mojpes.net

Živjo!

Imam 5,5 leta staro staffordko, ki se v bistvu boji psov (no pa še česa drugega tudi). Imele sva probleme z vedenjem na sprehodu, predvsem zaradi psov, pa sva to s šolnjem zelo izboljšali. Do ljudi in doma je največji cukerček. Vendar pa je psice vvečini ne marajo in včasih renčijo nanjo, ko sva na sprehodih. Ampak to me ne bi ganilo, če ne bi imeli problema z točno določeno psico. V sosednji ulici, ki jo vsak danvsaj enkrat prečkava na najinih sprehodih, živi ogromna doga, ki naše psičke ne prenaša. Do sedaj smo se direktno srečali le trikrat (psica je večinoma zaprta), ampak je bilo vsakič huje.

Prvič je pritekla nasproti naju in naju ni spustila naprej. Lastnik jo je klical, vendar je šele po kakšnem 10. klicu ubogala. Psica namreč nikoli ni privezana, ampak kar je dobro je, da če se že sprehaja se sprehaja le v tistem naselju in ne drugje. Drugič, ko sva jo srečali, je prijela mojo psico za stegna in renčala nanjo. Tip je šel mimo, rekel ni NIČ, jaz pa sem zakričala, da je spustila mojo psico. Za njim sem se drla naj da svojega psa na ketno, pa me je čisto preslišal. Danes smo se srečali tretjič. Jaz sem našo psičko peljala na fleksiju po naselju. Po tleh je bilo vse zasneženo in zmrznjeno tako, da sva morali še posebej paziti. Tip je bil s svojo dogo približno 20 metrov stran in je hodil v drugo smer. Njegova psica se je nenadoma obrnila in začela z vso silo teči proti nama. Tako sem se ustrašila, da sem že pomislila, da bo z eno od naju konec. :-\  Doga je začela renčati na mojo kužo, ki pa je potem začela renčati nazaj. Potem pa je že hotela skočiti v mojo, ki pa sem jo povlekla nazaj in se postavila med njima. Ker sem kričala, je verjetno tip slišal in poklical svojo psico. Ona je čez trenutek stegla za njim, on pa ponovno NIČ-šel je naprej kot, da se nič ni zgodilo.

Sedaj se sprašujem, ali morava res doživeti nekaj hudega, da bo dal svojo neobvladljivo in neubogljivo psico na vrvico? Kako naj varno hodiva na sprehode? Kako so lahko nekateri lastniki tako NEODGOVORNI!?!  >:( >:( >:( >:( >:(

Pa še nekaj bi rada vprašala. Naša psička ni sterilizirana. Na sterilizacijo je že prijavljena in se bo zgodila ta mesec. Zanima me, ali bo po sterilizaciji kaj manj ''interesantna'' za psice (psi niti niso problem, razen med gonitvijo, ko dežurajo pred hišo)? Ali jo psica napada zato, ker čuti njen strah?

Ne vem...Za karkršnekoli ideje in komentarje vam bom zelo hvaležna.

Lp

Najbolj neumno oz. preprosto vprašanje: A ne moreta spremeniti vajine običajne sprehajalne poti?

Prijavi lastnika.

Če greva po dveh drugih poteh, ki jih imava na izbiro, lahko cel sprehod hodiva samo po pločnikih (sedaj greva na travnike in sprehajalne poti).

A pa ga lahko prijavim ''brez dokazov''?

V trenutku ko pride psica tezit poklici policijo in povej tudi, da so taki scenariji na dnevnem redu.

Pokliči policijo, so v 15 min na kraju. Vsaj po mojem klicu o spuščenem psu v parku so bili.

Kaj so pa naredili? Slišala sem namreč, da ne naredijo kaj dosti. Kaj pa naj rečem, če psa ne bo več?

Ko bodo prišli, bodo popisali tvojo izjavo, se šli pomenit z lastnikom. Običajno že obisko in kaka beseda policajev zaleže.

Točno tako, včasih ena šola zaleže. Lahko pa jim tudi napišejo kazen ker je pes brez nadzora.

Ko se bo naslednjič kaj takega zgodilo, bom poklicala policijo. Vendar pa vseeno upam ,da se ne bo več.

Sterilizacija zna zadevo poslabšati (ni pa nujno). Psica bo manj interesantna za druge takrat, ko se ne bo niti  bala niti izzivala (psi izzivajo že na daleč, s pogledom) in ko bo ob srečanjih samozavestna tako psica kot tudi vodnica.

Na sterilizacijo mora iti, ker je bila že 3x navidezno breja in ima veliko vrjetnost za vnetje maternice. Hvala za opozorilo drugače. Se trudiva, da bi jo naredila manj plašno pred psi.

potem dobro pazi, v kateri fazi ciklusa jo boste dali sterilizirat

Goniti se je nehala pred kakšnimi 3 tedni, sterilizacijo pa imamo čez 2 tedna. Veterinar je rekel, da je dobro da je vsaj en mesec po gonitvi. A ti si kako drugače slišala? A je to ok?

To je za silo. Če lahko izbiraš in se ti nikamor ne mudi, je dva meseca po gonitvi še bolje.

Kaj pa je lahko narobe? Ne vem, če bi tvegala še eno ''navidezno brejost'' :-\.

Nam so na veterini rekli (ko nas je psička prehitela in se začela gonit tik pred napovedano sterilizacijo), da je fajn da počakamo vsaj 2 meseca po gonitvi...da se hormoni nekako za ziher umirijo. Mi smo raje počakali ta predvideni čas, ziher je ziher ;).

Najmanj, kar je narobe, če psico steriliziraš v napačni fazi cikla je hormonsko neravnotežje, ki se kaže v bolj ali manj močnem nihanju razpoloženja. Se sicer sčasoma umiri, a lahko traja več mesecev. Nekateri pa tudi trdijo, da je od tega, v kateri fazi cikla je psice sterilizirana odvisno tudi to, ali bo postala bolj zoprna do drugih psov ali ne. Ali je res ali ne, ne vem.

Ja hvala za odgovore. Jaz sem veterinarje 2x vprašala in kliniki, v katero hodiva, popolnoma zaupam, saj veterinarja osebno poznam. Meni ni nič rekel, da bi bilo kaj narobe. Ampak jih bom pa jutri poklicala in še enkrat vprašala, če bo to v redu. Res hvala za odgovore.

Tudi mi imamo podoben problem kot Staffika:). Sosedi imajo nemškega ovčarja, starega zdaj cca. 8 let. Pred sedmimi leti smo kupili bullmastifa in se kaj kmalu srečali  s sosedovim psom na sprehodu. Šli smo drug proti drugemu in ovčar je vso pot imel dvignjene šobe in hlastal proti naši 9 tednov stari kepici (lastik ga je držal za ovratnico). Tako se je začelo. V roku leta in pol vsaj 10x napadel našega (včasih je bil odvezan, včasih jim je ušel, včasih pa je lastnico privlekel do nas). Posledice niso bile hujše vse dokler se naš pes ni prvič postavil v bran in sicer samo tako, da je nazaj zarenčal, takrat pa ga je ovčar prvič zares ugriznil. Napadi tega psa se nadaljujejo še danes, ko je naš kuža že pokojni. Sedaj imamo psičko in ta pes jo je prvič napadel, ko je imela 10 mesecev (imeli smo srečo, ker je predtem ogrizel sosedovega dobermana in so nekaj časa bolj pazili). Seveda smo se poskušali z njimi pogovoriti in vedno so se strinjali, da so naredili napako in obljubili, da se ne bo več ponovilo. Čez teden ali dva pa je vse pozabljeno. Zanima me, kaj naj naredim naslednjič, ko nas bo spet napadel (to je namreč neizogibno)? Ali se da kako doseči, da jim psa odvzamejo? Pes se je zagnal tudi že v moje otroke in v soseda (nobenega ni ugriznil, strah pa je vsekakor bil - sin je bil star 6let), lastniku dobermana, ki je skušal reševati svojega psa, pa je razcefral hlače. Lastnika ovčarja sta starejši par, možakar je očitno dvignil roke tako da ga sprehaja samo gospa, ki pa ga niti slučajno ne more obdržati, če nas pes zagleda. Zdaj je imela naša psička operacijo križne vezi in me je še bolj strah, da se srečamo - bo prinorel in jo podrl in vse bo šlo v tri krasne... Prosim za kakšno dobro idejo...
   

Energo vsak napad psa je najbolje (pravzapra ste to dolžni) prijaviti. Prijava se potem obranava in če inšpektor presodi, da je potrebno (poškodba človeka, poškodba drugega psa, seveda upošteajoč okoliščine) psu dodelijo "naziv" nevaren pes. Skupaj s tem nazivom pa potem prideta na javnih mestih tudi mandatoren nagobčnik in pa obvezna precej višja ograja (mislim, da je 1,8m), če ga imajo spuščenega na dvorišču.

Odvzema psa verjetno  nobenem primeru ne bo, razen če bi se izkazalo da živi v resnično grozljivih pogojih, česar pa nisi opisal, da bi se dogajalo. Pa tudi, kaj pa bi odvzem psa pomenil za psa? Skoraj gotovo smrt, ker je takšen pes izredno težko posvojljiv, pa čeprav bi s primernim vodstvom verjetno čisto OK funkcioniral.
Je pa vprašanje kako dolgo bi bil ta pes še živ, če bi se sosedje morali odločati med stroškom za novo ograjo ali njegovim življenjem.

Razen prjave ob napadu kakšne boljše ideje od izogibanja nimam :( ... sama bi verjetno vedno brez psa šla preverit, če je pes  bližini, če je zaprt, pripet in šele nato nadaljevala, ali pa psico v avto in na sprehod kam drugam, kot to nekateri počnejo z gonečkami, se pa ne zdi fer, živeti  strahu zaradi tuje neodgovornosti. Škoda, da niste ukrepali že prej.

Če ne pretiravate in je napisano povsem res, potem je treba prijaviti ne samo vsak napad posebej, ampak tudi vsak pobeg tega psa. Striktno. Dobro je posneti vsak potep in vsak izgred.
Če bo pes dobil status nevarnega psa in se bodo napadi nadaljevali, mu bodo psa nazadnje odvzeli in bo verjetno res evtanaziran. Kar bi bilo edino prav - psa, ki že toliko let uspešno ustrahuje okolico, je ponavadi nemogoče prevzgojiti.

Edina druga možnost bi bila zelo resen pogovor z lastnikoma (po možnosti več ogroženih sosedov skupaj), kjer bi ju postavili pred dejstvo: ali bosta zavarovala psa tako, da  ne bo več uhajal in da ne  moglo priti niti do enega najmanjšega incidenta več ali pa prijave z vsemi posledicami - denarne kazni, status nevarnega psa in vse posledice, ki iz tega sledijo

Hvala za odgovore. Žal ne gre za pretiravanje, še mnogo stvari sem izpustila, saj bi bila drugače zgodba predolga. Tudi sami smo se odločili, da bomo naslednjič poklicali policijo in prijavili inšpekciji. Zakaj tega do sedaj nismo storili - zato, ker so se stvari počasi razvijale, vedno so obljubljali, da se ne bo več ponovilo. Danes nam je seveda žal, ker se nismo zavzeli za našega psa in je vedno moral on biti tisti "pametnejši". Ker je bil močnejši od ovčarja in ga je hitro poklopil, tudi ni prišlo do kakšnih večjih poškodb, seveda pa so ti pretepi imeli vpliv na psiho našega psa. Tudi se nam je zdelo, da nas ne bojo resno vzeli, če bomo prijavili napad, kjer ni bilo večjih poškodb. Zdaj pa imamo kot rečeno psičko, zelo dobrodušno in nežno in ob zadnjem napadu so se ji poznali samo sledovi zob, tako da je prav zares ni ugriznil in mislim, da je tudi v prihodnje ne bo, saj ona obstoji in počepne (da pa to na njen psihičen razvoj slabo vpliva, mi je jasno). Večji problem je, ker imamo poleg psičke še 6 let starega bivšega zavetiščnika (samca) večje rasti, ki ima težave s hrbtenico in ga zadnje noge slabo nesejo (že če ga malo preveč nazaj cukneš, se sesede), tega pa bo ovčar bolj resno grizel, naš revež se pa še braniti ne bo mogel. Tako da ja, prijavljali in vztrajali bomo pri prijavi od zdaj naprej, pepper sprej pa imam tako vedno v žepu (bolj zaradi občutka varnosti kot da bi lahko kaj pomagal). Ironija pa je, da bi ta ovčar lahko normalno funkcioniral pri vsakem normalnem lastniku in niti ne bi potreboval kakšnega prav izkušenega kinologa, v bistvu je pes zamo totalno zmešan, ker ga je možakar na začetku kao nedolžno ščuval na druge (lej ga mucka, dej ga mucka), ko pa ga je pes s svojo agresijo prerasel in so se začele težave s sosedi, je dvignil roke in ga tudi na sprehod ne pelje več. Drugače pa pes biva v hiši in zunaj ima tudi pesjak, je lepo vzdrževan in mu razen ukvarjanja in razgibavanja nič ne manjka.
Še enkrat hvala in lep dan še naprej