih 5 psov , tako nov posvojenec ne pride v poštev, Nejc si pa želi mladička, pasemskega (rodovnik seveda), delovnega kot strela, zdravega in seveda psihično stabilnega :)  sedaj samo še preostane kje, katerega... tujina, slo... gruntamo, raziskujemo :)

Teja, seveda, popolnoma razumem :) Ker pa vem, da si iz zelo aktivnih kinoloških področij, sem se spomnila na Diega - če kdo od tvojih znancev pozna kakega, ki pozna drugega, ki išče kakšnega mešančka , saj razumeš, več ljudi kot ga spozna, več možnosti je, da bo Diego dobil tapravega zase :)

Veliko sreče pri iskanju malinovčka!

MamaF to se mi zdi pa ful lepo >3 da se tako trudiš tudi ti, da bi Diego nov dom našel. :)

Teja tebi pa veliko sreče pri iskanju novega člana, malinovčka. :)

ajej, Diegec še kar ni našel?

skratka mi smo precej predebatirali, pregledali, študirali,
v živo obiskali maline in nemce (nizozemcev itak ni, sem v življenju samo ene 3 videla  :P )...  tako da najverjetneje vzame Nejc to kar bom tudi sama nekoč - nemca  ::)  njami  :-*  >:D
sedaj pa najtežji del; iskanje primernega vzreditelja, študiranje prednikov (kako lahko je bilo meni, ko sem samo s ceste pobrala  ;D  ::)  ), nagonov, linij, zdravja, ah, dela bo :P
moti me to, da so tudi del. NO precej okoteni nekateri  ???

Imam vprašanje, selimo se v hišo, želeli bi kupiti psa, manjšega, da gre lahko še z nami na dopust. Kaj menite o beaglu? Kako je z otroci? Izpadanje dlake? Glede na to da je lovski pes- kako je z kopanjem zemlje okoli hiše?

hvala za info

---
Lp
Č
****

[izbrisana nedovoljena komercialna povezava; Jana, 8. 7. 2014 ob 11:41]

Za te ''kriterije'' (manjši pes v hiši ki gre lahko na dopust) so primerne čisto vse pasme majhne in srednje rasti. Tako da boš mogla povedati kaj več o tem kaj pričakujete od psa, kaj mu lahko nudite itd. da bi lahko svetovali primerno pasmo.  :)

Beaglov sicer ne poznam dobro, tako da je vse rečeno bolj splošno. Do otrok je pes v redu, če sta oba primerno vzgojena - torej da ima pes neke omejitve in da otrok ve, kako ravnati s psom. In pa seveda majhen otrok in pes nikoli ne smeta biti brez nadzora staršev. Zavedajte pa se, da je beagle res pravi lovski pes. Kar pripravite se na to, da bo pes mogoče moral biti do konca življenja samo na povodcu (sicer se z beagli da doseči dober odpoklic, ampak kakor slišim je za to potrebnega res dosti dela že od mladiča dalje).

Ne prenaglite se z beaglom samo zato, ker je lep in ''prijaznega videza'' - poznam eno družino ki je na podoben način kupila psa; živeli so v hiši, s predšolskim otrokom, psa so kupili da se bodo sprehajali z njim in da jih bo ''prisilil v aktivnost'' in za beagla so se odločili ker se jim je pač zdel lep, srednje velik in prijazen do otrok.  ::)  Sem jim dala nekaj knjig in pasjih revij, jim poskušala kaj dopovedat, a se jih ni čisto nič prijelo. Čez par dni so že imeli doma beagla. Pričakovali so, da bo pes sam spuščen okrog hiše cele dneve, da bo od prvega dneva dalje z njimi hodil na dolge sprehode, bil spuščen in prišel na prvi klic, da se bo nežno igral z otrokom, ki pojma nima kako se obnašati do psov. Ko pa so videli da v realnosti ni vse tako kot so si oni predstavljali, pa so psa zaprli v nek majhen ''pesjak'' (ne vem če bi se tistemu sploh lahko tako reklo  :-X ), brez hišice, človeka je videl ravno ko so mu enkrat na dan stresli hrano in počistili iztrebke. Pes pa je seveda postal čisto neobvladljiv in ko so to ugotovili, so ga dali lepo na Bolho in prodajali (si kar predstavljam kakšen je zgledal oglas proti temu kar je bil pes v realnosti).  ??? Na koncu ga seveda ni nihče kupil, ampak vendarle se je po parih letih takšnega životarjenja njegovo življenje obrnilo na bolje, šel je h enemu znancu in tam mu je zdaj veliko boljše.  :-* Najhuje meni osebno od vsega skupaj pa je, da je bil pes rodovniški, ''vzreditelj'' jim je psa prodal mirne duše in se po nakupu seveda nikoli več ni pozanimal kako je s psom, pes je zunaj životaril, njegovi lastniki pa so se vsem hvalili z njegovim rodovnikom, kako imajo nekega plemenitega psa vrhunske krvi.  ???  Bi prav rada jaz kako povedala temu ''vzreditelju'', ampak seveda se jim še po imenu ni predstavil (oz. so takoj pozabili).

Tako da res, ne prenaglite se in se dobro pozanimajte o pasmi.  :)

Bigl je sicer v vseh pogledih primeren pes, je pa gonič. Kar pomeni, da bo moral biti na povodcu povsod, kjer obstaja možnost, da bo zavohal divjad. Ker ne glede kako lepo je sicer vzgojen in izšolan, ko zavoha zajca je na OFF. Vse ostalo (kopanje lukenj....)je stvar vzgoja. Če imajo čas in so sami na vrtu luknje kopljejo vsi psio razen plišastih.

Tudi mi se odločamo za nakup novega družinskega člana.  Jeseni nam je umrla 11 let stara bernska planšarka. Pred njo smo pa imeli dva nemška ovčarja, tako da brez psa nismo bili nikoli več kot pol leta.
Izbira se mi pa zdi sedaj kar zahtevnejša, kot za prejšne ljubljenčke.Otroci so odrasli in se odselili in nič več nimamo stalno nekoga pri roki, ki bo poskrbel za psa če kam gremo.
Živimo na vasi v hiši. Vsi psi do sedaj so bili v hiši, kadar so le hoteli, drugače pa so poležavali prosto pred hišo.Imamo sicer del vrta, kamor smo jih občasno zaprli za kakšno uro, če so si izbrali za čakanje rajši boks kakor hišo, a v glavnem so bili prosti. Zelo redko so se odpravili na potep, pa še to le krog po vasi.
Novi pes bo sedaj moral večkrat z nami, zato se ne bi odločal za večjo pasmo. Zaradi zdravstvenih problemov sicer precej hodim,a vseeno mislim da kakšen border coli ne bi bil zame. Ima ga sosed in vidim da rabi veliko več gibanja, kot mu ga lahko nudim. Všeč bi mi bil srednji šnavcer, pa se malo bojim, da mi ne bi po vasi preganjal muc in kokoši, pa tudi kakšnih ovc. Malih pasem bi se tudi izognil, ker ga ne bi ravno nosil s sprehodov, pa tudi za hišo z vrtom se mi zdi kot čuvaj primernejši večji pes.
Torej želim si umirjenega psa, ki ima rad sprehode, ni prevelik za v avto ali na kakšna potovanja, ima rad otroke, ni pretirano agresiven, je pa čuvaj, ki te opozori na obiske.

Mi lahko kdo pomaga pri izbiri?

Vsekakor cenim odločitev za pasemskega psa, ampak glede vaših zahtev, se mi je porodila ideja, da bi bil za vas verjetno primeren kak že odrasel pes, umirjen, pri katerem so se pokazale pasemske karakterne lastnosti.
Vsekakor se splača pogledati po zavetiščih, sploh takih, kjer se več ukvarjajo tudi s socializacijo psov in tam vam bodo sigurno z veseljem znali predstaviti in svetovati najbolj primernega.

Srednji šnavcer je zelo, zelo aktiven, brihten in radoveden pes in imeti ga spuščenega pomeni nenehno mu biti za petami. Kokoške pred njim ne bi bile varne. Vsekakor ni pes, ki bi ga puščali brez nadzora.

Mogoče pa kakšen zavetiščnik ne bi bil napačen pa še povedali vam bodo njegov karakter. Samo morali boste malce spremeniti tole z sprehajanjem po vasi, nič ni narobe če je kuža pred hišo če smo mi prisotni ali če je dobro ograjeno samo, če smo odsotni ali ni dobro ograjeno naj bo kuža ta čas rajši notri spijo zunaj in notri. Vem za dosti nemških ovčarjev in bernskih planšarjev ki so bili lahko cel dan takole pred hišo in so baje vedeli mejo samo enega je potem povozil avto drugega se je pa balo pol vasi, da so morali čisto na okoli s svojimi psi ( Tudi če je vaš prijazen drugi niso ). Preganjanje muc in ostalih živali je tudi stvar socializacije in še kakšen faktor zraven ni ravno zagotovilo pri pasmi da tega nebo počel. Glede pasme pa res neznam svetovati. Opozori skoraj vsak na obiske še moja pa, če bi nam kdo televizijo ukradu ali stvari začel iz bajte nositi bi mu pomagala :D

Tudi o psu iz zavetišča sem že razmišljal in tudi obiskal bom par zavetišč, predno se dokončno odločim. A po drugi strani bi rad mladega psička vzgajal, ga vodil v malo šolo in mogoče tudi naprej.
Srednji šnavcer v tem primeru odpade, vsaj dokler nimam ograjenega celega dvorišča.
Strinjam se, da je za psa najboljše imeti ograjeno hiši in vrt in o tem tudi razmišljam, samo še kakšno leto to ne bo izvedljivo. Da bi ga pa imel v hiši medtem, ko kaj počnem po dvorišču mi pa tudi nekako ni sprejemljivo.

V bistvu pes nikoli ne sme biti brez nadzora na ne ograjenem. Nima veze katera pasma. Nikoli ne veš in nesreča se lahko zgodi kadarkoli. Tudi če se prej nikoli ni. Dovolj je 1x.

No ja kaj pa ovčarski psi, ki so cela poletja v ogradi in pasejo ovce. Drugače so v zavetiščih tudi mladički niso samo odrasli psi. Je pa res da se moramo mogoče bolj prilagoditi, kot če vemo točno kaj hočemo od psa in izberemo primerno pasmo. Sposodite si kakšno knjigo o pasmah in poglejte kateri se vam zdijo najbolj primerni. Ko se odločite pa se pozanimajte še pri ljudeh ki imajo s to pasmo izkušnje saj so opisi dostikrat napisani tako da nas pritegnejo do pasem imeti takšnega psa doma pa je čista razlika. Jaz imam izkušnje z pasmami, ki bi vam pobegnile in preganjale vse živali.To da je kuža zunaj ko kaj počnete na dvorišču je super samo naj nebo zunaj čisto sam.

Saj pri bernki je bilo tako, ampak dokler je bila mlada je izginila, če sem jo le za minuto izpustil izpred oči. Je pa pritekla takoj, ko sem jo poklical.

sem narobe razumela pol... se opravičujem :)

pozdravljeni sem novi med vami in vas prosim za nasvet kupiti nameravam psa za čuvanje ovc ,zraven hiše imam veliko zagrajeno parcelo na kateri imam ovce za varnost bi želel kupiti psa tu pa nastane problem ,psa še nisem imel nikoli živali imam rad zato mi to ne predstavlja problema temveč kero pasmo izbrati? mi pes ne bo napadel lastnih ovc?prosim vas za kak nasvet.lp Iztok

Glede na to, da še nisi imel psa, bi pa ga želel imeti za 'pastirja drobnice', predlagam, da se obrneš na Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev (http://www.dlvkos.si/ (http://www.dlvkos.si/)), kjer se ukvarjajo prav s takimi zadevami - Kraševec kot pastirski pes - več na http://www.dlvkos.si/cuvaj-crede/ (http://www.dlvkos.si/cuvaj-crede/) in ti bodo pomagali z nasveti. :)

Nekaj začetnih informacij najdeš o kraševcu, edini slovenski avtohtoni pasmi psov, tudi na klik (http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=144) ;)

kaj pa pasma Tornjak ?bi bila primerna ,bral sem da ni glih za začetnike

Zanimam se za nakup kratkodlakega Border Coolia! Lastnosti? Kdo ve kje ga najdem?

Lastnosti kot dolgodalk BC, najverjetneje v leglu, kjer je vsaj eden od staršev kratkodalk  :)