mojpes.net

 :-\ Pozdravljeni!

Ceprav je tema o kateri se pogovarjate ze precej casa na forumu upam, da mi boste pomagali z nasveti. Sem nova na farumu, prosim brez zamere ce vprasanje ponavljam. Zanima me, ce obstaja v Sloveniji, pasje pokopalisce? Ali je mozno dobiti kje pasjo krsto ali kaj v takem smislu? Mislim, da si vsak hisni ljubljencek zasluzi, da je spostovan tudi, ko umre.

Ma bile so že teme o tem, ampak te razumem, če si frišna na forumu, da ne veš. Uporabi opcijo oz. gumb "išči", in ni hudič, če boš dovolj iznajdljiva in vstrajna, da ne bi kaj našla na to temo. Srečno!
 ;)

Tole sicer ne spada v to temo, ampak naj bo- v Sloveniji ni ne zivalskega krematorija, niti pokopalisca. Ceprav ti pri veterinarju recejo, da bodo umrlo zival kremirali, je ne bodo, ker za to nimajo nobene moznosti. Kaj se torej zgodi s to zivalco? Gre v predelavo (milo receno)  >:(  :o  :-X Zato je boljse, da svoje ljubljencke pokopljemo na svojem vrtu ali pa v kaksnem gozdu... Na zalost se nismo tako razviti, kot nekatere druge drzave, kjer taki krematoriji obstajajo, pasja pokopalisca pa tudi.

Kolikor jaz vem, je živalski krematorij (če lahko temu tako rečeš) kafilerija Koto (v Ljubljani), tam sežigajo umrle živali in živalske ostanke, vendar je to sežigalnica "na veliko", ne krematorij kot bi si ga ljubitelji malih živali želeli. Pokopališča pa pri nas zaenkrat še ni.

TinaZ mi smo vse naše muce po evtanaziji odnesli domov in jih pokopali v bližnjem gozdu.
Tako še danes vemo kje so pokopane. Ko gremo na sprehod pa se večkrat ustavimo tam in se jih spominjamo.
Večjega kuža pa zelo težko pokoplješ sam in je tako bolje, da ga pustiš pri veterinarjau.
Že za muco moraš izkopati zelo globoko luknjo. Ali si predstvavljaš kakšna mora biti šele za velikega psa.
Drugače pa je moj že umrli kuža zelo trpel, ko je umrla njegova ljubica, sosedova psička. Točno je vedel.

Novembra je umrla najina starejša pasja dama Lady. Mlajša landseerka Toša je že kakšen teden prej tako previdno hodila okrgo nje. Da ne rečem, da se je je celo izogibala-čudno, glede na to, da ji je prej nenehno težila. Kot bi vedela, da potrebuje mir. Ko je Lady umrla, je tudi Toša bežala stran. Ko jo je moj dragi zavil v rjuho, najprej sploh ni hotela stran in je celo lajala nanj, nanjo, ker jo je zapustila... Približno en teden jo je povsod iskala, bila je vidno žalostna (njen "obraz", njeno celo telo je izdajalo njeno počutje). Naj povem tudi to, da je šla šele po kakšnem mesecu spet na vrt, kjer sva nosila Lady zadnje dni na potrebo, ker ni mogla sama hodit. Ja, jaz sem prepričana, da psi še kako zelo čutijo izgubo člana družine!! Tako, da smo kar precej časa tolažili drug drugega! LP

Verjetno psi res čutijo. Ko se je od nas poslavljal Thor, ga je Huarmi tudi kakšen teden ali celo več pred smrtjo popolnoma "izključila", čeprav je prej nenehno skakala okoli njega in ga vabila k igri...
Ja, lahko bi rekla, da se ga je začela popolnoma izogibati.
Ko ga nekega dne iz klinike nisem več pripeljala, je Huarmi zapadla v tako depresijo, da smo se v roku parih dni dogovorili za nakup še enega psa...

Lp, Yo