mojpes.net

Ali nate tudi renči?

Vidim, da nekateri že svoje 10 letn epse razglasijo za stare. Jaz s es tem ne strinjam. Moja veè kot 10 let stara psica še veselo tekmuj ein zmaguje, samec je tekmoval še v 12 letu starosti.Letos je dopolnil 13 let in še veselo skaèe naokoli-res pa je postal malo samosvoj  ;D. Letos je imel na svetovnem agility prvenstvu najstarejši pes, ki j etekel v reprezentanci ene severne države 14 let. Moj prijetelj je imel vedno doge, ki baje hitro ostarijo- no veèina njegovih je pri 12 letih še spremljala konje po terenu. Volkove so mend našli nekako okoli 16 let stare v naravi- se prvi , da so še lovili in da so bili bolj ali manj O.K.
Težave ,ki so pred 14 letom so po moje zdravstvene narave ( premalo gibanja, preveè ali napaèna prehrana, slaba oskrba, bolezen iz drugih razlogov),oz posledica napaène vzreje  in butastih standardovposmeznih pasem.

Imas zmotno misljenje glede starosti psa, oz. tem, kdaj je pes star in kdaj ne. .............Kar poglej si v kaksen prirocnik za pse in bos zlahka ugotovila, da se pasme psov glede starosti in drugih lastnosti mocno razlikujejo. Buldog pri tej starosti kot je nasa (v 11 letu) je ze redkost, sploh francoski glede na pogoste zdravstvene tezave, ki jih pestijo.
Lep pozdrav

Ajda

[izbrisani nepotrebni "entri"; Jana]

dolgoživi psi so skoraj obvezno tudi vse prejšnje življenje bolj vitalni in bolj zdravi. Pogosto imajo tudi boljše nagone.

se bojim da bolj malo. ta zelo pomembna tema je strahotno zanemarjena. sedaj so pač v modi dedne bolezni.

Večina psov, ki bi imela prvi skok pri desetih letih bi preprosto odpovedala. (OK obstajajo tudi mačoti, ki jim to ni problem)

Pozdravljeni!

Doslej sem si samo ogledoval forum, zdaj pa bom tudi sam nekaj dodal. Na nek naèin posebno zgodbo. Zdi se mi namrec potrebno in smiselno. Doma imamo namrec psa mesancka, starega preko 19 (devetnajst) let. Njegovo zdravstveno stanje pa je zal razmeroma slabo (kljub odlicnemu veterinarju, ki ga v zadnjem casu kar precej obiskujemo). Leta pac opravijo svoje. Kuza (Maco po imenu, svetlo rjave barve) ima nekatere degenerativne spremembe in tudi precej okvarjena jetra (ugotovljeno pri ultrazvocni preiskavi jeter). Tudi krvna preiskava je pokazala, da so jetrni encimi zelo povisani. Srce in ledvica ima se v dobrem stanju. Izgublja tudi na tezi (v zadnjem letu skoraj 3 kg), zdaj ima le se dobrih 9 kg. Nasploh je v zadnjem letu zelo oslabel. Tezko stoji, tezko se sprehaja, ne vidi, ne slisi, veliko spi. Tudi dan in noc je nekako zamenjal med seboj. Lani poleti je bil se poln energije (pri 18 letih!), zelo zmozen tudi tekanja po hribu navzgor in navzdol. Sicer pa je bil do svojega stirinajstega leta na (dovolj dolgi) verigi kot pes cuvaj. Tudi za vse ostalo je bilo poskrbljeno (velika streha, sveza voda, redno izpuscanje iz verige…). Zadnjih pet let pa je kuza popoln svobodnjak (ne na verigi in z ogromno prostora – dvorisce, zelenica, okoliski travniki…). Minulo zimo pa smo ga zaradi njegove slabse odpornosti preselili v stanovanje (predsoba). S tem smo ga obvarovali tudi pred poletno vrocino (hladna predsoba, vecinoma pod 20 stopinj). Zdaj se njegovo zdravstveno stanje vse hitreje slabsa – kljub popolni negi in verjetno idealnim pogojem, ki mu jih zagotavljamo. Tudi smiselnost nadaljnjih preiskav (odvzem tkiva jeter za nadaljnjo preiskavo) je vprasljiva, ker ne vemo, ce jih bo prenesel. V zadnjem tednu je kuza tudi na dietni prehrani (l/d, Hill's), ze dalj casa pa mu je potrebno posvetiti zares veliko casa (nega…). Ze vec kot dve leti dobiva tudi zdravila – tablete Euthyrox. Nekako se zdi, da tudi veterinarji sami pri tako visoki starosti psa ne vedo, kaj sploh storiti oz. kako mu pomagati. Verjetno je tudi tezko pomagati taksnemu starostniku.

In v cem je tista zgoraj omenjena posebnost te zgodbe? Vsekakor v docakani starosti – kuza se bliza svojemu neverjetnemu 20. letu starosti, (zelo) tezko ga bo tudi docakal. Pri tej starosti mu je vsak dan zivljenja podarjen. Zanesljivo je med najstarejsimi psi v Sloveniji. Radi bi mu pomagali vsaj se nekaj casa ohraniti vsaj taksno zdravje. K hisi je prisel daljnega leta 1987. Vedno je bil tako prijazen kuza, tako zvest…. Ni nam vseeno…

Ima morda kdo kaksne izkusnje z zdravljenjem (oz. zdravjem) starih psov, povezane z zgoraj opisanim? Ima morda kdo doma tako starega ali se starejsega psa?

Za vsakrsno koristno informacijo ze vnaprej hvala.

Prijazen pozdrav!

Vidim, da ti ni nihče odgovoril. Je še z nami?
Če je ali ni, očitno se je imel lepo.

Naša Žuža je "šla" pri cca 14 (nismo točno vedeli, ker je prišla z ceste).
Bila je nežna, prijazna, potpežljiva miška, ki je še dva dni preden je umrla skočila s fotelja, čim si ji rekel "gremo na njivo", čeprav jo je vse bolelo in ni mogla več po stopnicah. Ampak, ko si videl tisto veselje v očeh sem jo malce "namučila" (beri odnesla po stopnicah, pa v avto), da se je sprehodila po snegu, malce povaljala, čeprav jo je vse bolelo in ji ni bilo pomoči.Prvič sem imela psa, ki je dočakal častitljivo starost in dokler je kazala voljo do življenja, smo ji pomagali  s tabletami proti bolečinam, ker je bila še vedno polna volje in vztrajna....Zadnjo noč pa je jokala in jokala, pa sem se ulegla k njej da se je pomirila in zaspala.
Pravzaprav je bila to moja prva izkušnja z smrtjo nekoga, ki mi je bil blizu in nikoli nisva spregovorili "besede".

meni pa ni jasno koliko gibanja ji sploh lahko privoščim ali pa ''odžrem''...