mojpes.net

Nekaj me muči že precej časa.
Veliko je govora in pisanja o zdravi hrani za živalce. Tudi sama sem zagovornica kvalitetne prehrane, tudi pri živalih.
Ampak na lastne oči opažam, da kar nekaj društev pri svojih stojnicah zbira tudi hrano. Ker imajo ponavadi stojnice v nakupovalnih središčih, seveda ljudje prinesejo hrano znamke najboljšega soseda ali pač tistega veletrgovca, kjer je stojnica postavljena.

To hrano društva sprejmejo (več njih). Ali je potemtakem v določenih primerih ta "hrana" vseeno sprejemljiva?
Ali se ljudem s tem ne daje napačno sporočilo: "če še ljudje, ki se aktivno ukvarjajo z zaščito živali, vzamejo to hrano, potem je dobra tudi za mojega kužka/mucka...".?

Tole mi nekako ne gre v "pisker", zato bom hvaležna za konkretna pojasnila, da si razjasnim dilemo.
Hvala.

Veliko take hrane gre npr. za prostoživeče mačke.

Ali za pse v romskih naseljih. Tudi "junk" hrana je lahko boljša kot tisto, kar dobijo tam.

Ali pa za pse brezdomcev.

U glavnem če npr. nam podarijo ceneno pasjo hrano, nič ne gledamo "konju v zobe". Ker se vse ponuca. Kot napisano zgoraj - za prostoživečke, za pse, ki sicer še tega ne dobijo...
Pa še ta vidik zadeve je, da če človeka ne zavrneš, ko pride z dobrimi nameni, ga morda vsaj toliko pridobiš, da mu usput potisneš v roke kak poučni letak. Če ga bo prejel od nasmejanih ljudi, ki se mu bodo zahvalili za gesto, je večja verjetnost, da te bo poslušal, da bo letak prebral in morda bo od tega nek pozitivni učinek za naprej.

Tudi slaba hrana je boljša od nič hrane.

Nekje sem prebrala, je bilo lepo napisano: dokler se dobi vreča hrane za 6€, ne bi smelo nikjer biti psa s štrlečimi rebri...

Res je, bolje junk kot pomije. Poleg tega v nekaterih zavetiščih tako hrano zmešajo s kvalitetno in je količinsko dovolj za vse. Žal so taki časi.

Odvisno od pomij, po mojem mnenju. :-\

Saj se ve - polenta, makaroni, čez malo župe, pa zelenjava iz nje in ena kost. Ta dobra varjanta.
Ta slaba - kruh in vse ostalo kar ostane zmešano v nerazpoznavno čulubodro.
Jaz bi še vedno rajši junk brikete.

Deloma se vsekakor strinjam. Se pa res bojim, sploh glede na ceno (in ob upoštevanju, kolk ima pri tem trgovec!), da v njih ni kaj dosti (čeeee sploh) boljšega (pa spet niso vsi enak poden, saj vem), kvečjemu še večje sranje, "zapakirano" v pisane dišeče srčke, kostke ipd.

Tole razpravo o vsebini smo že obdelali. :) Dejstvo je, da take donacije dobimo in dobijo vsa društva in zavetišča. In da se tudi to ponuca, ker ko delaš z omejenimi sredstvi, pač izkoristiš in pokombiniraš vse. In kar je za nekoga junk, je za drugega hrana, ker sicer bi stradal.

Pod pomije sem mislila krompirjeve olupke z vodo vred pa kak napol plesnov kruh notri. Ja, tudi to nekateri pojmujejo pod pasjo hrano  :(

Samo eno izkušnjo o junk hrani. Svoja mačka hranim z briketi, ki so po njunem mnenju najbolj  bljak, :e torej kar se da natur, brez konzervansov. In sem si zato mislila, da ne bo nič groznega, če Šnapi kdaj poje koščke klobasice Wh****, tako za motivacijo pri učenju. Itak da tiste z veliiiiko mesa.  ;D ;DIn glej hudiča - mačka je začela po klobasici tako kozlati, da je šla nova preproga v maloro. Prvič in zadnjič sem dali kakšni od svojih junk.
Toliko o junk hrani - so kakšni ostanki kosila morda res boljši.

Mi smo enkrat predolgo čakali z nabavo briketov, potem pa je še pošiljka zamujala. No, v nedeljo smo ostali brez, naslednji dan pa praznik...
Na pumpi sem vzela tanajmanjšo rumeno kartonasto škatlo (Friskies al kaj) - Pici povsem b.p., Milenca je bruhala dvakrat takoj po obroku. Sem jo nato odkurila še po whiskas, obe ok. Jasno da ne futraš tega skoz in da je kakšen občutljiv na tak shit, ampak hrana ni strupena sama po sebi, samo potreb dolgoročno ne pokriva, zato je jaz ne kupujem niti sem in tja (razen v taki sili), ker ne želim podpirat zavajanja in zaslužka take sorte.

Je pa isto kot če se menimo o tem, ali je pametno jest v McDonaldsu. Itak da ni. Ampak povprečno zdravega človeka ne bo pobralo ne od hamburgerja (tudi mene verjento ne bi, pa se že 10 let nisem pritaknila mesa) ne od mastnega krompirčka in pretirano sladkih sladic. Za vsak dan in redno prehrano pa jasno da ni nič slabšega kot to, imamo čez lužo kar nekaj dokazov za to (od strašnih procentov sladkornih bolnikov do ne vem česa še vse).

Je pa tako, da se je po mojem mnenju razvila prehrana naših živali v neke vrsto kultno temo. Vsak secira sestavine (kar je tudi prav), nekateri udrihajo po vseh drugih znamkah, ki jih kdo drug hvali (kar že meji na zaslepljenost), tretji so spet samo na surovem in proglašajo vse ostalo za smeti in četrti porabijo neverjetne denarje za eksotično kupljeno hrano (boh jim požegnaj, če si to lahko privoščijo)...

Se pa iste osebe dostikrat ne vprašajo reči, ob katerih bi isto lahko postale histerične, če se gremo dlakocepstvo - recimo, ali pes/maček živi v zakajenih prostorih, ali ga vozim maksimalno varno v avtomobilu, ali mu dajem morda priboljške, ki mu ravno tako škodijo, ker so preslani, presladki... ali mu s pretirano skrbjo zanj in svojim strahom povzročam tesnobo in stres, ki ravno tako ni zdrav... ali ga izpuščam na ne-varnih mestih... ne bom nadaljevala, je verjetno vsakemu janso, kaj mislim.

No, pa da še jaz pristavim piskerček (samo ne me linčat ;)). Doma pri starših imamo mačko, ki bo letos poleti stara častitljivih 19 let. In do 18 leta je jedla samo junk food (pa recimo, da je bil "taboljši" med junk foodom). Jaz do takrat tudi nisem bila toliko izobražena na tem področju, hrano je itak kupovala mati. V glavnem je jedla konzerve, briketi so bili bolj za posladek občasno (ker mi je ostalo še iz ranih otroških dni, iz ene knjige, da lahko dolgoročno škodijo mehurju) - mogoče je tudi to primoralo k temu, da je še ni pobralo (ne vem, ugibam). Zadnje leto pa prakticiramo samo še "tadobro" hrano, itak se gospa zmišljujejo na veliko, mati prinaša in odnaša skodelice ;D, tako da ima vsaj na stara leta kvalitetno prehrano :). Aja, pa nikoli ni bila nič bolna in zobke ima tudi še vse (ima nekaj kamna na zadnjih, ampak nič hujšega (maček od tete je npr. imel prav kepe kamna))

Tako da pač potrjujem, da bo kar držalo to, da boljše junk hrana kot nobena ;) (s tem, da imejte v mislih, da smo pač vseskozi mislili, kako fajn konzervice dajamo mački...še prejšnji teden sem materi pojasnjevala, da tiste, ki smo ji mi dajali, se ne razlikujejo kaj bistveno od tistih od najboljšega soseda). Mogoče je res Laura ena velika izjema v  tem primeru, vem pa da sedaj, ko sem "načitana" glede sestavin, definitivno ne kupim več nobene podpovprečne hrane.

Riry, primer s svojo Šnapi sem opisala zato, ker menim, da mačke, ki so navajene na kvalitetno hrano, ne morejo brez težav sprejeti šita ... Vsaj nekatere.
Kako je pa s sestradanimi, je pa drugo ... Verjetno prebavijo še kaj hujšega.

Ma sej nisem naše izkušnje napisala kot repliko tvoji prigodi ;), ampak lih tako, ker je debata o junk foodu:). Verjamem pa, da če je žival vajena kvalitetnejših zadev, da se ji bo ob junk hrani obrnlo ;D (verjetno je odvisno tudi od tega, koliko je žival občutljiva. Naša ima očitno dober želodec ;)).

Riry, podobno tako sta bila naša družinska mucek in kužek. Oba dočakala 16 let, oba do zadnjih mesecev brez zdravstvenih težav. Edino kužek je imel pa res slabe zobe zaradi konzerv, ampak kaj ko se briketov in žvečilk niti taknil ni. In ker ni bilo težav, je naša nevednost živela naprej.
Edino kar imam v zagovor je, da sem bila še premlada, da bi kaj ukrepala. :P No, na njuna stara leta se mi je že malo svitalo in sem jih že nekaj pitala s kakovostnejšimi zadevami, poudarek na pitala, ker nista bila navdušena. :)

Sam me res preseneča, to ko pravite, da teh "tadobrih" hranic vaše živali niso marale...ker naša ni imela problemov s prehodom ;D. Je pa res, da je sedaj razvajena rit in ker je že toliko stara se ji gleda čez prste - je mati ne pusti lačne niti pol dneva...če nečesa ne poje, dobi drugo porcijo...in tako prekladajo tiste posodice cel dan ::)

Pes briketov sploh ni jedel, konzervo pa samo eno in edino celo življenje. Niti ni smela biti tista s koščki v omaki. :P
Mucka je bila malo manj trmasta. :D

V istem posti omenjaš društva, ki skrbijo za brezdomne živali in pomagajo živalim, ki komaj preživijo in junk poceni hrano. Se ti ne zdi, da drugače skoraj ne gre. Društva so odvisna od prostovoljnih prispevkov in ja, če hočeš delovati še naprej moraš včasih sprejeti tudi to. Poleg tega je najbrž tudi to, da ljudje, ki donirajo in kaj kupijo mogoče tudi sami nimajo toliko denarja, da bi kupili vrečo Orijen briketov. Boljše poceni hrana kot nič hrane.

Pa da ne bom samo o društvih, moja znanca, poročen par,  sta skoraj istočasno izgubila službo. Imata dva psa in otroka. In enostavno trenutno ne gre drugače kot da za psici kupujeta cenejšo hrano. Nekateri se zgražajo ampak tudi jaz ne vem kaj lahko narediš v takem primeru. Psici imata rada in bi vse naredila ampak ne gre. Položnice je treba plačati, jesti morajo vsi. Imata prihranke ampak tako kot so živeli trenutno ne morejo več in šparajo kolikor se le da. In v tem primeru je po moje razumljivo, da sta prešaltala na cenejšo hrano, nekateri se psa enostavno znebijo. Pa da ne bo pomote, ko sta se odločala za psa sta imela oba službo in solidno prihodnost. Tega kar se je zgodilo pa ni nihče pričakoval.

Jaz poznam podoben primer, dobra prijateljica, ki sama preživlja še hčerko je prav tako izgubila službo. Ima pa novofundlanca. In je poskušala nekaj časa s hoferjevo vrečo. Pa je ugotovila, da sicer prihrani nekaj denarja v primerjavi s prejšnjo hrano (60€ na vrečo), ne pa toliko kot je pričakovala, ker je hrano kupovala 3x pogosteje kot prej, pes je pa doživljal kar precej hude reakcije. Zato je potem naredila kompromis in prešla na hrano neke srednje kvalitete, ki jo sedaj mesečno pride pravzaprav enako kot mesečno hoferjeve vreče, samo sama vreča je dražja ... Seveda, ko ne gre drugače se naredi kompromis, se prilagodi in takrat nihče ne bi smel na človeka s prstom kazati.
Problem niso društva, ki hranijo tiste, ki bi sicer stradali, prav tako niso problem ljudje, ki se znajdejo v težki situaciji, problem nastane, ko človek že v štartu ve, da si več kot le najnižjega nivoja ne more privoščiti, pa vseeno trmasto vztraja, da bo psa že ljubezen pokonci držala in si ga vseeno omisli ...

V primerih kjer je pa izbira ali junk food ali pa no food ... je pa izbira poolnoma jasna ...Saj je pri ljudeh navsezadnje enako. Študentje recimo (samo za primer), tisti brez kakega večjega prihodka pač dan za dnem mlatijo testenine. Pa ne polnozrnatih, iz bio moke, organic, brez konzervansov itd. Kupijo tiste najcenejše kar jih najdejo in to je to.

No, meni se še vedno zdi v takih primerih boljša možnost nakup poceni mesa, najcenejših makaronov, riža, polente ipd. Boljša in cenejša.

p.s. Seveda govorim o posameznih primerih. Vem, da v zavetiščih to ni izvedljivo.

Se strinjam, Yo ...

Jah moja prijateljica sedaj dela v službi kjer zasluži cca 700€, dela tudi ob sobotah in vsake toliko ob nedeljah (prodajalka), od prej, ko ji je šlo dobro ima za cca 350€ kreditov oz. trajnikov, pa tamalo z vrtcem (ki ga nima znižanega kot bi ga lahko imela ker z očetom še nimata porihtane preživnine..., iz istega razloga tudi ne dobiva otroških doklad), tako da dela potem še "priložnostno" okrog po ali pred službo, da se nekako pokrije ... si je ne predstavljam da bi imela čas za dvojno kuho kadarkoli, vem pa da nekuhanega ne bi dajala. 

Se pa strinjam, da je poceni meso, če je le možnost, boljša vrjanta, tudi morda, ko ti voda ne teče tako zelo v grlo :) ...

No, jaz tega s časom ne bom nikoli razumela. Vsak, sploh pa tisti, ki ima otroka, mora kuhat. In ne vem, zakaj se tale čas za kuhanje in pripravo hrane za psa tako napihuje. Ali pa podvaja. Kuhaš istočasno kot zase, otroka, familijo, karkoliže. Pa tudi stat zraven ves čas ni treba. Meni je to en velik larifari.

Ne kuha, ker nima časa sploh (tudi za tamalo ne) ... kuha stari oče in prinese ali pa ona prinese iz službe, pa tamala seveda je (se hrani) tudi v vrtcu

Brez veze v bistvu v take detajle o posamezni osebi... večinoma se da, tu ima Yo prav. Bo pa marsikdo rekel 'nimam časa', ima pa čas gledat dnevnik ali v miru tri čike skadit (kar je cca. 15min cajta) oz. kaj drugega podobnega pač, kjer bi se dalo priškrtnit.
Za posebne primere kot so prostoživečke, zavetišča in tisti redki posamezniki, kjer to ni možno ali kot alternativa lakoti oz. pomijam (revščina ali neozaveščenost, saj je vseeno) pa je jasno boljše to. Jaz bi vsakemu kmetu s verigarjem pred bajto na vprašanje 'pedigre ali naši ostanki' toplo priporočila to drugo (oz bi mu kot alternativo svetovala še kaj boljšega, ampak za več kot minimum itak ne bi blo posluha). Kuhat za psa? Takšni si s tem ne bodo dali opravka, pa cajt gor ali dol in tega je več kot pa Jožic samohranilk z dvema službama, nič časa in pobeglim možem, ki morajo to iz čiste stiske dajat.

Se absolutno strinjam, samo hotela sem pudarit, da so primeri, kje se ne da (ni pa to povprečje nikakor)
 ... mi je pa ta Jožica zelo blizu (ni ravno Jožica) in je vse precej sveže in v takih primerih je prva na katero pomislim, ker pač jo imam rada in sem mogoče tule zato malo prečustveno odreagitala tudi z detajli.

Se absolutno strinjam (kot sem tudi napisala že), da tam kjer se da je najboljša vrjanta  kuhanje.
Glede ostankov hrane pa ...zelo odvisno kaj ljudje vidijo kot "ostanke". Če je to plesniv kruh, olupki, gnili deli sadja in zelenjave, je verjetno boljši pedigree, če gre za "ostanke" kot so brezki mesa, ostanki dejanskih kosil, juh ... pa absolutno raje to namesto prej omenjene hrane in podobnega ...

Bom po pravici povedala;  jaz sem tista, ki nima časa kuhati pa imam celo samo pse (beri:nimam otrok) in partnerja. Med tednom pri nas ne kuhamo nič, smo v službi, kjer tudi pojem kosilo potem smo zunaj potem se crkljamo potem smo še na večernem sprehodu, potem malo sebe uredimo za naslednji dan, kaj pospravimo in to je to. Kuham ne, niti zase niti za pse. Za vikende ima moj kuho čez pa še to se velikokrat zgodi, da gremo na kakšen izlet in potem ven na kosilo. Kuha mi je izguba časa niti ne znam kuhati in veliko raje sem zunaj v naravi ali pa se s psi crkljam na kavču kot da bi čas preživljala za štedilnikom. In ena ali dve uri za kuhanje in potem še pospravljanje in to potem, ko pridem po 9-ih urah iz službe mi je čisto odveč. Imam pa čas skaditi tri in več čikov, ker sem pač kadilka. In mi je smešno, da bi se morala pa zaradi psov odpovedati skoraj vsemu. Najino življenje je celo  podrejeno psom, od dopusta naprej, do vikendov, do večerov, kadim tudi ne v stanovanju (zaradi psov, da ne bo pomote:))... Psi so skoraj povsod z nama razen v službi. In mi je smešno, da bi mi nekdo očital, da imam čas prižgati čik  nimam pa časa psu skuhat piščanca.

Če bi skoz futrala junk in govorila, da nimaš časa, pol bi ti lahko, tko ti pa res ne moremo :P.

Ne ne, junk fooda pa ne. Zaenkrat si lahko privoščim kvalitetne brikete in priboljške. Dobijo pa tudi riž (rjavi seveda), pa testenine (polnozrnate seveda) pa korenčka pa papriko pa jabučka pa tudi s piščančkom ali purančkom jih pocrkljam (samo ne kuham jaz ampak moj kadar je slabo vreme). Samo tisti trije cigareti so me zmotili, ker je to pač moja slaba navada in si vzamem cajt za to. Pa še prav res si moram vzet cajt, ker hodim kaditi ven na balkon.

To sem jaz poenostavila. Tiste 3 čike skadim medtem, ko kuham za pse :p

Jaz tudi, medtem ko kuham samo za enega psa :P (no, ja skuham za več porcij, še za v zamrzovalnik, da ga malo pocartam vsak drugi dan), sicer pa so večinoma na jedilniku kvalitetni briketi in to je to.
je pač tako, tisti, ki itak vsakodnevno kuhamo za svojo družino, bomo zagovarjali, da je kuhanje za psa "usput" (kar nam je res - čisto vseeno je, če rabiš tričetrt ure za tri lonce na štedilniku ali pa za štiri), tisti pa, ki itak sami doma ne kuhajo, bodo kuhanje samo za psa gotovo videli kot eno dodatno delo. Pa ni s tem nič narobe, da ne bo kdo tako razumel - vsak ima pač svoj način življenja in svoje prioritete.
Kakorkoli se že odločimo, prav je, da je za oba OK, za nas in za psa, da je kvalitetno hranjen.

Meni se pa zdi, da je prav zaradi poceni briketov marsikateri pes manj lačen, kot bi bil sicer - pa nikakor ne zagovarjam đank hrane, če je le možnost dati boljšo. Mislim predvsem na tiste pse, ki so pri ljudeh, ki se jim zdi "za psa vse dobro", pa če je to sama polenta in ostanki vodene mineštre vsak dan ali pa magari kruh namočen v skisano mleko. Saj nam punce, ki delujejo v raznih romskih naseljih lepo povedo, kaj dobijo psi tam za jesti :-\

Vsekakor je po moje boljša opcija, da taki lastniki kupijo žakelj za par evrov in psu prišparajo prebavne težave zaradi tri dni starih ostankov in odpadkov. Na žalost se mi zdi tak kompromis vsaj nekaj vreden, sicer pa bi tudi jaz raje videla, da bi vsi psi tega sveta jedli zdravo in "spodobno" hrano.

Sej to je bla samo prispodoba ;).
Ne bo se vam tle zgolj napol ozdravljena, občasna 'športna' kadilka na čike obešala...
Je bilo mišljeno, da ima večina nas svojih 5, 10, 15 ali 30 minut za kako reč in se bi dalo, če bi bilo gusto, pač tiste ponucat.
MamaF, prav tako nekako si tudi jaz mislim, ni več kaj za dodat k temu zadnjemu, kar si napisala :).

Pa saj tu se vsi strinjamo, se mi zdi  ;)
So posamični primeri, ko nekdo npr. res ne kuha in ta čas porabi drugače.
So pa primeri, kjer se kuha na veliko vsak dan, ko pa omeniš pripravo hrane za psa/mačka, je pa takoj: "Nimam časa."
Konec koncev pa niti kuhat ni treba. Vržeš vsakemu zajeten kos in naj "razmišlja"  ;)