mojpes.net

Spodaj imamo temo o kozmetiki in čistilih, ki niso testirana na živalih, tole temo pa odpiram za debato o tem, kako pridelana hrana (mleko, jajca, meso, med) je rejnim živalim najbolj "prijazna".

Zanima me, če kdo ve, če je mleko z oznako eko hkrati tudi vedno mleko krav, ki so v prosti reji (predvidevam sicer, da ja).

Pri raziskavi "mlečne ponudbe" sem omembo krav, ki se med pomladjo in jesenjo prosto pasejo, našla samo pri mleku Planika in Bohinjskem mleku (ki pa sicer nimata iznake eko).

Na mlekomatih večinoma ne piše v kakšnih pogojih imajo krave).

Potem so tukaj jajca. Nekaj časa sem kupovala tudi jajca iz hlevske reje pa moram reči, da me je po natančnejši preučitvi pogojev za hlevsko rejo, minilo.

Pri bio jajcih je večinoma omenjeno, da so kokoši v prosti reji.

Zasledila sem podatek, da je ekološko pridelan med tudi čebelam prijaznejši, ima kdo kakšne podatke o tem?

Prav tako bi me zanimalo, kakšne so razlike med živalim prijazno pridobivanje volne in kako potrošniki lahko lahko ločimo eno volno od druge.

Mesa sicer ne jem, jedo ga pa moje živali. Ali kdo izmed vas kupuje meso živali iz proste reje? Nekaj časa sem tudi iskala brikete, kjer bi se uporabljalo izključno meso živali  iz proste reje, a jih je kdo našel?

Toliko za začetek  :)

Jajca :) Jaz sem šla malo prebirat in iskat po netu. Prosta reja naj bi bilo tisto najprijaznejše, kar lahko dobiš med trgovinskimi jajci. V naših trgovinah sem zasledila dve znamki, ki imata deklarirano jajca iz proste reje - Tonijeva (avstrijsko) in od Meje Šentjur (slovensko). Ampak moraš v velike trgovine, da dobiš jajca proste reje. V tamalih "vaških" trgovinah imajo večinoma najcenejša, baterijska jajca.

Za pasje brikete pa grem brskat, vem, da sem ravno pred kratkim pri enih briketih videla v podrobnejšem opisu navedbo, da naj bi bilo meso izključno iz živali, ki se pasejo. Če najdem... :)

Kaj pa eko jajca? (ponekod jih imajo, ne pa povsod) Kar se mi je tu zdelo "prijaznejše", je bilo, da kokoši niso krmljene z umetnimi gnojili, ampak z zrnjem. Ne vem pa, če so pogoji proste reje v eko / bio reji kaj strožji (manjše število kokoši, več izhodov iz hleva na prosto itd.)

Mi večinoma dopustujemo na turističnih kmetijah. Dve od njih sta bili eko. Pri prvi so vso hrano pridelali sami doma, živali so se pasle prosto zunaj, res pa je da daleč okoli ni bilo nič razen travnika in gozda. Pri drugi pa so imeli vse sami razen jajc. Ker za eko kmetijo rabiš imeti kokoši na prostem, tam kjer so oni pa bi morali imeti pokrite, ker bi jim drugače jastrebi in druge ujede vse kure snedli. In so jajca "uvažali" iz eko kmetije v dolini. :)

Pri Tonijevih jajcah sem na njihovi spletni strani prebrala, da naj bi se kure res pasle, imajo odprt izhod in se gibljejo, kakor jim paše - v kurnik ali pa zunaj.

Aja, sem našla brkete: pri Acani priše, da je meso od "Free-range" piščancev, torej naj bi bili pašni piščanci, pri ovci piše, da je "ranch-raised", karkol že to pomeni v praksi. Pri znamki Lukullus sem zasledila, da naj ne bi uporabljali GSO, drugega ne piše nič relevantnega. Pri znamki Defu Organic pa, da so vse sestavine njihovih briketov 100% "organic", ekološke pridelave in "No meat from factory farming", pa isto nič GSO.

Tudi tanovi Bosch organic briketi so po opisu tudi blizu temu, da naj bi bilo meso boljšega izvora. "Bosch values the practice of keeping animals in their natural environment as well as the preservation of breeding species. This ensures compliance with animal protection, meat production, and environmental laws."

Glede jajc pa opis, kako naj bi živele kure pod znamko Tonijeva jajca: http://www.tonis.at/si/tonis-welt/srecne-kokosi/tonijeva-reja-v-skladu-s-standardi-za-dobro-pocutje-zivali.html
in kaj o prosti reji in ekološki reji pravijo pri Meji Šentjur: http://www.meja.si/?id=27

Ziwi Peak je tudi od živali, ki se prosto pasejo. Niso briketi, pač pa neke vrste "lističi" v velikosti briketov. Moje so nore na to. Je zelo hranljivo in porabiš 3x manjše količine, kot bi briketov - kar pa je ravno prav, ker je drago kot pr' norcih.
Jaz zato kupim eno vrečo le občasno in malo mešam z briketi. Obstajajo pa tudi priboljški te znamke - če poskuš najprej to (mislim, če pes poskusi, no  ::)) ; bo takoj jasno, če bo teknila tudi "ta velika" vreča.

Za mleko Planike in Bohinjsko mleko sem skoraj 100%, da je iz proste paše-vsaj poleti. Pozimi so hranjene s senom in so seveda v hlevih. (Bila sem tam na ogledu...)

Za jajca se vedno trudim, da so iz kokošim prijazne reje. Razlika v okusu je očitna...
Neverjetno, kako dobro predstavitev ima tale Toni.

Meso redko kupujem, zato na žalost nimam izkušenj.

Super je tale tema res!

Tule: http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/oznacevanje_jajc_in_reja_kokosi_nesnic.pdf
so pogoji za oznake, vtisnjene na jajcih (prva številka 1, 2 in 3), ki pomenijo tip reje.

Opozarjam na sledeče.
Do zdaj sem jajca talne reje kupovala pri Hoferju. Na njih je oznaka '2' - to pomeni hlevsko rejo.
V Mercatorju sem pred kratkim odkrila jajca, ki so bila na pokrovu enako označena kot talna reja. Ta pojem je očitno komercialen in si ga vsak proizvajalec lahko priredi po svoje - ta druga  (znamke nimam v spominu) so imela namreč ozanko '3', kar pomeni, da kure bivajo v  kletkah, ki pa so na tleh (zaradi mene so magari zložene ena na drugo, s tem da zgornja nadstropja prodajo kot baterijsko rejo, pritličje pa kot hlevsko).

Glede mleka sem pa dobila informacijo, da trgovina Ho** pod svojo lastno mlečno znamko M** skriva Planiko.

Jaz kupujem jajca kokoši s pašnika (točno to piše na kartonu, upam, da tudi drži).

Z mesom nima nobena izkušenj? Predvsem me zanima, kako/kje bi se dalo dobit eko piščančje meso (oz. perutnino pač). Govedina pri nas ne gre toliko v promet, če pa že, pa poskusim dobit od sosedov ali pa vsaj pohorje beef. Tiste krave so vsaj poleti zunaj.

Kar se volne tiče pa nimam pojma, v vsakem primeru je britje dokaj kruto, ampak tu se res da zelo malo naredit.

Vidim, da bomo res začeli uporabljat Acano.  :)

FŽ, tale brošura se super :) Priporočam vsem v branje.

Da pa povzamemo za tole temo: obstaja razlika med prosto in ekološko rejo.

V ekološki reji kokoši nimajo skrajšanih kljunov, na kvadratni meter hleva je mogoče gojiti 4 kokoši, čez dan dostop do pašnika.

V prosti reji očitno to z nekrajšanjem kljunov ni obvezno, na kvadratni meter hleva je mogoče gojiti 9 kokoši, čez dan imajo kokoši dostop do pašnika.

V hlevski reji je prav tako 9 kokoši na kvadratni meter, nimajo dostopa do pašnika.



Mislim, da si nočemo zares preveč živo predstavljati, kaj pomeni 9 kokoši na kvadratnem metru prostora  :-X

Boldana beseda je napačna - mislila sem, da pritličje prodajo kot 'talno' (ker je to komercialen pojem, za hlevsko pa morajo standarde izpolnit)
Point - berite oznake na jajcih, ne na škatlah, ker so lahko zavajujoče.

Huh, okoli teh jajc sem se tudi jaz spraševala, ker mi cifre niso šle skupaj! No, zdaj vem!.Hvala! :-*

A lahko eno vprašanje - čigavo mleko pa je Planika? Jaz sem bolj iz bohinjskega konca doma (in krave se pasejo celo pomlad in poletje zunaj, ko bi ve videle tiste lepe pašnike in planine - še jaz se včasih pasem tam!)

Jaz sem najprej kupovala jajca iz proste reje, vendar sem začela kupovati tista iz ekološke reje, saj imaš le pri teh zagotovilo, da ne hranijo kokoši z GSO. Aja, ekološka jajca imajo oznako "0".

Kar se tiče mleka... mlekarna Planika odkupuje mleko od okoliških kmetov, ki svoje krave res večinoma pasejo zunaj, nekateri jih poleti "preselijo" celo v višjeležeče planine, kjer imajo super pogoje.  :) Imajo tudi svojo farmo nekje pri Bovcu, za tam nisem sigurna v kakšnih pogojih redijo krave. Nekaj mleka dobijo tudi iz Bohinja, ki ga potem tržijo pod drugo blagovno znamko. Meni je njihovo mleko najboljše tudi zaradi tega ker ni homogenizirano. Njihovo mleko trži najboljši sosed pod svojo znamko zdrave hrane, prav tako tudi Šp** v več različicah.


V tole malo dvomim, lahko pa povprašam.

Čaja, nima smisla klicat jih, ker tega ne moreš nikjer 100% preverit, to je poslovni dogovor trgovske verige in dobavitelja mlečnih izdelkov.
Če ti jo izda kdo od zaposlenih ali bi kdo dobil občutek, da ti jo je posredoval kdo tak, ima dotična oseba lahko precej težav. Recimo da gre za zelo zelo verjetno govorico.

A jajca vsi kupujete v trgovini?
Nihče ne nabavlja "domačih"?

Imam kar dober vir informacij, bomo videli kaj bo.  8) Dvomim pa zato, ker Planikino mleko spoznaš po embalaži in temu, da mleko ni homogenizirano. Dvomim, da bi šli za Hofer posebno linijo delat.  ???

Nehomogenizirano mleko in izdelke iz tega mleka, ki jih prodajajo pod znamko Planika, odkupujejo od kobariških kmetov (na svoji strani pišejo, da njihovi kmetje čez poletje svoje krave pasejo zunaj, pozimi pa jih krmijo s "kvalitetno krmo", karkoli naj bi že to bilo)-

Ista mlekarna predeluje tudi mleko, ki se prodaja pod znamko Bohinjka, tisto mleko je odkupljeno pa od kmetov z bohinjskega področja.

Posebnost obeh znamk je, da so vsi izdelki (sir, maslo, smetana, skuta itd.) iz nehomogeniziranega mleka.

Jaz sem za H... tako ali tako napisala zvezdice. Ne trdim nič.

A mi lahko kdo pomaga pri mlekomatih :) ... če jaz pravilno razumem, je lahko vsak mlekomat od druge kmetije? Se pravi, da bi teoretično lahko našla kmetijo, ki je živalim bolj prijazna in kupovala mleko potem samo tam? Zaenkrat sem ugotovila, da obstajata dva eko-mlekomata, v Kočevju in v Kopru (v Lj. ni nobenega), kaj pa ta "eko" dejansko pomeni pa še nisem odkrila (če je potem tudi za krave lepše poskrbljeno, ali so recimo samo hranjene drugače).

Glede jajc pa jih jaz vseeno večinoma kupujem v trgovini, če se mi pa ponudi prilika po "domačih" vzamem takšne.

Se spomnim lani mislim, da je bilo poleti, sva šla z mojim v lokalno mini trgovinico tam v beli krajini. In zagrabim jaz pač ena jajca (izbire ravno ni bilo) in pravi prodajalka, da naj raje vzamem tista v "ta grdi" škatli, ker so domača od lokalnega kmeta ;) (celo vem katerega). Je bilo pa fajn videt, da lokalci "prodajajo" v lokalni trgovini

Seveda, saj tudi jaz ne morem. Bomo morali po okusu ugotoviti.  ;)

Ko smo že pri virih informacij... ::) Eko, bio in ne vem še kakšne oznake imajo neko svojo težo zgolj v nekaterih članicah EU (moram priznati, da je Slovenija kljub vsemu pri tem še kar zgledna), ali - če povem malo bolj neposredno: na nekaterih vstopnih (in ne samo vstopnih, tudi pri domači vzreji in pridelovanju v nekaterih članicah) se raznorazne eko, bio in druge "zdrave" oznake delijo brez kakršnegakoli nadzora ali v najboljšem primeru z izredno pomanjkljivim nadzorom.
Nisem noben pristaš akcij tipa "kupujmo slovensko", vendar že zaradi poklica, ki ga opravljam, vem da so pri nas kontrole (zaenkrat - dokler konkurenca ne bo še močneje pritisnila na domače proizvajalce in trgovce) še vedno več kot zadovoljive. Poceni gor ali dol, hrane v H**** in L*** ne vzamem niti zastonj.

Ja, mleko v mlekomatu je od posamičnega kmeta. Tudi jaz v Ljubljani nisem našla še nobenega eko-mlekomata.

Eko mleko pomeni, da krave ne smejo biti hranjene s krmili, prav tako morajo biti na paši (kjer pašne površine niso obdelane s pesticidi). Iščem pa še kakšen uraden vir, kjer bi bilo to tako pregledno opredeljeno, kot je v brošuri o jajcih, ki jo je prilepila FŽ.

Sem pa našla tudi podatke o eko-volni: ovce morajo biti iz proste reje, ne smejo dobivati toksičnih preparatov proti zajedavcem, volna ne sme biti obdelana z belili.

Pa še nekaj: tole ne spada čisto v to temo, ima pa ogromen vpliv na okolje
(in, predvidevam, tudi na uproabnike).

Bombaž naj bi bil posajen na 3% vseh kmetijskih površin, zanj pa naj bi bilo
porabljene več kot 25% celotne porabe pesticidov v kmetijstvu.

Vsega tega se bolj ali manj zavedam. Vendar jaz vseeno raje kupujem eko živila (ki imajo certifikat), ker mislim, da je vseeno manj možnosti, da je špricano z nevemčim kot konvencionalno pridelana hrana in da je za živali (v primeru mleka in jajc, mesa ne jem) nekoliko bolje poskrbljeno.  :-\ Kako zanesljiva pa je kontrola eko izdelkov npr. pri Šp*** trgovski znamki? A njihove izdelke certificira matična država (npr. Avstrija) ali so (tudi) pod našo kontrolo?
Sicer pa je najbolje, da če že ne pridelaš sam, kupiš direktno pri kmetu, za katerega veš kako ravna z živalmi in na kakšen način prideluje hrano.

Par let nazaj se je baje pri naj...sosedu prodajala  hrana z oznako EKO. Kolegica je  imela študijo o tem in je ugotovila, da to ne pomeni ekološko, ampak ekonomično.  :-\

Jaz imem še ene mleko(mat) vprašanje (se pa nanaša na marsikaj posledično). Nekatere kmetije ne trdijo, da so bio ali eco, trdijo pa da gre pri njih za integrirano pridelavo (ki jo nadzira ta in ta...). Ministrstvo za kmetijstvo o integrirani pridelavi pravi:


Se pravi gre vseeno za izboljšano različico "klasike"?

Veliko ljudi ni pripravljenih kupovati izdelkov z ekološkimi certifikati, češ da jim ne zaupajo.
Se mi zdi, da je to še pogostejši protiargument kot cena.

Pri tem se meni vedno znova porodi vprašanje: če ne zaupaš certifikatom in preverjanjem,
ki so potrebna za kontrolo ekološko pridelanih živil, kako lahko zaupaš standardni pridelavi
hrane, kjer je nadzor še manjši, proizvodnja pa mnogo bolj masovna?

Čisto jasno je, da certifikat ne pomeni, da je hrano 100% čista pesticidov. Že zato ne, ker
je zemlja že od prej okužena z njimi in je pri večini kemikalij, uporabljenih v obdelavi
kmetijskih površin, razpolovna doba izredno dolga.

Ampak, potrebno je zadevo obrniti in pomisliti, da v primeru, da kupuješ hrano brez
certifikatov, brez pomisleka svoj denar vlagaš v podporo baterijski reji, hranjenju
živali s krmili, gojenju solate "na vodi" itd. in se prav nič ne obremenjuješ s tem,
kakšna pa je tukaj kontrola in kateri presežki vrednosti pesticidov so v hrani.

Seveda pa je problem, ker se oznaka "eko" zlorablja. Samo napis eko, ki ga najdemo
na mnogih izdelkih, ni dovolj. Izdelek mora imeti certifikat (tako kot pri kozmetiki).
(sama sem na primer zelo skeptična glede pomaranč, ki jih prodajajo kot "eko"
v M..., saj nimajo nobenega certifikata).

Odvisno od porekla blaga in od tega, kje se opravijo uvozne formalnosti. Med uvozniki je splošno znana praksa, da se npr pripelje kontejner z blagom raje na Rijeko kot v KP, od tam se ga pošiba na Madžarsko (prva vstopna EU točka), kjer ni problem iti skozi razne fito+zdravstvene+veterinarske kontrole in bum - blago se ocarini in je dano v prost promet, mi pa pojma nimamo, kaj damo v usta in želodce. S certifikati se delajo čudeži, če lahko ponoči mirno spiš. Jaz imam raje miren spanec in zato raje vidim, da mi inšpektor v prehrambenem artiklu najde salmonelo in prepove uvoz, kot pa da mi žigosa dovoljenje, najdbi navkljub.
Absolutno.

Glede pomaranč mi pa še vedno ni jasno zakaj so tiste, ki jih kupujem v italijanski Gorici boljše od tistih, ki so kupljene pri nas (ne glede na to, kje jih kupim).
In tega nisem opazila samo jaz (isto velja za banane, ananas).

 

Pomaranč in ostalega sadja je ogromno različnih vrst, to je lahko eden od razlogov. Drugi razlog se najbrž tišči razloga, zakaj je nutella izdelana v Italiji drugačnega okusa kot tista, pridelana v poljskem obratu istega proizvajalca  :P
PS: ma danes sem prav zlobna, priznam  >:D

Nutelle sploh ne bom komentirala.  >:(
Poljsko kupujem samo po sili razmer in vsi vemo, kakšna je razlika.
Za določene izdelke smo mi še vedno vzhodni trg.
Glede mesa, mlečnih izdelkov se mi pa zdi,da smo po kvaliteti še vedno daleč pred Italijani.

Jaz pa pravzaprav sem pristaš tega, da se kupuje slovensko (kjer se da seveda). Pa ne iz kake strašansko velike nacionalne zavesti, ampak ker, če nič drugega pride hrana od nekje bliže kot iz Poljske, Španije, Češke ... Že za to, da od nekje "tam" nekaj "sem" pride sveže, ne verjamem, da gre brez kemije in lahko na lidlovem korenju 100x piše bio gor. Potem je pa tu še gorivo uporabljeno pri transportu ipd.  in res ne vidim razloga zakaj bi kupovala nekaj kar se je moralo od kaj vem kje pripeljat, če lahko vzamem primerljivo od nekje blizu ...


Poleg tega se mi pa zdi, da so tudi pri nas izdelki kvalitetni (in okusni) in če že moram nekomu plačat, potem raje podprem enega "našega" kot enega Hanzelna ali pa Juana nekje, ki niti v isto "blagajno" ne plačuje kot jaz ...

Če gledamo s stališča, koga je bolje podpirati, potem je vsako podpiranje hrane iz EU moralno sporno. ;)
Drugače se pa strinjam s tabo - predvsem glede tansporta. Če je neko eksotično sadje že proizvedeno kot "bio", potem zagotovo ni prepeljano kot "bio".

Ne vem katera glasbena skupina že začenja svojo balkansko turnejo v Ljubljani. Tako nas jemlje svetovna javnost - vzhod, Balkan, kakšen predznak imajo te države, nam je pa jasno.
Vsekakor se mi zdi, da kar za Italijo ni dobro, gre pa k nam.
Namesto Nutele probajete Linolado. Je podravkina, pa če vam je všeč Čokolino, vam bo tudi Linolada.

Zakaj meniš tako?

Hvala za nasvet, ampak jaz ne zamenjam nutelle (italijanske) za nič na svetu.

Se strinjam glede kupovanja slovenske hrane. Prav grozljivo je koliko obdelovalne zemlje izgubljamo in hrano raje uvažamo. Zadnje čase v trgovini pogosto firbcam odkod je prišlo sadje ipd. in sem nazadnje pri grozdju prebrala, da je iz Južnoafriške republike. :o Da o tem, da v ekološki trgovini najdeš jabolka iz Južne Amerike, niti ne govorim. Pa dejte no, če pa ekoloških jabolk ne moremo pridelati v Sloveniji, potem pa res ne vem no. >:(
Na žalost pa je ogromno na nas potrošnikih. Dokler bomo gledali samo na ceno, se nikamor ne bo premaknilo.  :(

Na kratko povedano: ker s subvencijami uničuje domače kmete držav v razvoju.

Poglej kdaj še to, od kod so ribe ali morski sadeži, ki jih prodajajo v nekaterih trgovinskih verigah. Ob dejstvu, da smo jadranska država in da so npr. jadranski lignji odlični, k nam uvažajo lignje iz Latinske Amerike.
(Govorim o trgovinskih verigah, ne o ribah, ki jih prodajajo na ljubljanski in drugih tržnicah.)

Jap, gre za različico klasike, bolj slabo nadzorovano. Sem tudi mislila, da je to že ekološka pridelava, pa sem se zmotila. to je klasika z deci manj koktajla.... Je pa vsaj en premik v razmišljanju kmetovalcev, s tem se tolažim.

Ja, bombaž je ena velika črna pika v svetu kmetijstva... zato sem vesela, da se npr. Tosama tudi malce obrača za "prijaznejšo" pridelavo surovin.

Jajca bi kupovala pri kmetih, za katere bi vedela, da se ravno ne sprehajajo vsepovsod, in, da vem, kje se pasejo in kaj resnično jedo. Vsi okoliški kmetje na domžalsko-kamniškem polju pa mi ne morejo ravno trditi, da se kure pasejo na neoporečnih travnikih..... :P :-X :(
Z veseljem pa bi jih kupila, če bi vedela, kje jih prodajajo, pa da se ne rabi odpeljat 50 km v eno smer.

V bistvu res, ali kdo ve, kako se prepeljejo pomaranče brez kemijske obdelave iz npr. Izraela ali Španije, s tem da gre za tovor po morju in nikakor ne verjamem, da so kdaj letele z letalom? To je vprašanje, kako so lahko Eko in podobne oznake na teh v naših trgovinah?
Kaj pa khm...banane?

In, ja, nutella s poljske je povsem različna od tiste iz italije...preverjeno, sem imela obe v rokah in obe naenkrat okušala.... 8) :) :-X

Ne dolgo nazaj sem brala, da je nekdo (društvo potrošnikov? kakšen trgovec? ne spomnim se) organiziral testiranje nutelle in podobnih čoko namazov in, da pri slepem testiranju ni bilo mogoče ločiti italijanske in poljske nutelle. Nimam zdaj časa iskat, je pa bilo v časopisu.

To tudi mene zanima. Je pa res občutna razlika v obstojnosti med eko in "navadnimi" pomarančami (govorim samo na podlagi svojih izkušenj), prve so mi večkrat skoraj zgnile v parih dneh, medtem ko imaš navadne lahko zelo dolgo pa jim nič ni.

Ampak a niso nutelle 3 različne? Poljska, Italijanska in Nemška? :) pa vsaka različna ... vem da je zveza potrošnikv delala primerjavo :) in ko sem jaz gledala je bilo ugotovljeno, da so dejansko  različne. Italijanska in nemška se baje razlikujeta predvsem zaradi razlik v okusu področja ena je bolj čokoladna, ena bolj lešnikasta, za Poljsko sem pa pozabila kako je že bilo ...

Glede banan in pomaranč ipd. sem pa jaz tako ali tako skeptična, da jih je pri nas sploh možno dobiti v eko izvedbi.
Ok v Kalčku so banane velikokrat še zelo zelo zelene, tako da predvidevam, da grejo na pot preden so dejansko dozorele, kako je pa s pomarančami in ostalim pa nimam pojma, ker se mi zdi, da ne zorijo več potem, ko so pobrane z drevesa...

Mene čudijo jabolka včasih. Tako "šiško" ki jo doma utrgam lahko imam bistveno manj časa "spravljeno", kot iz trgovine, kjer po skoraj dveh mesecih jabolko še čisto zgledno izgleda, ne glede na sorto ...

Moj mož je nekaj časa delal v Luki. Je povedal, ko so raztovarjali banane, da tiste ki niso bile čisto zelene, sploh niso prišle do kontrole, ker so bile že preveč zrele za nadaljno distribucijo. Pa niti niso šle v roke domačinom, lahko bi jih brezplačno talali....tako pa tisti, ki ste jedli ribe iz Piranskega zaliva - se vam je kdaj zdelo, da imajo ribe okus po bananah?

Omejene količine sadja in zelenjave iz Izraela se prevažajo tudi z letali. Po EU direktivi bi moralo na sadju v trgovini pisati, s čim vse je bilo tretirano (tu mislim predvsem na sredstva za zorenje).

;b ;b

Banane pripeljejo iz Ekvadorja (nezrele) - med potjo se uporablja zaviralec zorenja. Ko prispejo v namembno luko, uporabijo sredstva za zorenje. Vse to požremo.
In ja - nezelene banane (in kakršnokoli drugo sadje, ki ne odgovarja standardom, ni pa nujno škodljivo) se morajo uničiti.

Narobe. S subvencijami (ki jih je po mojem mnenju odločno premalo) se skuša zavarovati, kar se zavarovati sploh še da, tega je pa, zahvaljujoč evropski politiki do kmetijstva, ostalo bore malo.

Tega pa res ne razumem čisto dobro. Torej, kakšna je moja predstava o teh subvencijah: je suša, nimam urejenega namakanja oz, shranjevalnika vode, ker se pač ne izplača oz. nimam denarja za njega... bo pa država dala denar, če prijavim izpad proizvodnje. (To je direktno iz mojega področja dela, zato to dobro poznam...). Ampak hranilnika vode pa še vedno nimajo....  ???
Za zavarovanje kmetov pri nas bi morali pripreti vrata za uvoznike iz tretjih držav....
Vesela bom še druge, kakšne bolj pozitivne razlage teh subvencij.  :*[

Ko pišem o subvencijah imam v mislih predvsem tole boldano, se pa žal z vsem, kar si napisala v tem postu, tudi strinjam.
Ful ne maram takih stvari (pripiranja vrat komurkoli), ampak se bojim, da brez tega enostavno več ne gre, smo stvari predaleč sfurali  :-\

S stališča evropskih kmetov je teh subvencij premalo.
S stališča evropskih davkoplačevalcev jih je preveč.
Posebej pa jih je preveč s stališča kmetov iz tretjih držav, ki ravno zaradi teh subvencij ne morejo preživeti, saj so njihovi pridelki ravno zaradi teh subvencih predragi tudi za domači trg.
Ja, vem, EU trdi, da se je narava subvencij spremenila: da ni več takšnjih neposrednih plačil, ki ne bi upoštevala trajnostnega razvoja itd. - ampak to ni čisto tako, narava subvencij se ni bistveno spremenila.

Pripiranje vrat: A ta so zdaj po vaše na široko odprta ali kako?

Ja. Dokler bomo kupci hoteli več (in ne nujno bolje in ne nujno omejeno samo na kmetijske proizvode) za manj denarja, bo pač ostalo tako.

Jaz pa trdim, da so vrata za kmetijske proizvode daleč od odprtih.

Za razliko od druge robe.

Dokler lahko na policah vidim kitajski česen, se meni že zdi tako....

... in ja, za to smo pretežno sami krivi-kupci namreč...

Aja, pa naslov teme se je že spremenil..... ;D  :o

Morda bi šaltale nazaj ne kmetijstvo-živalim prijazno.... čeprav je vse skupaj še kako povezano s tole"čisto drugačno" smerjo tele debate.

Ni potrebno poklicno ukvarjati se s tem, dovolj je pogledati porekla sadja in zelenjave v običajnem hipermarketu ali pa tudi v navadni štacuni tete Lojzke za vogalom. Če se splača pripeljati kontejner česna iz Xinganga v Evropo in kontejner krompirja iz Egipta, potem se menda nimamo več kaj dosti pogovarjati  :-X

S temlem pa se hudo strinjam....  >:(
Sem pa bila presenečena enkrat, ko sem v eni majhni trgovinici pri nas, ki jo z veseljem podpiram, vprašala, če vedo, od kod imajo česen (s Kitajske...). In, se o tem sploh niso spraševali...upam, da sem jim dala razmislit, ko sem povedala, da ga raje kupim za voglom od našega kmeta (na žalost z istimi žavbami pošpricanega), kot tega kitajskega (tega pa naj kupujejo kitajci).
Pa ta trgovinica drugače upošteva želje svojih kupcev!

Ravno te dni sem brala članek v Slobodni Dalmaciji o česnu, oziroma razlogih, zakaj se ne proizvaja več v vaseh v zadarski okolici, ki so ne dolgo tega slovele prav po njem:
http://www.slobodnadalmacija.hr/Zadar/tabid/73/articleType/ArticleView/articleId/130797/Default.aspx

Skratka, pravijo, da se je zaradi vojne zgubilo seme. Hm.

Večina sadja in zelenjave je iz EU in iz držav, s katerimi ima EU sklenjene posebne sporazume. EU pač sama ne proizvaja dovolj banan in drugega tropskega sadja.
Pa meso, mleko in mlečni izdelki, žita, navsezadnje tobak ... Po eni strani plačujemo kampanje za zdravo življenje, po drugi strani subvensioniramo proizvodnjo tobaka - zelo moralna drža, kajneda. :)
O tem, da so mnogi afriški kmetje propadli, ker ZARADI evropskih in ameriških subvencij niso mogli prodati svojih proizvodov, očitno nima smisla pisati, ker imate tako ali tako svoje mišljenje ...

Kdo po tvojem mnenju potem mora propadit? Naši kmetje? Ali se ne bi prav vsak svoji kmetje obračali v prodajo doma?  ;)

Najbrž da res, bohpomagej.
Glede tobaka - problem posameznika (na začetku - kasneje pa po malem vse družbe), če mene vprašaš - mene nihče ne sili, da bi kadila ali pa ne kadila in dvomim, da je s teboj drugače  ;)
Katerih proizvodov, točno?
Glede boldanega: vsak od nas ima menda svoje mnenje, vključno s teboj in jaz nisem nikoli imela težav s spreminjanjem le-tega, če je moč argumentov kot se spodobi, zato le na plano s kontra-mnenjem  :)

No, jaz bi samo komentar na une banane zgoraj. Itak jih moraš nezrele pobrat, sej se ne obirajo zrele. Enako velja za avokado npr. in še kaj.

Ja, seveda jih pobiraš nezrele, ampak ne pričakuj, da boš pokal od zdravja, ko boš pojedel banano impregnirano z raznoraznimi substancami, s pomočjo katerih je dozorela (konec koncev je to bila začetna tema).

Malo bom usekala mimo trenutne debate. Danes sem izjemoma kupila pasjo konzervo Almo nature in tam piše, da so 100% živali proste reje. Ne vem pa kaj je z briketi.

Joj, ne obračaj mojih besed. Problem kmetijske politike EU je ta, da je bila v prvih letih povsem utemeljena, vendar je potem, ko so se začeli v 70. letih v EU proizvajati OGROMNI presežki mleka in žit, še vedno delovala po enakih principih in še vedno financirala direktno proizvodnjo hrane. In S TEM nižala cene na svetovnih trgih, kljub temu da je nekaj te evropske hrane šlo v uničenje.

Hotema sem reči, da k nam prihajajo kmetijski proizvodi le iz NEKATERIH držav - tistih, s katerimi ima EU sklenjene posebne sporazume. Brez skrbi, da to ni "zastonj". ;)
Glede tobaka: ne, nihče me ne sili, da bi kadila, nimam pa nobene izbire glede financiranja gojenja tobaka. Iz moje plače gre, pa iz tvoje tudi. ;)

Res je, piše na slovenski deklaraciji, da je meso piščancev iz proste reje in da so vzrejani brez dodatkov.

Na njihovi strani je podatek, da svoje hrane ne testirajo na živalih, tega s prosto rejo pa ne najdem.

Ok, nazaj na osnovno temo. :)
Mene pa nekaj zanima. Saj vem, da lahko sama preverim, ampak mogoče to ve kdo na pamet. :)
Kako pa je zdaj z rejo kokoši in druge perutnine v povezavi z ukrepi zaradi ptičje gripe? V kolikšni meri ti ukrepi še veljajo?

Kakšni pa so bili ti ukrepi pri perutnini? O tem res nimam pojma, saj ne jem mesa... Me pa zanima. :)

Takrat, ko je izbruhnila ta zadeva, so prepovedali bivanje perutnine na odprtem. Tako da ne vem, kako je zdaj s tem.

Aha, pišuka, potem pa tale eko s prostim bivanjem ne zdrži ravno, .... Jst, hvala!  :)
Sej verjamem, da so se razmere že spremenile.

Jst, sej ne jemljem iz kontektsta. Ampak, moje čisto laično razmišljanje je, da bi moral vsak pridelovati zase in viške prodajati zgolj za užitek/dodatni zaslužek... Ker pa tam, kjer bi lahko rasla zelenjava oz. druga hrana, raste tobak (ki ga ne moremo pojesti), ki je seveda bolje plačan (zaradi evropskih subvencij pač sedaj ne več), pride do težav ravno v revnih državah. To je razmišljanje zgolj na navedenem primeru...
Se mi zdi, da je najbolj revna država tista, ki ne more sebe prehraniti (smo blizu?  ??? ). Pa ne trdim, da se ne sme zaslužiti, ampak ne na račun lastne lakote in pomanjkanja.

Saj po moje smo nekje na istem stališču ...
Jaz sem samo precej kritična do kmetijske politike EU . ne do kmetijske politike kot take, ker ta je potrebna za zaščito domačih kmetov. Ampak izvaja se pa s takimi sredstvi, da kmetom to bolj malo pomaga in da politika naredi več škode kot koristi. Kljub vsem "reformam", ki pravzaprav niti niso bile reforme.

Priporočam v branje delo Jeana Giono-ja, Lettre aux paysans sur la pauvreté et la paix (v slovenščini ga menda ni, jaz imam IT prevod). Letnik 1938, izgleda pa napisano danes (med ostalim piše tudi o uporabi biogoriva) :)

Moksa, a je to težka francoščina?... ker je moje znanje bolj na nivoju začetnika, bilo pa je tudi že boljše, bi se tega celo lotila (v italjanščini pa res ne bo šlo...). Ker zveni zelo zanimivo!  :)

Letnik 38???
A je tekst dostopen kje na internetu? Našla sem samo povzetek, pa tam ni nič o biogorivih.
A se ti da napisati povzetek? (

Eh, smotana sem, prehitevam sama sebe ...
Luna7, povzetek je napisan v francoščini, ki ti po moje z nekim osnovnim zannjem ne bi smela predstavljati problemov. Za cel tekst pa ne vem, ker ga nisem našla.

A francoščina? Pojma nimam, meni je še kar berljiva & razumljiva, tudi zato ker sem z italijanščino na ti  ;D Bom poskusila dobiti kje kaj več, drugače pa vam naredim povzetek (zvečer  :P ).

Gre za drobno knjižico, ne vem če pride na 100 strani.

Na kratko o Pismu kmetom o revščini in miru: gre za neke vrsto odprto pismo kmetom v obupanem poskusu, da bi se le-ti vrnili k osnovni dejavnosti - kmetovanju, kot so ga enkrat poznali, t.j. kmetovanje, katerega industrija (=denar) še ni uničila. Želja po dodatnem zaslužku (več od običajne pridelave zase in menjave lastnih pridelkov za druge, ki jih magari izdela ali pridela nekdo drug) po Gionojevem mnenju uniči prvobitno srž kmetovanja (preživeti sam, ne biti popolnoma odvisen od npr industrije - moja pripomba/razlaga) in iz kmetov ustvari bitja, ki se v nenehnem pehanju za denarjem spremenijo v navadne delavce, v proletariat (ki dela za nekoga drugega). Iskanje dodatnega zaslužka kmete prisili, da se sprijaznijo s socialnimi razlikami in posledično sprejmejo/se sprijaznijo tudi z vojno kot kulminacijo iskanja dodatnega zaslužka (moja pripomba: heh, Irak, Afganistan, Kosovo - če se omejim samo na najbolj razvpite primere zadnjih nekaj let). Samo po sebi je torej umevno, da se kmet na tak način odpove lastni sreči, lastnemu zadovoljstvu, katero naj bi bilo dosegljivo zgolj znotraj njegove lastne posesti - z izključitvijo zunanjega sveta (in torej z izključitvijo Zgodovine) in tudi s sprejetjem revščine se nekako približa tihemu zadovoljstvu, najde mir in srečo. Kmet živi v skladu z naravo in ker naravo zelo dobro pozna, ne more "padati na finte" modernega sveta (in torej npr na finte prehrambene in vse ostale industrije).

Največja razlika med kmetom in nami, ki delamo za nekoga: kmet dela zase, ne opravlja nekega poklica, temveč enostavno živi. V nekem sožitju z naravo sledi njenim ciklusom, je odvisen od njenih muh, od njene dobrohotnosti (ko in če, dodaja zlobna moksa :P ) In v današnjem svetu je - povsem normalno -  obsojen na izumrtje.

Vojna kot kulminacija želje po zaslužku...Mir je zato kmetov največji zaveznik. In denar njegov sovražnik, ker se je prisiljen zadolževati, če želi preživeti.

En kratek poenostavljen kvazi-citat: "cilj države ni podarjati radost, radost svobode, temveč nenehno nadzirati bivanje ljudi. Cilj moderne države ni človek, temveč država. Ko človek dela zato, da bi zaslužil, ne dela več zase. (...) Posameznik je bitje, ki se ga država najbolj boji."

Konec kratke in zelo mizerne obnove, pri kateri sem si pomagala s kolumno mojega očeta, objavljena januarja letos  >:D
Obnova je res mizerna, ker je knjižica en mali zaklad, zato res priporočam v branje.

jst: če te bolj podrobno zanima del o biogorivu, ga bom poiskala, vendar se mi zdi, da ga avtor zgolj omenja kot norost, da se hrana prideluje v grozovitih količinah za - poganjanje strojev. In ponavljam: pisalo se je leto 1938 (krepko se je že kuhalo, pravzaprav bili smo blizu vrelišča in v knjigi se to nekako čuti, danes pa tudi  :-\ )

Hvala za obnovo. :)
Bom poskusila poiskati ali na internetu ali v knjižnici ... italijanski tekst mi pa žal ne pomaga.

Glede biogoriv: tu imam še eno veliko kritiko na račun EU in specifično Evropske komisije. Namreč, tudi ko je vsem jasno, da to ne gre, da bi hrano uporabljali za goriva (ker se s tem hrana le še draži in ker to tudi ne pripomore bistveno k zmanjševanju izpustov), Komisija vztraja pri ciljih, kot so bili zapisani, še preden je nastopila prehranska kriza. Očitno bi morala brati tekste iz leta 1938 ...

Amen. Jst, popolnoma prav imaš.

Sej vem, veliko zahtevam :-[, ampak, a morda imaš kakšen sken tega teksta?
Pa hvala za povzetek, super se bere!  :-*

luna7 - ne, samo knjigo, žal.

 -^ ^-^ Pa bi želela, da ti jo poskeniram?  8)

Če se s tem ne kršijo avtorske pravice... ::) Knjigo lahko posodim, ni problema - naj samo spomnem, da je v italijanščini  :*[

Aha, potem pravic ne bom kršila, ker italijansko pa res ne znam.... (razen unih koz in podobnih besed... :P)
Vseeno hvala!  :-*