mojpes.net

Pozdravljeni!

Težave, ki je ne morem nikakor odpraviti. Kuža je star 3leta - mešanček nikakor ne odobrava drugih. Ko se na sprehodu srečam s katerim neprestano laja in se agresivno zažene nasproti. Ne morem ga nikakor pomiriti. Čisto zraven ga ne upam spustit, ker se je že 2x zgodilo, da je napadel.

Bil sem že dvakrat z njim pri punci, kjer imajo večjo psičko in sta potrebovala 1 uro, da sta se sploh umirila. Nikakor ne pusti, da bi ga drugi kuža spoznal ali povohal.

Ali sploh obstaja kakšen način, da se privadi ali priporočate šolo?

hvala in lp

Obvezno v šolo, da ti pokažejo, kako pravilno delati s psom in ga socializirati.

ali ni kastriran?

Najboljša vrjanta se mi zdi poiskati šolo, se pogovoriti s strokovnjakom ali za individualne ure ali pa določiti skupino in spomladi lepo začeti od začetka - oba skupaj, šola je namreč namenjena predvsem vodniku.

Ko boš govoril z inštruktorjem, bi bilo pa dobro, da malo opišeš tudi zgodovino psa. Od kod "izvira", si ga dobil kot mladiča ali že odraslega, veš za kak njegov strah (recimo pred palico) ali pa slabo izkušnjo, kako ste ga dosedaj vzgajali, kje živi ...

Dokler pa se ne pogovoriš s strokovnjakom pa psa dobro opazuj. Mogoče kaže dominanten vzorec vedenja tudi doma, pa niste bili pozorni (morda sili prvi čez vrata, renči, čuva kak predmet, rine ljudi s kavča, itd...).  Ob negativnem stiku z drugim psom (ali pač živaljo) nemudoma prekini sprehod. Primi ga bolj "na kratko" (ne pretiravaj seveda) in odidita domov, med tem pa mu daj vedeti, da si nezadovoljen s tem, da ga ignoriraš, razen, ko mu daš povelje (recimo stoj, ko prideta do ceste ipd.), fizično s psom ne obračunavaj. Ko zagledata drugaga psa (ni nujno, da je že čisto blizu) psa zamoti z igro (če se ne znata igrati na povodcu lahko tudi s hrano, pač preusmeri pozornost drugam, stran od psa, ki prihaja), če uspe drugi pes mimo brez incidenta svojega nemudoma nagradi.

Moram pa reči, da naš kosmatinec na obiskih kjer so drugi psi potrebuje nekaj ur, da se umiri. Pri nas sicer ne gre za agresijo ampak igro in raziskovanje, ki se mi zdi logična in je tudi večinoma dopuščena, dokler ni moteča ali pregroba (skakanje gor-dol s kavča, prerivanje pod mizo kjer ljudje sedijo  ipd. je prekinjeno, prav tako sta psa razdružena če pride do kakršnegakoli krega (za kakšno igračo, copat...) )

Kuža je kastriran že pol leta.

Hvala lepa za odgovore, se bom posvetoval pri šolah.

Ker je že odprta tema, bom kar tu vprašala: moj Jaka zadnji mesec, morda dva, ne mara nobenega drugega psa  :-\ (sprejema le enega in to tistega, s katerim je skupaj odraščal in včasih skupaj gremo na sprehod)!
Ko na sprehodu vidim, da prihaja nasproti kak pes, se obrnem in grem v drugo smer, če se le da. Ker, če nadaljujem pot in se srečamo z drugim psom (pa ni važno, a je psica ali pes), moj Jaka ponori - laja, vleče, hodi kar po zadnjih dveh tacah, skoraj se zadavi ob vsem tem vlečenju  :( :-\, jaz pa še do zdaj nisem dojela, kje je vzrok za takšno obnašanje.
Saj ne rečem - se je prej tudi kdaj zgodilo, da mu pač kak pes ni bil všeč, ampak to se je zgodilo tu pa tam in vedno so bili le samci tisti, ki mu niso bili všeč.
Zdaj pa ni več pravila - samec, samica, velik, majhen.......Jaka se obnaša tako, da mi je že kr en mal nerodno :-[.
Če se le da, se izognem srečanju z drugim psom - ampak vedno to ni mogoče, pa tudi meni osebno se to ne zdi ravno pametna rešitev. Če vidim, da se srečanju ne bom mogla izogniti, prestavim psa vedno na nasprotno stran prihajajočega psa, ga dam na zelo kratek povodec in ga vodim tesno ob svoji nogi, ampak tudi to ne pomaga kaj dosti..... ???
Je možno, da je zaradi jemanja medrola spremenil karakter (saj ga je jemal le 3 mesece) - jaz sicer dvomim, ampak? Kastriran je od julija 2012. Maja bo star 4 leta.
Nasveti prosim?

Je možno, da je šefica Jako v tem bolniškem času preveč ščitila?
(beri, da ne bi slučajno kdo po ubožku/revčku skakal ;))
Je možno, da si je pesjanar kakšne ekstra-spešl ugodnosti v tem času prisvojil?
Ponavadi takšni razlogi dajo našim kocinam krila.  :-*

Zna pa začaran krog iz tega nastat. Šefica obrača, čim vidi potencialno nevarnost na obzorju.
Zraven je fejst živčna. Pes pa to itak začuti in jo je treba takoj ščitit.

Ne rečem, da je to razlog. Je pa prva stvar, ki mi pride na misel.

A prej pa s psi ni bilo nobenih težav? Kako je bilo s socializacijo v obdobju odraščanja? Kakšna je bila reakcija, če je renčal že prej na drugega psa?
Jaz bi se odločila za kakšne individualne inštrukcije, ker se bojim, da do takšnega vedenja ni prišlo čez noč in tudi ne zaradi zdravil.

Možno  :-[.....pa ne vem, če bi to lahko bil vzrok. Pač med časom bolniške sva bolj kratke sprehode imela, pa kot nalašč nobenega psa srečala.
To sem šele pred kratkim začela delat po nasvetu nekoga, ki malo bolj obvlada pse.  :) Ker mi je pa že res nerodno ob srečanju z drugimi, sploh majhnimi psi.
Jaka večkrat prej kot jaz začuti prihod drugega psa....sploh zvečer v temi, ko jaz itak nič ne vidim in nič ne slišim  :P, on vidi oz.voha oz.čuti in začne noret še preden jaz sploh registriram za kaj se sploh gre.

Kot pri ljudeh, se tudi pri psih dogaja, da si nekateri med sabo pač niso všeč......in ene par je takih, ki jih Jaka pač ne obrajta - tega sem se navadila in tudi tisti redni sprehajalci, ki se srečujemo v parku, se že toliko poznamo, da ni neke panike, če Jaka koga mal nahruli.
Ampak včasih ni bilo tako močno in tako intenzivno to lajanje na druge....bolj se mi zdi, da se je prej frajerja delal in povedal drugim: jaz sem tu šef......ene parkrat zalajal in šel naprej, zdaj pa ne odneha......še ko je drug pes že zdavnaj mimo, se moj še obrne in zalaja....
Res pa je, da nimam občutka, da bi ta lajež bil agresiven - tisto res agresiven, ko se ti zdi, da bi najraje drugega psa kar požrl, ampak bolj kot nekaj v tem smislu: go away  >:(, live me alone pa mojo šefico tud pusti. 

kakšna je pa tvoja reakcija, ko začne to počet??

ne samo, da ga daš na drugo stran ... tudi vse ostalo, si tiho, kaj rečeš, kretnje, karkoli??

Jest ti bolj težko kakšne nasvete dajem.
Upam, da bo kakšna Lanabela, ali pa simi, ali pa AngSeter v to temo zašla...
Lahko ti pa povem moj primer.
Naša buča je postala naša pri dopolnjenih 2-eh letih.
Njegovo obnašanje na sprehodih je bilo podobno, kot je zdaj pri Jakatu (z večjim poudarkom na večjih psih M spola). Samo, da bi on "jedu". Ima pa čez 50 kg.  :-X
Poskušala sem z vsem možnim: preusmerjanjem pozornosti na vse možne načine. Nemškim kao NaGlas. N-Č ni zaleglo.
Nazadnje sva pristala (prostovoljno, seveda) pri simi. Pes je že zelooo zgodaj ugotovil, da me s svojim revček/ubožček stilom (doma je dobesedno počepnil, če sem preveč dvignila glas  :( :-X, bog ne daj, da sem zamahnila z roko - in to kar nekam, ne proti njemu).
Sva se pod simi-nim vodstvom zmenila, da je to njegovo obnašanje nesprejemljivo. Zdaj samo še malo pocmiha, in to je to. Ga pa ne spuščem k neznanim pesjanarjem.
Tako da: bo kar tako, kot ti je sančotova predlagala - najdi si inštruktorja, ki mu zaupaš. Skupaj ugotovita, v čem je sploh "point" tega obnašanja. Od tle naprej bo šlo vse samo še na bolje. Držim pesti za vaju, da se zmenita.  :-*

Jžš, pa Xeno sem nehote spustila.  :'[ :'[

Tudi če bo zašla, bi v takem primeru verjetno res učinkovalo samo individualno, osebno delo z obema.

haha, sem se prav naglas nasmejala. To je pa vpliv nemške šole al kako. ;D

Čist odvisno.
Če ima Jaka enega tistih dni oz.momentov, ko že na daleč enga reveža nalaja in ne odneha še 2 minuti po tem, ko psa že nikjer več ni, takrat se ustavim, ga malo cuknem da me pogleda in ful grobo in glasno rečem: TIŠINA ali pa NE SME, TIHO.
Če pa je en tistih momentov, ko Jaka ni najbolj prepričan al bi on lajal ali ne, pa ga ful in zelo in oh in sploh pohvalim in rečem: PRIDEN in potem je itak cela njegova pozornost usmerjena le v mojo roko, ker čaka, ali bom le kaj iz žepa potegnila.  ;D
Ampak to ne morem vedno prakticirat, ker je čist odvisno od tega, koga srečava.......pri nekaterih psih se mi zdi, da se mu prav "utrga", pri nekaterih pa še sam ne ve kako se naj obnaša.  :-\

Tko nekak, ja...  :-* :-*

Začetni del ti je odgovor na spodnji ;)
Prekinit tako ali drugače in psu povedat kaj želimo od njega. Še boljše je pa, da do ne pride do "živciranja", se pravi preprečit že v kali in potrjevat zaželeno.
Cilj je verjetno miren pes, ki je pozoren na vodnika :)

Lepo odločno in mirno in če pes ne ve kaj bi, mu pomagaš. Samo brez panike :D
Najvažnejša je pa itak doslednost. :P

Tudi pri nas so takšni problemi in od vseh mogočih metod res ne vem, kaj naj... (pa to ne kar naenkrat, ampak že kar nekaj časa) Imel je slabo izkušnjo, ko ga je napadel pes in od takrat je, čeprav je minilo že precej časa napadalen do psov - ampak ne do vseh (večine pa :( ), posebej majhnih ne mara, ampak ni to enotno pravilo. Bi pa, če bi ga do psa pustila verjetno tudi napadel, ni tisto da bi samo lajal in se potem ustavil.

Zdaj delam tako: če je možnost za umik dokler moj drugega še ne opazi se umakem na takšno razdaljo, da vem da bo v redu in potem nagradim ko je priden - ampak možnosti za umik večinoma ni. Če smo na kakem pločniku ga pač dam na kratko in mimo, pa naj dela kar hoče (se razume da potem brez besed na kratko še nekaj časa naprej). Če je pa na slednem povodcu pa mu (če lastnik drugega dovoli) pustim k drugemu psu, ker se mi zdi da je bolj sproščen, ko je na slednem - ampak spet ni pravilo. ::) Ko pa ni tako zelo razbujen - imava vsaj nekaj razdalje, ali pa psa zasilno tolerira, pa mu poveljujem tiho in uboga - ampak spet če sva na razdalji (tudi za preusmerjanje je potrebna razdalja).
Kaj pa vi priporočate? Sicer pa ima pasje prijatelje, ki jih obožuje, če ga vzamem sabo na razstavo/agility tekmo pa je tudi priden (edino na celi prireditvi si zbere le enega ali dva psa in ko jih zagleda se mu utrga >:( ). Ali mislite, da bi pomagalo že, če greva pogosto na razstave gledat (saj sama hodim, a ga običajno ne vzamem s sabo), da greva na sprehod s čim več različnimi psi, da dobi pozitivne izkušnje? Saj tudi če psa ne mara in gremo skupaj na sprehod se ga čez nekaj časa navadi in se potem tudi igrata - ampak žal za vse ki jih srečamo ni te možnosti.

Se pa bojim, da če bi psa fizično kaznovala ko laja (no razen cuka za povodec ko ne upošteva povelja tiho, kar že delam), bi potem to povezal z drugim psom in bi bilo vse še bolj narobe. Seveda pa je tukaj veliko spuščenih psov (''moj ne bo nič naredil'' ali brez lastnika) in potem ti taki itak porušijo vse, kar si s psom uspel narediti.

V šolo pa greva (skupinsko), v nedeljo prvič, bom tudi povprašala inštruktorico o tem, ampak bi rada vseeno slišala še kako mnenje (po pravici povedano tej inštruktorici zaenkrat še ne zaupam 100% - drugih možnosti pa nimam). Tistih psov v skupini se bo pa itak navadil...

Še to pa se mi zdi zelo pomembno: čim več delam na sebi - da sem mirna, odločna, se ne bojim drugega psa, nisem jezna... Ampak me čaka še veliko dela... ::)

Ariedale - delaš prav:
-kadar je mogoče, ostaneš na taki razdalji, da se pes še ne vznemiri in nagrajuješ mirnost.
-kadar se ni mogoče izogniti, psa primeš na kratko ion greš naprej ne da bi se zmenila za njegovo razgrajanje
-kadarkoli je mogoč skupni sprehod z tujim psom, je to vredno izkoristiti. Najprej hodita vsak ob svojem lastniku privezana, za morebitne izpade se ne zmeniš, ko se sprostita, se spusti najprej neproblematičnega, potem še drugega (ki vleče za vsak slučaj za sabo vrvico). Tudi če gre skupaj več psov velja: ko je v skupini en problematičen pes, morajo biti vsi ostali skulirani in z dobrim odpoklicem. Ne spuščati skupaj več problematičnih psov ali več psov z slabim odpoklicem.
-razstave niso najboljše za socializacijo psov, ker je gneča veliko prevelika in nimaš nobenega prostora za sprostitev. Agi tekme so precej boljše.
-zelo dobra varianta so srečanja, na katera pride veliko psov navajenih na družbo in so pod nadzorom spuščeni na ograjenem prostoru (v stilu srečanj polarčkov). Tudi v tem primeru velja, da je v skupini psov lahko naenkrat spuščen samo en problematičen pes.

V zadnjih nekaj dnevih Jako opazujem bolj kot ponavadi in ugotovila sem, da me ima "skos na očeh"  ???........ to pomeni, da hodi dokaj tesno ob moji nogi (čeprav se tega nisva učila  :P) in večino časa pogleduje navzgor proti mojemu obrazu (kot da bi preverjal, če je vse ok).
Če sva na sprehodu s sosedom - pes, ki ga Jaka od malega pozna, me "čuva na tak način", da sosedu ne dovoli, da bi se mi preveč približal (čeprav soedovega psa vedno, ko se srečamo, pobožam, zdaj pa Jaka kar naenkrat tega ne odobrava :().
Imam občutek, kot da se ful boji zame.....kot da me nenormalno ščiti......pa nisem imela pred kratkim nobene poškodbe, nisem bila bolana, nič narobe.......kaj bi lahko bil temu vzrok?
Verjetno tudi zato vse pse nalaja, ker jim "ne dovoli", da bi prišli preblizu mene?
Ima kdo podobno izkušnjo?

Si njegova lastnina, ki jo je treba zaščititi pred drugimi vsiljivci.

Saj sem "njegova" že 4 leta......  :)

A taka dejanja dovliš/odobravaš? 

Mislim, da nimamo psa za to, da bi nam določal s kom se lahko družimo  :P

Moje mnenje po vsem povedanem je, da je Jaka vso tvojo dodatno skrb in ukvarjanje z njim "prevedel" v tem smislu, da je njemu enostavno zrasel grebenček.
Zdaj. Če ti je to ok, potem nimata problema.  ;)

Drugače začni takoj izvajat tista zlata pravila "nič ni zastonj".
Pa dogovori se s kakšnim inštruktorjem, ki mu zaupaš.

Je pa to rezultat tega, da si zdaj ti drugačna. Jaka se je pač "prilagodil" spremembi v tebi.

V nadaljevanju ti pošiljam link na uporaben prispevek s strani gospoda Simončiča.
Naj te ne moti, da se veže na vzgojo posvojencev.
Osnovni princip določanja mesta v družini je enak za čisto vse kosmatince.
Srečno!  t. :-* :-*
http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1034

Jaz čuvanja mene NE DOVOLIM. Smo že davno razčistili, kdo koga čuva, kadar je to potrebno ;)

Dober članek.  :)

Se mi vedno bolj dozdeva, da kakšen pogovor v živo z inštruktorjem, ki mu zaupaš ali s kakšno drugačno osebo za katero misliš, da ti lahko pomaga, da prekinete začarani krog.
Smotano je, ko se čutimo ujeti v kakšnem vedenju in ne znamo narediti prvega koraka...

Samo zamenjajta vlogi, pa bo vse ok.
Ja, vem, se sliši enostavno, ampak brez pomoči ne bo šlo.

Seveda ne odobravam niti ne dovolim, ampak njemu je res grebenček zrasel (čeprav ne vem točno zakaj).
Pa mal težko je opisat, ampak to "čuvanje" ni agresivne narave..........saj on nikomur nič ne naredi.......ampak če jaz kakega psa pobožam ali pa se "predolgo" s kom pogovarjam, najprej malo milo zajamra in nakaže da želi nadaljevat sprehod, če to ne pomaga, potem skoči na mene (na zadnji dve tački), če pa jaz slučajno čepim in božam kakega psa, pride in mi začne delit poljubčke da je veselje.  :-*

Ja potem mora pa on nehat to počet in mora čakat toliko časa, da se ti ne pomakneš naprej. Skakat name ne smeta, razen kadar jaz to dovolim. Kadar čoham drugega psa se ne smeta guzit vmes, pa jamrat tud ne smeta tja v tri krasne.
Skratka, čista nemška šola :-X

To lahko preraste tudi v kaj bolj resnega. Moja pasma recimo je lahko zelo zoperna, ampak tega nisem nikoli odobravala in če je hotela silit vame, se postavit v med mano in tujim psom je šla na ohlajanje na prostor. To je počela kot zelo mala in se ni stopnjevalo. Je pa dejstvo, da jih veliko (psov) čuva svoje ljudi in stvari in je padlo že več ugrizov na ta račun.
Je njihova značilnost na katero moramo vodniki pazit.

Tvoj zelo verjetno ni toliko podvržen temu, ampak je sigurno ena od stvari, ki ne pripomorejo pri tvoji glavni težavi, oz. je kar eden izmed razlogov.

V splošnem so navadno take "malenkosti" (več njih navadno), ki lahko pripeljejo do kakšnega za nas večjega problema v navidez drugačni situaciji...
Pes prevzema pobudo in ker ne ve točno kaj bi, jo rešuje po svoje, kar pa navadno ni ravno način, ki bi si ga mi želeli he he  >:D

Ja to, ko se nezaželene malenkosti poklopijo/sestavijo v večji problem. Jaz raje delujem po načelu - bolje spriječiti nego liječiti. To pač znam, sanirat problem bi mi bilo težje.

tole ne bi mogla bolje povedat kot si.

če mene vprašaš poišči pomoč. sama ne bosta zmogla. pa drži se vsega kar ti bodo povedali, četudi ti bo kdaj hudo, ko boš gledala njegove učke  ;)

Midve z Winnie imava pa ravno kontra težave.  Oziroma niso ravno težave, bi pa vseeno rada vedela, kakšne so vaše izkušnje in nasveti. Že odkar jo imam (dobra tri leta, posvojena v zavetišču) je imela težave z velikimi črnimi psi, ki se jih je bala in se jim je izogibala. Občasno se je pojavil tudi kak drug pes, ki ji ni bil všeč in se mu je umaknila, kar me ni motilo, z vsakim pač ne bo prijateljica. Na povodcu in na poleg je lahko šla brez težav mimo, osredotočena na mene in se za drugega psa sploh ni menila. Zadnje čase pa opažam, da je vedno več takšnih psov, ki ji "niso všeč" in se jim, če je le možno, v širokem loku izogne. Če je spuščena (in pred menoj opazi drugega psa), to zgleda tako, da gre čisto na drug konec, z repom med noge in z grbo (ta se ji naredi skoraj vedno pri spoznavanju novih psov), tudi če je pes niti pogleda ne. Če jo pogleda, gre pa sploh čisto stran in pride k meni šele, ko grem stran od psa oz. gre pes stran od mene. Če je na povodcu in pes sili proti njej, se umakne in če se nima dovolj prostora za umaknit, zna tudi pokazat zagrozit (nikoli še ni ničesar naredila, dvakrat do zdaj sem jo pa videla, da je pokazala zobe). Večinoma so to večji psi, z majhnimi nima težav.
Stara je tri leta in pol, je sterilizirana, vajena družbe psov in odkar jo imam, ni imela nobene slabe izkušnje (dobila sem jo staro približno 7 mesecev).
Kakšne ideje, nasveti, izkušnje? Ne bi rada, da bi se to stopnjevalo in bo na stara leta zagrenjena starka, ki nikogar ne bo pustila blizu.  ::)

Hvala! :)Sicer pa ja, na razstavah sem skoraj vseh, agility tekme samo 2 v letu (Prestranek), srečanj pa skoraj nič, ampak se bomo potrudili kaj. :P

Pozdravljeni,

moj maltežanček je star 7 mesecev in grozno laja na druge pse... Čez zimo ni bil veliko v stiku z drugimi psi, saj ni bilo priložnosti, sedaj pa je to popolnoma nevzdržno.
Z upanjem, da se bo tega odvadil sem ga peljala v malo šolo in rezultat - še slabše... Vso uro se ne ustavi, nič ga ne zamoti. Poskusila sem z preusmeritvijo pozornosti, ignoriranjem, nagradami, kaznimi (primem ga in negibno držim dokler ne neha) - slednja vsaj začasno zaleže in po tem narediva 2 x sedi in spet... Tako grozno je, da so se lastniki enega večjega psa menda celo izpisali zaradi njega. Ni sovražno lajanje, ampak tudi ne tisto prijateljsko, pokazati pa hoče da je on glavni.
Doma je drugače zelo priden in tudi na sprehodu, ter z drugimi ljudmi (malo ga moti, če ne dobi "dovolj" pozornosti, ampak to preživi). Skrbi me, da se bo tako spravil na kakšnega velikega in nevzgojenega psa in mu bo ta kaj naredil...

In tako sem prišla na misel ovratnice proti lajanju... Nikakor ne električne ampak tiste z vonjem ali zvokom - ima mogoče kdo že kakšne izkušnje?
Prebrala sem že veliko forumov in priporočil in vem, da mnogo ljudi dojema to kot nehumano, vendar ga ne vonj ne zvok ne bolita, ampak samo motita. V vsakem primeru raje nekaj časa to, dokler se ne odvadi, kot da ga kakšen pes raztrže :( V bistvu je lajanje tako neobvladljivo, da še učiteljica v pasji šoli ne nasprotuje ovratnici... Me pa zanima ali delujejo? Oziroma ali imate še kakšno drugo idejo za zmanjšanje laježa?

Tisočkrat hvala za pomoč

Zivjo. Jas zelim posvojiti psa ki naj bi imel vedenjske tezave in sicer je mesancek med pitbullom ima tezave z agresijo in sicer z nobenim drugim psom se ne razume in naj bi tudi ze ugriznil prejsnjo lastnico zato je tudi pristal nazaj v zavetiscu .. ampak jas sem se ze ful navezala nanj ker sem ga sprehajala in se veliko "druzila" z njim. Ker sem prvic na tem forumu upam da pisem prav. No glavno je to da me zanima ce je mozno da mu odpravim te tezave z vedenjem in agresijo drugac je kuza zelo pameten in prijeten.  Res si mu zelim pomagat in mu polepsat zivljenje da nebi zapravil zivljenja za resetkami.

Še enkrat premislite - pojdite v nakup bolj z glavo kot s srcem, čeprav je to težje. Težave se da omiliti, ni pa nujno da popolnoma odpraviti - glede na to da je pes odrasel je to zahtevno, zahteva ogromno napora in znanja. Glede na to da je pes že ugriznil ima (oz. bi moral imeti) status nevarnega psa, kar pomeni obvezen nagobčnik in povodec (ko je zaprt pa predpisano visoka ograja), kar je tudi naporno. Da se, dobro je da obstajajo tudi ljudje ki želijo posvojiti takšne pse - ampak to je ogromna odgovornost do sebe in do okolice, takšen pes zna biti naporen, potrebno je zelo paziti da ne ogroža okolice, potrebna bo prevzgoja in veliko dela. Jaz ne bi nikoli posvojila psa s takšnimi težavami, še posebno če gre za agresijo do ljudi, si ne predstavljam živeti s takšnim psom...  :-\ Imam doma psa ki nekaterih drugih psov ne mara (a je ta agresija vse bolj pod kontrolo) in že to je neprijetno in zoprno...