mojpes.net

V sredo, 23. junija 2010 bo ob 10 h v Spominski sobi Leona Štuklja, Slomškov trg 15 v Mariboru, novinarksa konferenca z nemenom predstavitve Predloga Pravne fakultete Univerze v Mariboru novega Zakona o varstvu in proti mučenju živali: predlogi izboljšave obstoječe pravne zaščite živali v Sloveniji.

Na novinarski konferenci bodo sodelovali:
prorektorica za študijske zadeve UM prof. dr. Mejra Festić
dekan PF UM, prof. dr. Rajko Knez
diplomantka PF UM univ. dipl. pravnica gdč. Tina Tement

Ko sem iskala po internetu kakršenkoli podatek o tem predlogu, sem našla diplomsko nalogo gdč. Tement:

PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE (http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=13726)

Verjetno gre v predlogu za ista izhodišča, kot so navedena v diplomski nalogi. Za kopijo predloga (in/ali druge materiale) sem zaprosila UM, vendar so me napotili na gdč. Tement in zdaj čakam na njen odgovor.

Medtem sem iz naloge nabrala nekaj teh izhodišč:

- zavzemanje za zakonsko priznanje živali kot "objektov sui generis" ali posebej zavarovanih objektov;
- nasprotovanje razlikam med zakolom "registrirane" osebe in zakolom "doma";
- argumentiranje proti krznarski industriji in upravičenosti skrbi za znižanje stroškov pri zakolih perutnine in zajcev;
- nasprotovanje evtanaziji živali po 30 dneh v zavetišču za živali;
- ugotavljanje, da je izvršljivost ena poglavitnih pomanjkljivosti naše zakonodaje proti mučenju živali;
- ugotavljanje neukrepanja oz. neustreznega ukrepanja in prelaganja odgovornosti na druge s strani policistov;
- ugotavljanje, da ni sankcij za občine, ki ne zagotovijo zavetišč in jih ne financirajo;
- zavzemanje za podaljšanje roka bivanja živali v zavetišču z enega na 6 ali vsaj 3 mesece;
- ugotavljanje, da nekatere določbe ne predvidevajo sankcij;
- ugotavljanje, da je kaznivo le mučenje z naklepom, ne pa tudi povzročanje trpljenja kot posledica malomarnosti;
- pomanjkanje sodne prakse;
- neustreznost priveza psov (v Avstriji je privez prepovedan);
- pomanjkljive opredelitve o količini ustreznega gibanja ...;
- nasprotovanje krajšanju repov (pri nas izključno zaradi estetskih razlogov, kjer to zapovedujejo pasemski standardi), odobravanje pa le za delovne pse in zaradi zdravljenja;
- pozivanje KZS, naj si močneje prizadeva k izkoreninjenju in ne vzpodbujanju in nagrajevanju nepotrebnih posegov kupiranja repov in uhljev (še vedno je pri nas dovoljeno razstavljanje kupiranih psov);
- nov zakon bi moral prepovedati tudi posedovanje videa ali slik pasjih borb ter prisostvovanje pri pasjih bojih in drugo, povezano s pasjimi boji, ne samo organiziranje;
- opredeliti je potrebno tudi psihično mučenje živali;
- v celoti manjka sankcioniranje mučenja živali zaradi zanemarjanja;
- opredelitev zanemarjanja v kazenski zakonodaji bi preventivno pripomoglo k odgovornejšemu odločanju za posedovanje živali;
- odgovornosti tudi osebe, ki je dopustila osebi pod njenim nadzorstvom mučenje živali, čeprav bi to lahko preprečila (primer kupiranje pasjih uhljev in repov);
- težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora - rešitev t.i. "živalska policija";
- upravičenost ustanovitve nove organizacije, katere naloge bi zadevale le zagotavljanje zaščite živali kot družbeno pomembne dejavnosti;
- javna pooblastila za opravljanje upravnih nalog nadzora nad izvajanjem predpisov o varstvu živali pred mučenjem prenesti na društva s področja zaščite živali - sporno;
- zadržki pri javnem pooblastilu: zaradi zahteve po politični nevtralnosti take službe, zaradi prostovoljnosti, neprofitnosti in humanitarnosti, kar je v nasprotju z značilnostmi javne uprave;
- primer prenosa pristojnosti nadzora na lokalne oblasti;  
- primer prenosa pristojnosti nadzora na policijo (notranja struktura) - ni primerno;
- že za sedanji obseg nalog policistov v zvezi z ZZZiv je potrebna specializacija kadrov (tečaji);
- predlog ustanovitve novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, za opravljanje nadzora nad izvajanjem določb proti mučenju živali: za odkrivanje in preprečevanje kužnih bolezni še naprej skrbi VURS, za nadzor nad izvajanjem določb proti mučenju živali pa se ustanovi "Uprava za zaščito živali" - žal zaradi večnega pomanjkanja državnih sredstev ni realnost;
- predlog za ustanovitev notranje organizacijske enote znotraj VURS, z imenom "Urad za nadzor nad zaščito živali" ali ustanovitev "Oddelka za nadzor nad zaščito živali" ali "Inšpekcija za zaščito živali" znotraj Urada za notranji uradni nadzor, ki deluje pod VURS - pomembna je ločitev opravljanja nadzora nad izvajanjem predpisov o zaščiti živali od nadzora nad izvajanjem predpisov o zdravstvenem varstvu živali;
- možna tudi ustanovitev oddelka s še ožjim delovnim področjem - opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov o varstvu živali pred mučenjem - opravljanje mnadzora nad izvajanjem predpisov o varstvu živali pred mučenjem - oddelek bi bil zadolžen samo za preiskovanje in obravnavanje primerov mučenja živali - imenoval bi se lahko Oddelek za nadzor nad zaščito živali pred mučenjem ali Živalska inšpekcija ali Živalska policija;
- enake oddelke bi se organiziralo tudi na vseh desetih OU;
- cela vrsta zadržkov pred podelitvijo pristojnosti lokalnim skupnostim - občinam;
- za izvajanje ni potreben tako visoko usposobljen kader, kot so veterinarski inšpektorji, pa tudi ne oborožen kader, kot so policisti - temveč ustrezno teoretično in praktično usposobljeni posamezniki, po vzoru sedanjih "uradnih preglednikov";
- dodati k pristojnostim tudi ujetje klateških, brezdomnih in zapuščenih živali (zdaj inšpektor odredi ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zavetišču);
- dodati pristojnost humane usmrtitve živali, ki bi jo bilo neprimerno ohranjati pri življanju (neodpravljive bolečine ali poškodbe) oz. nevarne živali;
- pristojnost "uradnega preglednika" za vstop v stanovanjske prostore brez odredbe sodišča;
- predvideva novo organiziranost zavetišč - pod organizacijo te nove službe, financirana iz državnega proračuna in ne iz občinskih sredstev;
- naše kazni za mučenje živali so v primerjavi z drugimi državami nizke;
- dolžina zaporne kazni ni sporna oz. je primerna, ob predpostavki, da jo sodišča v praksi izrekajo;
- višino denarnih kazni je potrebno zvišati;
- zelo problematično je, ker nimamo prepovedi imetništva živali - sankcijo prepovedi imetništva žival, je treba vnesti v zakonodajo - prepoved se mora nanašati poleg lastništva, skrbništva, varstva, trgovanja in prevoza tudi na sklepanje sporazumov, na podlagi katerih bi storilec pridobil pravico kontrole ali vplivanja na to, kakos e skrbi za žival;
- predlagana sankcija psihološkega svetovanja.
vir: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=14104 (http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=14104)

To bi bilo revolucionarno!

Se prebijam skozi diplomsko in sem skrajno vesela, da je notri napisano tole:

"...moralno sporno imeti eksotične živali (npr. velike pajke, kače, kameleone ipd.) v ujetništvu kot ljubljenčke, saj, četudi nam da druženje z njimi (v kolikor je to sploh možno) lahko da neko zadovoljstvo, takšna korist ne odtehta stresa in trpljenja živali zaradi neprimernega življenjskega prostora ustvarjenega v našem bivalnem prostoru. "

Sem se bala, da bo omejeno na pse in mačke, pa mogoče še morske prašičke...  :)

Je že na nekaterih portalih.
Žurnal24 http://www.zurnal24.si/slovenija/zapornih-kazni-ne-izrekajo-175404/clanek

In še 24kur http://24ur.com/novice/slovenija/bi-zaradi-mucenja-moral-tudi-kdo-sedeti.html

Super. :)
Mah, jaz zamujam >:(

Zanimiv in nadvse všečen predlog.

Predlog novega Zakona o varstvu in proti mučenju živali

Ker je slovenska zakonodaja s področja zaščite živali pred mučenjem v veliko pogledih pomanjkljiva in nejasna in ker primerjalno pravno nivo pravnega varstva  živali pred mučenjem pri nas zaostaja za ureditvami v drugih državah, do velikih težav pa prihaja tudi pri izvrševanju obstoječe zakonodaje, je na pobudo prorektorice za študijske zadeve UM, prof. dr. Mejre Festić in pod mentorstvom dekana PF UM, prof. dr. Rajka Kneza, nastalo diplomsko delo avtorice Tine Tement, univ. dipl. prav., na temo: PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE (http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=13726) in na njegovi podlagi besedilo členov Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.

Osnovne iztočnice predlaganih sprememb in dopolnitev obstoječe zakonodaje s področja varstva živali pred mučenjem:

1. ZAKONSKA DEFINICIJA MUČENJA ŽIVALI

Pri opredeljevanju pojma mučenja živali in prepovedanih oblik mučenja je krovni zakon na področju varstva živali, Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju: ZZZiv) nedoločen in dopušča preveč manevrskega prostora.

Ker se kazenske določbe ZZZiv navezujejo le na taksativno našteta prepovedana ravnanja mučenja živali in se zato lahko zgodi, da zakonodajalec spregleda določene oblike mučenja in posledično mučitelj ne odgovarja, se v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali uvaja modernejša in preglednejša definicija mučenja živali, ki upošteva primerjalne dobre karakteristike definicije ter hkrati pomeni kompromis med pristopom opredeljevanja mučenja izključno z generalno klavzulo in z naštevanjem prepovedanih ravnanj.

Predlagana definicija mučenja živali zajema tudi psihično trpljenje živali, povzročanje katerega je v okviru tako zastavljene definicije, na katero se neposredno navezujejo kazenske določbe zakona, tudi sankcionirano. Povzročanje psihičnega trpljenja po zgradbi obstoječe zakonodaje ne pomeni prekrška, čeprav psihično trpljenje ni nič manj boleče oziroma je včasih lahko veliko hujše od samega fizičnega zlorabljanja. Samo spomnimo se na popolnoma preplašene živali, na katerih trpinčenje pusti dolgotrajne psihične posledice, ki se le stežka, z veliko truda, časa in ljubezni v celoti odpravijo.

Po obstoječi definiciji v ZZZiv neko ravnanje velja za mučenje živali,  če gre za taksativno naštete storitve ali opustitve, ki so izvršene naklepoma in živalim povzročijo težke posledice. Predlagana definicija mučenja živali odpravlja vse nejasnosti o tem, ali je povzročanje trpljenja iz malomarnosti prekršek, hkrati pa so s takšno definicijo podane podlage za uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti. Kazenskopravno kaznovanje povzročanja trpljenja kot posledice malomarnosti pride v poštev predvsem pri drugi obliki izvršitvenega dejanja tega kaznivega dejanja, ki se izraža kot nepotrebno povzročanje trpljenja in je lahko opustitev potrebnih ukrepov za zagotovitev dobrobiti živali, njeno zaprtje brez hrane, vode in podobno. Glede na to, da je naklep težko dokazati, bi se poleg naklepne zlorabe moralo šteti za kaznivo dejanje mučenja živali tudi malomarno zanemarjanje živali in prikrajšanje oziroma deprivacija. Nabava hišnega ljubljenčka pomeni tudi prevzem odgovornosti za to živo bitje, ki bi se je ljudje morali bolj zavedati in resneje jemati, k čemur bi pripomoglo kazenskopravno kaznovanje malomarnosti pri skrbi za živali, večinoma popolnoma odvisnih od svojih skrbnikov.  S tem bi jasno sporočili, da je zanemarjanje živali resen zločin ter preventivno pripomogli k temu, da ljudje, ki po okoliščinah in osebnih lastnostih ne morejo skrbeti za živali s potrebno pazljivostjo (kar je tudi bistvo opredelitve kazenskopravne malomarnosti po Kazenskem zakoniku) ne bi imeli živali.

V okviru predlagane definicije mučenja živali, ki bi lahko privedla do obsežnejše, trenutno zelo skromne sodne prakse, se predlaga tudi bolj natančna in obsežnejša opredelitev posameznih prepovedanih ravnanj mučenja. Jasneje je razdelana določba, ki izjemoma dopušča uporabo živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi, saj v  obstoječi obliki v vsakem primeru privede do mučenja nekoga: ali živega plena ali pa živali, ki je sploh ne hraniš oziroma jo hraniš, a žival te hrane ne je. Obsežnejša pa je določba, ki ureja živalske borbe. Predvsem določitev prisotnosti na živalskih borbah za prekršek sankcioniran z ustrezno visoko denarno kaznijo lahko veliko pripomore k preprečevanju takšnih borb, morda celo več kot s sankcioniranje samega organiziranja borb.

2. DOPUSTNO MUČENJE

Posamezne določbe ZZZiv, ki dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja ne bi smele imeti mesta v zakonu imenovanem Zakon o zaščiti živali. Takšna je določba o dopustnosti krajšanja pasjih repov. Pri nas je ta bolj ali manj lepotni poseg, ob nekaterih pogojih, še vedno dovoljen, medtem ko so ga npr. v skandinavskih zakonih prepovedali že v sedemdesetih letih. Ker je poseg krajšanja repov boleč, se ga v predlaganem zakonu dovoljuje le za namene zdravljenja in iz preventivnih razlogov za službene pse. Da bi prepoved učinkovala, pa bi si predvsem Kinološka Zveza Slovenije morala močneje prizadevati k izkoreninjenju in ne vzpodbujanju in nagrajevanju teh nepotrebnih posegov.

Sporne so tudi določbe o izjemah pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom, ki dopuščajo mučenje živali ob dostopnosti primernih sredstev za omamljanje ter se zato predlaga njihovo črtanje. Za mučenje se namreč šteje le zakol brez omamljanja, ki ga naklepno izvrši oseba, ki je registrirana za dejavnost klanja živali. Namen določbe o obveznosti omamljanja, bi naj bilo preprečevanje nepotrebnega trpljenja pri vseh zakolih živali, ki seveda ne občutijo različnih stopenj bolečin, če zakol opravi za to registrirana oseba ali kmet pri kolinah, ki ni registriran za opravljanje te dejavnosti. Isto velja tudi za prepoved nadaljnje obdelave zaklanih živali preden je žival popolnoma izkrvavela. Vsi poskusi obrazložitve upravičenosti takšne določbe, kot denimo ta, da so osebe registrirane za dejavnost klanja za razliko od neregistriranih poučene o prepovedi nestrokovnega zakola ali da imajo dostop do orožja in streliva za omamljanje le osebe registrirane za dejavnost klanja, ne morejo priti v poštev. Poleg tega se s takšnimi določbami ljudi na nek način spodbuja, da se ne registrirajo in s tem prihranijo denar za dokumentacijo, takso pri registraciji in sredstva za omamljanje ter se hkrati izognejo odgovornosti za nestrokovno izveden zakol. Določbe ZZZiv o obveznem omamljanju in prepovedanih ravnanjih v zvezi s klanjem ne veljajo za klanje perutnine in kuncev na domu pri rejcu za lastno uporabo. Pod vprašaj se spet postavlja smiselnost takšne določbe, saj, kljub temu, da so to manjše živali, za omamljanje ne potrebujejo iste količine sredstev kot večje, seveda pa bi naj bil namen zakona zaščita živali in ne omogočanje manjših stroškov v perutninarstvu in kunčereji.

V Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali so predvidene tudi spremembe določb 26. člena ZZZiv. Po tem členu je namreč dopustno usmrtiti živali rejene za proizvodnjo kož ali krzna, prav tako je dovoljena usmrtitev izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev. Na osnovi moralnega odpora in ozaveščenosti večinskega prebivalstva so nekatere države (npr. Velika Britanija, Avstrija, Švica in Hrvaška) že sprejele zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno in predlaga se, da bi jim sledila tudi Slovenija, pri tem pa se daje krznarjem ustrezno dolg rok za pripravo na spremembe, saj bi prepoved reje živali za proizvodnjo krzna začela veljati šele 1. januarja 2016. Ker usmrtitve živali niso v skladu s poslanstvom naravoslovnih muzejev, ki bi naj bilo promoviranje ljubezni do narave in skrbi za ohranjanje okolja, se  v predlogu zakona le-te prepovedujejo.

Tem primerom se pridružuje še določba, ki dovoljuje usmrtitev zapuščene živali, ki je ni možno oddati, in sicer po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče. Rok 30 dni je absolutno prekratek, saj velikokrat žival nekako v enem mesecu preneha biti agresivna in je nato šele nekje po dveh do treh mesecih primerna za posvojitev, kar je, poleg očitne neetičnosti takšnega početja, dodaten razlog, da se ta rok s 30 dni podaljša na 60 dni. Dodatna sredstva, ki bi omogočila podaljšanje roka, bi se pridobivala na podlagi višjih denarnih kazni za prekrške mučenja živali ter bolj učinkovitega opravljanja nadzora nad izvajanjem ZZZiv, ki bi posledično privedel do pogostejšega izrekanja kazni, pri tem pa je potrebno opozoriti tudi na veliko pripravljenost ljudi za pomoč živalim v zavetiščih, in sicer v obliki finančnih prispevkov in donacij v materialu, kakor tudi posvojitev na daljavo.

3. SANKCIJE

Denarne kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za prekrške mučenja živali so nezadostne in tudi primerjalno zelo odstopajo ter ne morejo delovati preventivno, zato jih je potrebno zvišati. Za prepovedana ravnanja mučenja živali, za katera je pri nas zagrožena denarna kazen do 800 eurov, je tako na primer v Veliki Britaniji predpisana kazen približno 28-krat višja, v Nemčiji 31-krat višja, v Avstriji 9-krat višja, na Hrvaškem pa 2,5-krat višja kot pri nas. Za prekršek, ki ga skrbnik stori, če živali ne zagotovi ustreznih pogojev je v ZZZiv zagrožena denarna kazen do 400 eurov, kar je približno 14-krat manj od denarne kazni zagrožene za ta prekršek v Veliki Britaniji, 63-krat nižja kazen od denarne kazni za ta prekršek v Nemčiji, 9-krat nižja denarna kazen od kazni v Avstriji ter približno 5-krat nižja kazen od za isti prekršek zagrožene kazni na Hrvaškem. Tudi če vzamemo v obzir višji standard in bruto domači proizvod v večini od teh držav, so denarne kazni za kršitev predpisov o varstvu živali pred mučenjem v Sloveniji znatno nižje kot v drugih državah, poleg tega pa v večini držav možnosti sankcioniranja niso navedene alternativno, temveč storilca lahko doleti denarna, zaporna kazen in hkrati tudi prepoved skrbništva živali po morebitni obsodbi. V osnutku Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je za prepovedana ravnanja mučenja živali za posameznike predvideno zvišanje obstoječe denarne kazni na 800 do 1200 eurov in za prekršek, ki ga posameznik stori, če živali ne zagotovi  ustreznih pogojev povišanje na 400 do 800 eurov.

Za kaznivo dejanje mučenja živali se je sicer zagrožena maksimalna zaporna kazen pred kratkim, z začetkom veljavnosti KZ-1, podaljšala na 6 mesecev, a je primerjalno še vedno zelo kratka. Upoštevajoč dejstvo, da sodniki le redko opredelijo dejanja mučenja živali za kaznivo dejanje, v primerih, ko odločijo, da gre za kaznivo dejanje pa le redko izrekajo kazen zapora in še to v minimalnem trajanju, sama dolžina zaporne kazni predpisane v kazenskem zakoniku ni toliko sporna oziroma je primerna, ob predpostavki, da jo bodo sodišča v praksi izrekala.

Ker obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem živali preprečili nakup novih živali in novo izživljanje nad njimi oziroma zanemarjanje obveznosti do njih, bi se po predlogu denarnim in zaporni kazni pridružila tudi sankcija prepovedi skrbništva živali. Denarna ali celo zaporna kazen namreč ne moreta doseči takšnih učinkov kot prepoved skrbništva živali, saj ima ta poleg elementa kaznovanja tudi zelo konkreten preventivni učinek na področju zaščite živali. To sankcijo, ki jo poznajo številne države (Velika Britanija, Avstrija, Hrvaška…) bi uvedli za kaznivo dejanje mučenja živali ter tudi za prekrške, vendar le v primeru njihove ponovitve.

Osebam pravnomočno obsojenim za kaznivo dejanje mučenja živali bi sodniki morali izrekati še sankcijo psihološkega svetovanja, možnost izrekanja te sankcije pa bi bilo treba uvesti tudi poleg izrečenih denarnih ali zapornih kazni. Tudi naša skupnost bi namreč morala sprejeti dejstvo, da je zloraba kateregakoli živega bitja nesprejemljiva in da ogroža vse člane družbe ter delovati ne le v smislu opozoril, temveč tudi dolgoročno preventivno tako, da bi se strokovno ter z izvajanjem ustrezne kaznovalne politike odzvala na primere mučenja živali ter na ta način preprečila morebitna kasnejša kazniva dejanja zoper živali ter tudi življenje in telo ljudi.

4. ORGANI NADZORA TER NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI

Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je izvršljivost in zato so spremembe na tem področju najnujnejše. Po obstoječi zakonodaji nadzorstvo nad izvajanjem določb o varstvu živali pred mučenjem opravljajo uradni veterinarji v okviru VURS, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, izvajanje nekaterih določb pa poleg uradnih veterinarjev nadzorujejo tudi policisti.

Težave s preobremenjenostjo uradnih veterinarjev z velikim obsegom delovnih nalog, nepoučenostjo policistov, zmedo pri ljudeh glede pristojnih organov nadzora ter predvsem težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora do katerih prihaja v praksi, bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu "živalske policije", namenjene izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali. Upoštevajoč zglede in ideje v tujih pravnih ureditvah ter hkrati možnosti in omejitve naše zakonodaje so se poskušale najti najbolj optimalne in racionalne rešitve v zvezi s strukturo in organiziranostjo takšne organizacije. Pri izbiranju med društvi s področja zaščite živali, policijo, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in državno upravo kot možnimi organi nadzora je avtorica diplomskega dela prišla do zaključka, da je najbolje, da opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov o varstvu živali pred mučenjem ostane naloga državne uprave.

Upoštevajoč velik obseg primerov mučenja živali in potrebo po večji stopnji samostojnosti in specializacije za učinkovitejše in bolj kakovostno opravljanje nalog zaščite živali bi bila primerna ustanovitev novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo. Ker bi s tem prihranili denarna sredstva, pa se namesto ustanovitve novega organa predlaga reorganizacija že obstoječih organov znotraj VURS. Najprimernejša rešitev bi bila ustanovitev posebnega oddelka v Uradu za notranji uradni nadzor oz. Notranji veterinarski inšpekciji, s čimer bi ločili opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov o zaščiti živali od nadzora nad izvajanjem predpisov o zdravstvenem varstvu živali. Ta oddelek, ki bi se lahko imenoval tudi "Živalska policija", bi bil zadolžen samo za preiskovanje in obravnavanje primerov mučenja živali.

Nadzorstvo bi znotraj takšnega organa opravljali samostojno ali skupaj z uradnimi veterinarji uniformirani "živalski policisti", ki bi za opravljanje tovrstnega dela morali izpolnjevati milejše pogoje kot uradni veterinarji, ki so doktorji veterinarske medicine z najmanj 5 leti delovnih izkušenj in ki poleg preiskovanja primerov mučenja živali opravljajo še številne zahtevne strokovne naloge. Za delo živalskih policistov, ki bi obsegalo preiskovanje in prepoznavanje primerov mučenja živali in ukrepanje v primerih ugotovljenega mučenja bi zadoščala izobrazba V. stopnje veterinarske ali živinorejske smeri, praktično usposabljanje v trajanju 6 mesecev in oprava pisnega preizkusa znanja s področja pravne zaščite živali. Seveda bi morali opraviti tudi program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Živalski policisti bi nosili ustrezne uniforme, kar bi pripomoglo k njihovi večji prepoznavnosti med ljudmi, ki bi vedeli na koga se obrniti s prijavami mučenja živali ter učinkovalo preventivno v tem smislu, da bi se zmanjšalo število primerov mučenja zaradi zavedanja ljudi, da obstaja organiziran nadzor nad zaščito živali ter strahu pred morebitnimi sankcijami.

Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila. Najpomembnejši novi pooblastili sta pravica in dolžnost samostojnega ulova in prevoza živali v zavetišče ter, pod natanko določenimi pogoji, vstopa v stanovanjske prostore, kjer se nahajajo ali obstaja sum, da se nahajajo živali, ki so zaprte v nezdravih razmerah oziroma za katere ni primerno poskrbljeno, brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe.

V okviru organizacije, katere naloge bi zadevale le zagotavljanje zaščite živali bi poleg inšpekcijske službe delovala tudi zavetišča za živali ali pa bi se moralo vzpostaviti tesno sodelovanje z obstoječimi zavetišči.

Tina Tement, univ. dipl. prav., 
avtorica diplomskega dela

---

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali
BESEDILO ČLENOV


V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

"Mučenje živali je:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči nepotrebno trpljenje;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

Še posebej predstavlja mučenje:
– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;

– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;

– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;

– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;

– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;

– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo, sprejemanje vstopnine za borbe živali, oglaševanje borb živali, zagotavljanje informacij o borbah živali z namenom omogočanja ali spodbujanja udeležbe na borbah, organiziranje stav v povezavi z borbami živali in sodelovanje pri stavah, sodelovanje na takšnih borbah ter prisostvovanje na borbah živali, če za to ne obstaja razumno opravičilo ali kakšno zakonsko pooblastilo;

– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi ali če je to neizogibno potrebno;

– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);

– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;

– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;

– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;

– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;

– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;

– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;

– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;

– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;

– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;

– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;

– opustitev katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, ki živali povzroči nepotrebno trpljenje;

– reja živali za proizvodnjo krzna.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:

a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;

b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;

c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;

d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali."


V 5. členu se v drugi točki prvega odstavka črta besedilo ", krzna".


V 7. členu se črta tretji odstavek.


15. člen se črta.


V 17. členu se črta drugi odstavek.


V 20. členu se v prvem odstavku črta besedilo "in se šteje za mučenje živali" ter besedilo ",ki je storjeno naklepno".

V drugem odstavku se v peti alinei besedilo spremeni tako, da se glasi:

"krajšanje repov psom, razen mladičem, ki niso starejši od 5 dni in za katere veterinar potrdi, da bodo verjetno uporabljeni kot službeni psi in so temu namenu primerne pasme ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar."


V 21. členu se črta deveti odstavek.


V 25. členu se črtata tretji in četrti odstavek.


V 26. členu se v prvem odstavku v sedmi alinei črta besedilo "ali krzna".

Enajsta alinea prvega odstavka 26. člena se črta.

Tretji odstavek se črta.


V 31. členu se v petem odstavku številka "30" nadomesti s številko "60".


V 42. členu se v prvem odstavku za besedilom "uradni veterinarji," doda besedilo "živalski policisti,".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Nadzorstvo nad izvajanjem določb prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee drugega odstavka 4. člena, drugega in tretjega odstavka 11. člena ter 12. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija."


V 43. členu se v prvem odstavku v prvi alinei v zadnjem stavku podpičje nadomesti s piko. Doda se nov tretji stavek, ki se glasi:
"Brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe sme inšpektor vstopiti v stanovanjske prostore, kjer se nahajajo ali obstaja utemeljen sum, da se nahajajo živali, ki so zaprte v nezdravih razmerah oziroma za katere ni primerno poskrbljeno, o čemer se mora sestaviti poročilo z dokazi, da je šlo za nujno oskrbo in zaščito živali;"

V prvem odstavku se v peti alinei besedilo spremeni tako, da se glasi:
"usmrtiti ali odrediti usmrtitev ali zakol živali na stroške skrbnika, če gre po mnenju veterinarja za neodpravljive bolečine ali poškodbe, ali če gre za nevarno žival ter brez odobritve veterinarja, če žival tako trpi, da ni moč čakati veterinarja;"

V prvem odstavku se v trinajsti alinei pred obstoječim besedilom doda besedilo "namestiti in oskrbeti ali".

V prvem odstavku se v štirinajsti alinei pred obstoječim besedilom doda besedilo "uloviti, prevažati, namestiti in oskrbeti ali".


V 45. členu se v prvem odstavku dodata nova prva in druga točka, ki se glasita:

"1. naklepno ali iz malomarnosti povzroči živali nepotrebno trpljenje ali jo po nepotrebnem ali neprimerno usmrti (prvi odstavek 4. člena);

2. stori katero od ravnanj iz drugega odstavka 4. člena tega zakona."

Ostale točke prvega odstavka se ustrezno preštevilčijo.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Za prekršek iz prve, druge, šeste, osme in trinajste točke prvega odstavka tega člena storjen več kot enkrat se lahko poleg globe izreče tudi ukrep odvzema živali ter prepovedi stikov dosedanjemu skrbniku živali in prepovedi skrbništva nad vsemi ali posameznimi vrstami živali v trajanju do 2 let ali pa le opozorilo o možnosti prepovedi skrbništva nad živalmi, če je verjetno, da bo opozorilo zadoščalo pri odvračanju od ponovne storitve prekrška iz prve, druge, šeste, osme in trinajste točke prvega odstavka tega člena. Če je prepoved kršena, se žival odvzame."


V 46. členu se v prvem odstavku doda nova prva točka, ki se glasi:

"1. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;".

V prvem odstavku se črta dosedanja deseta točka.

Ostale točke se ustrezno preštevilčijo.


V 46.a členu se v prvem odstavku črta dosedanja tretja točka, ostale točke se ustrezno preštevilčijo.



Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen dvajsete alinee drugega odstavka 4. člena tega zakon, ki začne veljati 1. januarja 2016.

Jaz edino ne razumem- ali lahko  fakulteta da zakon v obravnavo ?

Ker mene so učili takole:

Zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec in najmanj 5000 volilcev. Sprejem zakona lahko predlaga državnemu zboru tudi državni svet.

Kdo bo torej predlagatelj?

Fakulteta ga bo dala na vlado in na resorna ministrstva, ter iskala tam podporo. Iscejo pa tudi podporo javnosti.

Sicer gre pa za nov zakon takole:
Zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec in najmanj 5000 volilcev. Sprejem zakona lahko predlaga državnemu zboru tudi državni svet. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Po poslovniku državnega zbora se zakonodajni postopek deli na tri faze: prvo, drugo, tretjo obravnavo zakona.

Za spremembe zakona pa je najbrz tudi tole:
Skrajšani postopek se uporablja za manj pomembne spremembe zakona, razveljavitev zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije ali za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča. V skrajšanem postopku v prvi obravnavi ni mogoča splošna razprava, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

http://www.dz-rs.si/index.php?id=114

Ja, tale predlog novele bi morala "posvojiti" vlada, poslanci ali državni svet, ti imajo namreč možnost vložiti zakonsko besedilo v parlamentarno proceduro.

Potem pa... v prvem koraku je odvisno od tega, kaj reče vlada oz. resorno ministrstvo. Tudi za zelo dobre zakonske predloge, ki jih je pripravila stroka in so bili v širšem interesu javnosti, se je že zgodilo, da jim je vlada namenila negativno stališče - npr., ker da pripravljajo na resornem ministrstvu svoj zakon. In zato se je procedura takega zakona končala v prvem branju.  (se je pa tudi zgodilo, da so šli skozi totalno zanič zakonski predlogi, ker je bilo všečno/v interesu/....)

Če bo politika ocenila, da se jim splača podpreti in posvojiti ta predlog, potem bo šel naprej. Interesi pač.

tak zakon sodi pod MKGP verjetno. Dvomim,da bo MKGP dal to v proceduro (zakaj že dvomim ? ) Treba je torej zbirat 5000 volilcev ali pa najti stranko, ki bo to predlagala preko poslancev.

Na Radiu Slovenija so ravnokar med poročili imeli tudi novico o tem predlogu zakona :)

MMC RTV: http://www.rtvslo.si/slovenija/rezanje-spolnih-organov-puscanje-brez-hrane-in-vode-kako-to-prepreciti/233388
Rezanje spolnih organov, puščanje brez hrane in vode. Kako to preprečiti?
Za natančnejšo definicijo mučenja živali
26. junij 2010 ob 10:54,
zadnji poseg: 26. junij 2010 ob 11:46

:)
A nismo enkrat že bili številčno uspešni pri takem zbiranju? :)
Grem brat naprej.

Ok. Jst sem se lotila primerjave obstoječega zakona s spremembami. Do sedaj je plus sprememb sledeč:
- kar se je do sedaj štelo za prekrške je nedvoumno postavljeno kot mučenje živali (kar pomeni, da se kaznuje po KZ in ne več samo z mandatno kaznijo)
- težko določljiva naklepnost je sedaj dopolnjena z malomarnostjo
- veliko bolj podrobno so opredeljene pasje borbe
- reja živali za krzno je opredeljena kot mučenje
- prepoveduje usmrtitev živali za zanstveno-raziskovalne namene (to ni isto kot testiranje na živalih, to j še dovoljeno) ali izobraževalno delo
- pri primerih, ko gre za življenje in smrt dodeljuje inšpekciji in policiji večje pravice (vstop v stanovanje)
- omogoča prepoved posedovanja živali


Še vedno imamo problem:
- z biološkimi in vedenjskimi zahtevami živali, ki so omenjene tudi v obstoječem zakonu, vendar se jih ne upošteva (čeprav žival izkazuje anomalije v vedenju)
- še vedno je dovoljen privez, ki ga v nekaterih naprednejših državah ni
- še vedno imamo problem nezaželenih mladičev (moja rešitev na kratko: prijava legla. če nimaš prijavljeno, kršiš zakon. Če imaš prijavljeno, težje pobijaš)
- še vedno zavetišča obravnavajo samo pse (27. Člen: Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.)
- manjka definicija veterinarja (32. Člen: Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč.
Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo usmrtitev.). Ali je to veterinar v zavetišču ali veterinar na splošno? In zakaj samo zapuščenim živalim? Lahko bi pisalo vsem živalim, potem pa se opredeli nosilca stroškov. Namreč nekateri veterinarji odklanjajo pomoč zapuščnim živalim rekoč, da je to stvar zavetišča. Kar se meni zdi nedopustno.

Ostale težave so v pravilnikih… Ne vem, koliko se lahko prenese v zakon oziroma v debato o zakonu. Namreč en velikih absurdov zame je, da imamo pravilnik, ki zagotavlja minimalne mere/količine, ki jih lahko veterinarski inšpektor po lastni presoji povozi. Zakaj imamo potem sploh minimalne pogoje?

Imam še en problem. Ne vidim tega:
Fino bi bilo, če bi se lahko tukaj oglasil tudi kak pravnik, ki ima zakonske cake v malem prstu.

Med drugim sem tudi glede te točke poslala mail Niki2, ki je že v kontaktu s Tino Tement. Napisala sem ji moja opažanja/moje mnenje: Psihično trpljenje živali bi morali v zakonu natančno definirati, da ne bi spet prihajalo do tega, da si to vsak predstavlja drugače (kot tisto, da mora lastnik preprečiti, da ne bi prihajalo do "nezaželjenih mladičev"..seveda potem vsi postanejo "zaželjeni", ker pojma nista točno definirana). Poraja se mi tudi vprašanje, glede na to, da bi vključili v zakonodajo tudi psihično trpljenje živali, ali to pomeni, da bo veriga oz. "ketna" prepovedana? Ker (vsaj pomoje) pes, ki 5 ali 10 let nonstop preživi na verigi, ne more biti "psihično stabilen". Jaz še nisem videla psa, ki bi bil na ketni recimo 5+ let, brez da bi mu to psihično škodilo. To je zgolj moje mnenje.

Jaz bi podprla, da se zgledujemo po teh nekaterih državah in da se veriga prepove. Ker če se zdaj spremeni zakonodaja, bi bilo fajn, da se temeljito spremeni. Mogoče potem ne bomo videli spremembe 5, 10 ali več let..

ni težko definirat nezaželjeni.
Nezaželjeni so vsi, ki so skoteni staršem brez vzrejnega dovoljenja....
Se pravi treba bi bilo uvest tudi za nerodovniška legala neko predhodno prijavo namena paritve in vet ali kinološko potrdilo, da je psica v ustrezni vzrejni kondiciji. Pa posledično ogled legla in pogojev s strani vzrejnega referenta (ali ekvivalentne osebe), registracija mladičev pred oddajo, dolžnost vzreditelja d asporoči novi naslov itd  itd.

Seveda ni težko. Ampak zaenkrat ni tega niti omenjenega. Nikjer.

Pa še to me resno zanima - težave so v pravilnikih. Verjetno se splača zdaj težit tudi zaradi sprememb v pravilnikih (recimo s/k psov in mačkv zavetiščih, prostoživče mačke? Ali ne?

Pridna, koliko poznam proceduro: pravilnik je podrejen akt zakonu. Ko se sprejme zakon, se v nekem roku (npr. leto, dve) gre tudi v spremembo podrejenih aktov, da se jih uskladi z zakonom.

pridna, ravnokar sem ti v zvezi z vsem skupaj poslala zs,se enega pa ti pravkar pisem ...

Ampak, če pogledaš obstoječe pravilnike, so +/- usklajeni s spremembami zakona. Torej jih po defoltu ni potrebno spreminjat (= niso v nasprotju z zakonom). In seveda, pravilnik sprejme minister, zakon pa DZ. Ampak, če se že spreminja zakon, zakaj šele čez leto ali dve pravilniki? Mislim, da je to bolj določen rok, ki ga ima minister(stvo), da pripravi pravilnik. Mogoče bi bilo dobro nekatere stvari iz pravilnikov prenest tudi v zakon? Sprašujem o smiselnosti in dopustnosti (po zakonski liniji).

Sej, lahko se pozanimam tudi jst (sicer mi je bilo že večkrat razloženo, ampak politika mi je pa res tuja), sprašujem zato, da ne bomo delali v večih linijah.

Ok. Očitno je treba najprej sprejeti spremembe zakona in nato spremembe usklajevati s pravilniki. Oziroma spremembe pravilnikov usklajevati s spremembami zakona. Škoda. Jst bi vse kar v zakon dala  ::)  ;D

sej ni nobenega pravila kaj se sme ali ne sme definirat z zakonom.
Pravilnike pa je lažje spreminjat in obenem so obsežni, zato zakoni ne defirajo vsega in prepuščajo nekatere (običajno ožje strokovne)  zadeve pravilnikom. Zakoni naj bi bili namreč nekaj trajnejšega ( pa žal niso,ker se pišejo brez veze na pamet in so posledično potem po preiskusu v praksi vedno potrebne neke spremembe)

Jasno. Ampak nekatere zadeve bi morale (po mojem mnenju) ravno zato it v zakon - ker je težje spremenljiv. In ker je nadrejen pravilnikom. Oprosti, ampak meni je s/k v zavetiščih nekaj, kar bi moralo biti uzakonjeno in ne urejeno s pravilnikom. Zato sem pač mnenja, da je treba pravilnike predelovat skupaj z zakonom. Šele tako dobiš širino problema (seveda skupaj s prakso, sama teorija ti ne pomaga kaj dosti).

Glede tega, kaj bo v zakonu in kaj šele v pravilniku... čisto odvisno, ni pravila, ni logike. Pač odvisno od stroke in uradnikov, ki zakonsko besedilo pišejo. Na meni bližjem področju je bilo parkrat tako, da so na resornem ministrstvu nasprotovali temu, da bi se prav vse zapisalo v zakon. Med drugim, ker da je potem zakon nepregleden in še kak argument, zakaj tako.
Glede roka za sprejemanje/spreminjanje podzakonskih aktov. Spet če gledam na moje področje, vedno je bil ministrov argument, da to ne gre na hitro, da je treba zadeve razdelati, vključiti stroko,... in podobno.

Mi je jasno. Gledam iz vidika javnosti - mi moramo zahtevati, da se nekatere stvari uzakonijo oziroma, da so zadeve urejene tako ali pa tako. Če bomo poslušali, kaj pravijo ministri ipd, smo lahko zadovoljni tudi s tem, kar imamo sedaj. Ker tudi po obstoječem zakonu/pravilnikih se da marsikaj. Samo nadzora ni. Sej priznavajo na VURSu, da imajo premalo ljudi. Da ni denarja za ljudi. Ampak, a je to dovolj? A smo s tem zadovoljni? A bo to stalen argument - pravijo, da...? Mene ne zanima, kaj se ministru da in kaj čadonička meni, da je realno glede na razpoložljive ljudi. Res me ne. In tudi vas ne bi smelo.

Argument o ne/preglednosti zakona je nebuloza. Sploh, če govorimo o ZZZiv, ker je tako zelo osnoven, da glava boli. Priporočam brskanje po drugih zakonih, sej samo za občutek, kaj vse je notri.

Zakaj se na živalovarstvenem področju tako hitro uklanjamo in tako hitro razumemo vse nebuloze, ki nam jih prodajajo? Zakaj smo veseli za vsako drobtinico, ki nam jo vržejo? Pri pregledu predloga se mi je podilo po glavi točno to.

V 26. minuti tudi nekaj o predlogu zakona:
http://poptv.si/multimedia/24ur-ob-enih-56.html

Pridna, kar se tiče tvojih dvomov glede psihičnega mučenja, meni ni jasno opredeljeno. Tina v diplomi jasno navaja, da je treba v zakonska določila jasno zapisati, da je psihična oblika mučenja ena od prepovedanih ravnanj mučenja (ne pa kot je strah zdaj v generalnih klavzula, kot piše, da se ga lahko pač sankcionira skladno z KZ. In v nadaljevanju piše (v diplomi), da:

"...bi morali v ZZZiv dodati eksplicitno določbo, da je vznemirjanje, strašenje in povzročanje psihičnega trpljenja živali prepovedno in pomeni prekršek sankcioniran z denarno kaznijo..." (str.47)

Ampak v predlaganih spremembah od PF MB pa tega ne vidim, niti kaj podobnega. Edina stvar ki se približno na to nanaša je  že obstoječe določilo v 15. členu ZZZiv (preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč), ampak v predlogu pa ne vidim dodatnih klavzul na to temo. Mogoče so jih pa ven dali, v smislu, da niso vsega vzeli iz diplome, pa so to vzeli kot nepotrebno trpljenje (čeprav je to preširoko) in so ciljali na to, da bi se psihično mučenje skristaliziralo skozi sodno prakso (kot navaja Tementova, da je v angleškem zakonu o zaščiti živali - AWA).

Če nadaljujem z drugo stvarjo (zato druga objava) - glede časovno omejene prepovedi imetništva živali: Tementova uvedbo takšne sankcije uvaja izključno z namenom preprečevanja nadaljevanja povzročanja trpljenja živali. Pri tem je ta kazen izrečena za določen čas (odvisno ali gre za prekršek - do 2 let ali za dejanje mučenja - 1-5 let)

Zakaj je izbrala takšno časovno obdobje ni pojasnjeno nikjer, kar je čudno. Jaz bi rekla, da je to določila na podlagi Zakona o zaščiti živali VB (AWA), ker sem ga brala in so nekatere njegove določbe v identične njenim pojasnilom in predlogom v diplomski nalogi (AWA na tem področju obravnava deprivation in disqualification - 33., 34., 35. člen).

V prvem primeru (deprivation) imajo v VB: the court by or before which he is convicted may, instead of or in addition to dealing with him in any other way, make an order depriving him of ownership of the animal and for its disposal

V drugem primeru (ta je bil, predvidevam, Tini za podlago pri pisanju) pa je:
Disqualification under this subsection disqualifies a person—
-from owning animals,
-from keeping animals,
-from participating in the keeping of animals, and
-from being party to an arrangement under which he is entitled to control or influence the way in which animals are kept.
-from dealing in animals
-from transporting animals, and
-from arranging for the transport of animals.

Ta druga sankcija je tudi v VB začasne narave, torej ima sodišče pristojnost da kazen izreče in da določi njeno trajanje. V razlagi zakona (pojasnilih) piše, da se po veljavni zakonodaji prošnja za prenehanje kazni lahko vloži po pretečenem enem letu od izreka kazni in vsako nadaljne leto.

V predlaganih spremembah pa imamo samo:
Za prekršek iz prve, druge, šeste, osme in trinajste točke prvega odstavka tega člena storjen več kot enkrat se lahko poleg globe izreče tudi ukrep odvzema živali ter prepovedi stikov dosedanjemu skrbniku živali in prepovedi skrbništva nad vsemi ali posameznimi vrstami živali v trajanju do 2 let ali pa le opozorilo o možnosti prepovedi skrbništva nad živalmi, če je verjetno, da bo opozorilo zadoščalo pri odvračanju od ponovne storitve prekrška iz prve, druge, šeste, osme in trinajste točke prvega odstavka tega člena. Če je prepoved kršena, se žival odvzame.

To pomeni, da so ven vrgli tisto o 1-5-letni prepovedi skrbništva za kaznivo dejanje mučenja in za vse pustili DO 2 let. Če je prepoved kršena pa se žival odvzame, samo ne piše a je ta odvzem trajen. Kar manjka je še predlog, da se sem noter uvrsti tudi možnost sklepanja kakršnih koli pogodb, preko katerih bi lahko ta oseba pridobila pravico do vplivanja alli nadzor nad skrbjo za neko žival. Če je to vseeno vsebovano, naj kdo opozori.

Pridna, upam, da je kaj bolj jasno  ;)

Po tej definiciji bi moral biti vsak organizator ognjemetov tudi kaznovan. S čimer se jaz sicer čisto strinjam, ampak mi je pa jasno, zakaj tega ne bodo zapisali v zakonu.

Ampak potem naj se ne hvalijo, da predlog prinaša tudi spremembe na tem področju, ker očitno jih ne. Al pa jih še vedno ne vidimo. Samo če so tako skrite, itak nima smisla, ane?

Hm. V bistvu ni bolj jasno :) V bistvu sem bolj jezna. Ker je to kao nek viabilen predlog, s kao neko utemeljitvijo, ki pa samo zavaja. Žal mi je, da je očitno predlog spet narejen samo s strani teoretikov, brez znanja o uporabnosti v praksi. Oziroma sploh brez logike. Tale z dvemi leti prepovedi mi je sploh zanimiva. Nikakor si ne morem razložit, kje bi bila osnova za dve leti - ali je to recimo po KZ neko standardno trajanje kazni, ima to mogoče veze s človeško psiho ali je pač številka lepa.

Bom še pogledala, ampak mislim, da v zakonodaji VB tega ni našla. Bom še KZ pogledala. :)

Nisem pravnik, ampak laično mi je smiselno:

Tole je iz 67. člena KZ:
1) Sodišče sme storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost.

(2) Sodišče določi, koliko časa naj traja ukrep iz prejšnjega odstavka; ta ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot pet let - to je tudi Tina navedla v diplomi za dejanja mučenja, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.

(3) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme sodišče določiti, da bo ta obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved opravljanja poklica.

Mislim, da je tu caka - torej, če se dejanja obsodi skladno s KZ, ker gre za kaznivo dejanje, potem, ja, se je ta določba od tu. Mi je pa edina smiselno določba iz KZ, ki bi lahko veljala za živali oz. skrbništva nad njimi (dolžnost).

(4) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha, če sta pretekli dve leti od začetka njegovega izvrševanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega ukrepa.

Ampak po mojem to še vedno ne da odgovora na DO dve leti. OK, imamo 1-5 let. Kaj pa če kazen v mesecih?   >:(

Jst bom temo o živalski policiji preselila sem, ker je zajeta tudi v spremembah predloga zakona. In sicer tole:


Pa, a si sploh kdo predstavlja, kako naj bi to zgledalo? Kako naj bi bila taka enota organizirana, da bi se stvari dejansko spreminjale? Kako bi šlo to skupaj z našo zakonodajo (ne samo ZZZiv, ampak vse ostalim - privat lastnina, človekove pravice, ustava,...). Jst priznam, da sem diplomsko samo preletela in avtorica sicer omenja nekaj primerov (anglija, amerika kot najbolj tipični), vendar jst še vedno nimam jasne predstave, kako bi to teklo pri nas. Verjetno si ne želimo, da se inšpektorji enostavno preimenujejo v "živalsko policijo" in stvari ostanejo take kot so? Ker kolikor je meni znano, poteka v GB nekako tako, kot če bi naša društva malo bolje sodelovala z inšpektorji, policijo in zavetišči (s tem, da je večina naših društev daleč od usposobljenih za take zadeve, še osnovna zakonodaja predstavlja velike probleme). In popolnoma nič drugače. Potemtakem rabimo samo večjo profesionalnost v društvih. Torej profesionalnost v smislu usposobljenosti (ki je velik problem, žal) in zaposlitve (seveda so problem finance, ampak v GB ravno tako država za "animal police" ne da niti fičnka). Pa zdej?

pridna, preberi del diplomske, ki je napisan za razlagami, kako je drugje. Tam je navedenih kup tezav, ki se pojavijo pri prenasanju tuje prakse k nam in za naš prostor po mnenju Tementove najustreznejse resitve. :)

Si bom še enkrat podrobneje prebrala, ampak kolikor imam v spominu, ona predlaga, da stvar ostane pod VURSom, samo da se organizira ločena služba (torej, da kao ne bomo imeli težav s tistimi neuradnimi 2%). Samo, če bo inšpekcija delovala kot deluje sedaj, ko tudi takrat, ko ima čas in možnosti (torej, ko stoji ob napol crnjenemu psu in trdi, da mi nismo objektivni), ne ukrepa, potema pač nismo dosegli ničesar. Ne gelde na to, kakšna stopnja izobrazbe je zahtevana za dodatne zaposlitve.

Če lahko samo opozorim, da ustanovitev nove organa v sestavi MKGP (kot ena izmed rešitev v nalogi) ni realna iz vsaj dveh razlogov:
1. ustanovitev novega organa bi, če bi sploh lahko prišlo od tega (kar resnično dvomim), pomenila le prerazporeditev obstoječih kadrov na iz VURSa, ki bi bili na novem delovnem mestu enako neučinkoviti, kot če ostanejo kjer so, poleg tega pa bi imel VURS še večji manjko kadra
2. na nove zapolitve pa lahko kar pozabite, državna uprava se zmanjšuje, ne pa povečuje.

Povečanje pristojnosti društev, pa pomeni konkretno počistiti pred svojim pragom - če se dobi pristojnosti (s pooblastilom - glej diplomo Tementove na str. 59/60) koliko smo tega zmožni v društvih speljat, valda bi potem rabili tudi nekaj ljudi zaposlit  - pa smo pri stroških. Zadnje čase sicer poslušam da  bi se mogli neodvisno financirat, po drugi strani me pa prostovoljni prispevki skrbijo, ker ko jih rabiš jih je najmanj, tukaj pa bi jih rabili kontinuirano veliko.

Tina govori tudi o sodelovanju s policijo, to se mi zdi boljše in je njen tretji predlog po vrsti. Ampak tudi tukaj je treba ljudi poučit in izobrazit. Govori o ustanovitvi posebne enote znotraj policije.

V končni fazi se Tina vrača na to, da društva sama ostanejo brez izvršilnih pristojnosti - pri tem vleče vzporednice z RSPCA UK. Torej, da društva še naprej delujejo kot glas živali in dajejo prijave, pristojnosti pa ostanejo drugje.

Res je, Tina na koncu sklene ravno to, da v končni fazi (kakorkoli obrnemo) ostanejo stvari pri VURSu. Meni se zdi to najbolj sporno. Ker če bi stvari delovale pri njih, mi te teme sploh ne bi imeli zdejle.

miši, najbrz si ti tista, s katero je nase drustvo prek ene nase clanice stopilo v kontakt glede teh stvari - kot obljubljeno, se ti po mailu javim se ta teden. Zal do sedaj nisem uspela ...

Se povsem strinjam, da organiziranost VURS kot je sedaj na podrocju zascite zivali ne more biti se naprej, vendar realno - ko se postavijo konkretna pravila, ko se prerazporedi folk in dolocijo konkretne naloge ...

Kaj so sedaj izgovori:
- da nekaj ni opredeljeno kot prestopek,
- da je v zakonu premalo definirano,
- da ni dovolj ljudi,
- da je direktiva 2% delovnih obveznosti porabit na zasciti zivali,
- ...

Ce bo:
- tocno opredeljeno, kaj je prekrsek in kaj ne,
- pojmi v zakonodaji nesporno razumljivi,
- doloceni ljudje pokrivali samo to podrocje in nic hrane, reprodukcije ...,
- delali svoj siht 100% ur na zasciti zivali,
- ...

Sama menim, da je zdaj vse v luftu zato, ker pac je to samo ena malenkost tistega, kar pocnejo in ce smo odkriti, vsi inspektorji v resnici niti dobro ne poznajo podrocja in ne poznajo zivalovarstvene zakonodaje. Ce je ukaz, da na tem ne smejo delati vec, kot jim je dovoljeno ... je jasno, da pac ne bodo delali. To jim je samo sluzba in to bo tudi potem samo sluzba vsem, naj bodo to policaji ali inspektorji s kateregakoli podrocja in nerealno je pricakovanje, da bo kdo zaposloval na ta delovna mesta samo ljubitelje zivali.

O tem, da bi drustva dobila pristojnosti "zivalske policije", pa upam, da nihce realno ne razmislja.

To bi bilo zelo nevarno, ja in bi pomenilo totalno anarhijo, nestrokovnost .. skratka - niti pod razno kaj takega ni primerno predlagati. ...  Drustva bi morala dobiti druge pristojnosti/statuse na podrocju zascite zivali - npr. polozaj stranke v postopku ipd, na pa teh "klasicnih", o katerih morda sirsa javnost sanja ob gledanju televizije ...

Ja, saj o pristojnostih je Tina problemtizirala in mislim, da kolikor sem lahko razbrala tudi stvar zaključila. Torej tu ne bo nič, mislim, da ni bojazni.

Nika2, am...nič mi ni bilo jasno zdej glede tvojega prejšnjega sporočila - kaj naj bi poslala? ??? ???

Jana, dobro povedano, res je, da zdej gledamo v luči sedanjega stanja, vendar je tudi to obvezno treba izpostavit, kar si napisala, da so zdajšnje pomanljivosti. In strinjam se, brez konkretno določenih nalog ne bo nič. Dejte mi prosim samo povedat, kakšni so obstoječi mehanizmi za odgovornost inšpektorjev - v stilu, da ne opravlja svojega dela kot bi moral/a, da krši Zakon o inšpekcijski službi ipd. Kaj se (mu/ji) lahko naredi? Ali pa me samo usmerite na pravi kos zakonodaje :)

miši, muckamiska (nasa clanica in uporabnica tega foruma) je stopila v stik z nekim dekletom, za katerega mislim, da si to ti (tista, ki neko diplomsko pripravlja, hehe).

muckamiska je dekletu zapisala, da se ji bom jaz oglasila v imenu nasega drustva, Drustva prijateljev zivali Severne Primorske, da kaj skupaj predebatiramo te predloge za spremembe in tudi v bodoce sodelujemo.

Torej, ce si to ti, v kratkem dobis moj mail :)

mislim, da misi ne bo prava  :)

Jst pa nisem tako ziher. Zato bi bilo pa fino dodelat, kaj si pod pojem "živalske policije" predstavljamo, da ne bo mene vsakič fršlok, ko pridem na FB in ugotovim, da je zopet "zrasla" nova skupina na temo živalske policije in na vsaki so večje neumnosti.

Pa še za p.s. - inšpektorji bojda razglašajo, da je skrb za dobrobit živali dolžnost društev. Mene vse to spominja na slavni stavek gospoda Švrljuge, ko je napisal (v uradnem odgovoru), da naj bi si pa psico k sebi vzeli, če nam je toliko do nje. Pa še kakega odgvora veterinarske inšpekcije bi se spomnila, kjer namigujejo, da naj mi poskrbimo za bedo, sej zato smo tu.

pridna, v tem trenutku se pri drustvih bojim, da zdrzi vse tisto, kar je napisala Nika2, pa tudi v prihodnje ne pricakujem kaksnih sprememb

Zame bi bil za zacetek "pojem" ze to, da bi bila temu namenjena neka tocno dolocena sluzba, z upravnimi in inspekcijskimi pristojnostmi, ki bi pocela nekako to, kar dela zdaj vursova inspekcija z raznimi prijavami, le bolj ucinkovito - in samo to poln siht. To, da so predpisi preohlapni, da je mogocih vec razlag istega izraza in iste zgodbe, da ne smejo/morejo tega in onega ... spada v domeno sprememb zakonodaje.
V postev ne pride nobena oblika, pri kateri bi si bilo treba deliti sluzben cas z drugimi zadevami (sedanji inspektorji vurs delajo to samo 2%, ali morda policaji, ki bi opravljali se vse druge policajske zadeve zraven ...). pod kom je taksna sluzba pa je v tem trenutku meni vseeno (vurs, policija). Pri obcinah se bojim, da bodo zadeve se bolj bedaste, kot so sedaj, ker si bo lahko vsak lokalni gumpec namisljal svoja (pod)pravila.

Se strinjava, se mi zdi  ;) Čeprav forsiranje same "živalske policije" v sestavi VURSa, ki ima odnos kot ga ima, nima smisla. Seveda bi bil že to začetek. Ampak ker moramo za to spremenit zakonodajo (ker le ta določa, kdo izvaja nadzorstvo in trenutno so to inšpektorji), je smiselno poleg tega še kaj narest, omogočit, predelat, spremenit.

Tisto "nisem tako ziher" je bilo mišljeno kot "nisem tako ziher, da to vsi razumejo in dojemajo tako". Imam namreč občutek (najmanj, kar lahko rečem), da se nekateri čutijo precej kompetentne.

Huh, vsakakor sama razumem uvajanje enega ("zivalske policije") v istem trenutku s spreminjanjem drugega (zakona). Eno brez drugega ne bo slo, oz. sploh ni smiselna nikakrsna uvedba posebne sluzbe, ce se zraven povsem natancno ne opredeli vsega tistega, kar je zdaj v zakonodaji "v luftu" in vsak dan omogoca tako sedanjim inspektorjem, kot bo omogocalo bodocim "zivalskim policajem" mesanje megle ob vsaki prijavi.

Dober primer teka z glavo skozi zid je predlog na predlagam.vladi.si. Sej je super, podpiram idejo, ampak predlog je pa podn. Pa brez zamere, če ga je kdo tu spisal (v kar dvomim) ampak mislim, da bi ga avtor moral dopolnit, ko so ga na to opozorili, saj je popolnoma nedodelan in ga bo odgovor VURSA ali pa MKGP sesul.

No, evo, to je to...

http://www.zurnal24.si/slovenija/zivalska-poilicija-mucenje-zivali-177130/clanek

"Na Vursu pravijo, da idejo o ustanovitvi tako imenovane živalske policije načeloma podpirajo, vendar je ne vidijo kot organa v svoji pristojnosti, ampak kot del odgovornosti občin ali društev za zaščito živali. Za oboje bi bilo treba spremeniti zakonodajo. "Nekaj podobnega po naših informacijah že zdaj opravljata primorsko in mariborsko društvo, ki na terenu opozarjata lastnike živali na njihovo odgovornost in jih seznanjata z zagroženimi kaznimi," pravijo. "Šele ko sami niso uspešni, se obrnejo na Vurs." Da to drži, nam je potrdil tajnik mariborskega društva proti mučenju živali Andrej Okreša, ki je s sodelovanjem društva s policijo in mariborsko veterinasko upravo zadovoljen: "Mi imamo že leta t. i. Komisijo za oglede, ki prvenstveno preverja kakovost bivanja iz mariborskega zavetišča izdanih živali, odzivamo pa se tudi na prijave mučenja živali, delamo oglede, opozarjamo lastnike, in če to ni dovolj, mučenje prijavimo na veterinarsko inšpekcijo."

To sicer prakticira tudi ljubljansko društvo (preverjanje prijav, pogovori z lastniki), vendar tam, kjer nismo mi uspešni, tudi inšpekcija dostikrat nič ne naredi.

VURS bi se rad znebil tega bremena, nič drugega ni to.

Res je. Pa nekaj vec besed o tem clanku (Zurnal):

Po info, ki jih je dobila oz. naj bi jih dobila novinarka Zurnala od VURSa, mi je bilo receno, da sta Obala in MB primer nase "zivalske policije", ki jo zdaj vsi zelijo. Meni osebno je to dalec od zivalske policije oz. je se najblizje Sloveniji organizacijsko gledano primer VB, ce lahko malo primerjam (RSPCA sodeluje z veterinarskimi inspektorji in policijo, nima pristojnosti, vendar preverja prijave, svetuje ter preda naprej pristojnim, ce ni ucinka), ki ja pa vseeno zelo dalec od organizacije nasih drustev. Ce se navezem na ton clanka v Zurnalu:
1.
Ker prvi najbolj ocitni primer je dejstvo, da smo vsi prostovoljci (razen nekaj izjem) in te stvari pocnemo v okviru prostega casa - torej ne moremo biti vedno na razpolago za "it na teren"
2.
vsi vemo, da v drustvih vsak dan deluje le nekaj posameznikov; kar v praksi pomeni, da nas je izjemno malo za opravljati oglede primerov prijav (ce bi ze to delali) in predajanje naprej inspektorjem. In ker praksa kaze, da veliko aktivnih tekom let odide (ipd.) to pomeni, da stevilo nas prostovoljcev zelo variira - torej tezko bi rekli/trdili recimo da "V Sloveniji vedno preverja prijave mucenja 10 aktivistov v 10ih drustvih". In takrat, ko bi bili aktivni le trije, prijav pa 100, bi bilo kaj? Premalo ljudi.
3.
v clanku je predvsem iz izjave iz MB razvidno kot da vse funkcionira;
"Nekaj podobnega po naših informacijah že zdaj opravljata primorsko in mariborsko društvo, ki na terenu opozarjata lastnike živali na njihovo odgovornost in jih seznanjata z zagroženimi kaznimi," pravijo. "Šele ko sami niso uspešni, se obrnejo na Vurs." Da to drži, nam je potrdil tajnik mariborskega društva proti mučenju živali Andrej Okreša, ki je s sodelovanjem društva s policijo in mariborsko veterinasko upravo zadovoljen: "Mi imamo že leta t. i. Komisijo za oglede, ki prvenstveno preverja kakovost bivanja iz mariborskega zavetišča izdanih živali, odzivamo pa se tudi na prijave mučenja živali, delamo oglede, opozarjamo lastnike, in če to ni dovolj, mučenje prijavimo na veterinarsko inšpekcijo."
naj opomnim, da ze danes in obstojecem ZZZiv:
- drustva in druga zavetisca preverjajo stanje oddanih zivali, ne samo MB
- drustva in druga zavetisca preverjajo primere prijav po svoji moci
- drustva in druga zavetisca podajajo prijave mucenja VURSu
pa je stanje danes in zdaj taksno kot je. Upam, da je jasno kaj sem zelela povedati :)
4.
ce se navezem na prvo (vsi smo prostovoljci) in drugo (nas je premalo, smo ze tako preobremenjeni) zgoraj izpostavljeno tocko, lahko dodam tudi to, da nas nekaj drustev dela na osvescanju in tezimo k temu, da ljudje samii prijavljajo krsitev ZZZiv, saj 2. clen pravi, da je zascita zivali dolznost vsake pravne ali fizicne osebe, ki je v kakrsnemkoli odnosu do zivali. Ta trditev je osnova za to,da je vsak dolzan prijavljati pristojnemu - kar pa drustva danes niso. Poleg tega je prijava iz prve roke vedno bolj verodostojna.


To je le nekaj od mnogih razlogov, zakaj ne taksne clanke jemati na prvo noto lahkotno in pozitivno.
Ker (prvic:) predstavljeno namrec je, kot da je na Obali ter v MB to super urejeno in da vse funkcionira in da tam ze imamo zivalsko policijo.

Drugic:
"Na Vursu pravijo, da idejo o ustanovitvi tako imenovane živalske policije načeloma podpirajo, vendar je ne vidijo kot organa v svoji pristojnosti, ampak kot del odgovornosti občin ali društev za zaščito živali. Za oboje bi bilo treba spremeniti zakonodajo. "
je tale izjava (kot velikokrat) prelaganje odgovornosti (spomnimo, da so bile uradne izjave VURSa, da imajo preamlo ljudi in da zato organizacijsko niso tkao ucinkoviti kot bi lahko bili in spomnimo na izjavo VURsa v casu afere Baricevic, da bi VURS bolje delal, ce bi se drustva zdruzila in sodelovala z VURSom. Upam, da je vsem jasno, da VURS kot izvrsevalec nadzora nad ZZZiv ne potrebuje niti zdruzevanja drustev niti obstoj drustev; kar delajo, so obvezani delati po zakonu).

In ce sedaj preberete clanek se 1x, se bere skoraj tako (ce si lahko privoscim malo opazanja), kot da imamo ze sedaj zivalsko policijo in da je vse ok, da ce se pa bo kaj spreminjalo, potem pa to naj delamo drustva.


LP, Maja

Pa tale je tudi cvetka:
"K neučinkovitemu delu sicer včasih prispeva tudi nesodelujoč odnos članov društva s policijo in inšpektorji, je do društev kritičen Okreša, ki sicer podpira idejo ustanovitve živalske policije..."
vir: http://www.zurnal24.si/slovenija/zivalska-poilicija-mucenje-zivali-177130/clanek

Kaj pa imamo v bistvu za sodelovat? A resno mislijo (očitno ja, ker to pišejo v uradne odgovore), da je naše delo, da daljšamo verige, postavljamo koče, sprehajamo in hranimo živali, za katere se lastniki ne brigajo? Ali pa, da pobiramo zapuščene mačke s ceste in jih oskrbujemo, ker jih zavetišča in občine nočejo, oni pa ne vedo, kam z njimi? Takrat, ko jim bo pa prav prišlo, nam bodo pa kazen za isto stvar napisali. Prokleti kreteni, res. Da je pa takega mnenja še nekdo, ki naj bi imel vpogled v problematiko, je pa res žalostno.

Kaj bomo torej z vsemi podporniki živalske policije in z zbranimi tisočimi podpisi?

Se bom se enkrat oglasila, da je hudo res tole - in vedno so problem drustva. Dejansko drustev, kot sem ze zgoraj zapisala, ne rabijo. Enkrat je problem, da drustva nismo poenotena, drugic, da "ne sodelujemo" (kar ni res), tretjic, da imamo nesodelujoc odnos".

Iz prve roke lahko povem, da nekateri novinarji to tudi vzamejo resno. Sploh v zadnjih dneh smo veckrat dobili info, da je znano, da se z VURSOM ne maramo in ne razumemo in imamo slabe osebne odnose. Osebnih odnosov mi z njimi nimamo, ker ne kofetkamo. Samo uradne in vse crno na belem. In ce trdimo, da je problem v inspektorjih in najveckrat v ondosu le teh (ki se prikaze nato v ne/ukrepu inspektorja) imamo za to razlog oz. napisano. Naprimer :)

"Čudno se mi zdi, da nobena od prostovoljk ali drugih članic društva, ker so se tako bale za življenje psice ni hotela prevzeti psico in skrbeti za njo dokler ji društvo ne bi našlo novega skrbnika" - Odgovor (http://dzzz.si/images/stories/prijave/Lili/odgovor_Svrljuga_19-4-07.pdf)uradnega veterinarja, 1. stran, zadnji odstavek, prijava namerne zapustitve in opustitev oskrbe breje psice (http://dzzz.si/sl/primer-namerna-zapustitev-in-opustitev-oskrbe-breje-psice.html)

Nismo torej histericne zenske, ki kricimo zato, ker nam VURS ni vsec.

Mimogrede - ZH v zivo pravkar v 24ur zvecer. In pred tem povedano, da VURS prelaga odgovornost na drustva.

Za MB ne vem, na obali pa ocitno je tako (poglejte video psa v Borstu npr.). Torej  -kako lahko opravljajo delo "zivalske policije", ce za to nimajo pristojnosti? Hmmm........

po mojem je pac v clanku prikazano tako (zivalska policija). So pa povedali ravno to - torej glej primerjavo z VB (tudi RSPCA nima pristojnosti) - ogledi, tezenje lastnikom, sporocanje VURSu naprej. Ampak to se dela ze sedaj in vemo kaksno je stanje.

V clanku izgleda predstavljeno tako, ja. In to (se pravi opozarjanja lastnikov, sporocanje vursu ipd.) delajo vsa drustva, kot si ze zapisala. Ce pa pogledate tisti (celoten) video od psa iz Borsta, pa vidite, da ima "zivalska policija" v videu drugacno vlogo, ne (le) to, omenjeno zgoraj. Da ne bo zgledalo, kot da se vtikam le v Borst -  primer iz Borsta sem izbrala, ker je pac video dostopen vsem. Mi je pa zanimivo, da javnost ni komentirala tega primera s tega stalisca ...

Nika2, povsem mogoce je, da bi nekje drugje (kaksna druga OU VURS) naredila cel halo, ce bi se zadeve odvile tako, kot so se v Borstu - ce bi bil pes odvzet brez prisotnosti (vednosti?) inspektorja. Kolikor je razvidno iz obeh videov (odvzem na lokaciji in pri veterinarju), inspektorja ni bilo in tudi nikjer ni zaslediti zapisa, da je inspektor o cemerkoli odlocal. Vsepovsod pise le o tem, da je drustvo podalo prijavo na VURS, le-ta pa kazensko ovadbo. Vsaj, kolikor sem jaz zasledila o tem.

Problem je, ker se nekje nekaj da, nekje drugje pa v podobnem primeru skoraj nic ni mogoce. Ne glede na to, kdo je s kom pripravljen sodelovati. Ureditev, ki bi omogocala toliko subjektivizma, kot ga ponuja zdaj (za nekatera drustva je vse ok, za druga ni nic ok ...; nekateri inspektorji imajo posluh za "sodelovanje", drugi ga nimajo), zagotovo ni prava. Zadeve morajo biti poenotene, pristojnosti pa povsem jasno razmejene.

Tocno to sem imela v mislih, Jana. Pa nisem hotela o tem javno pisati.

Gre za tipicen primer delovanja na svojo roko, podpiranja neucinkovitosti pristojnih sluzb, krsenja vecih zakonov in ustvarjanja napacne slike glede pristojnosti pri obcanih. In nenazadnje metanje slabe luci na drustva, ki delujejo, kot je treba in na tiste inspektorje, policiste ipd. ki se za zivali vendarle trudijo.
Pa se nihce ni v to upicil, ker je bila situacija s psom res tragicna, tako da se vurs glede ukrepanja gotovo molci, ker bi se posledicno nanj zgrnil plaz obtozb zaradi splosne neucinkovitosti.

Se strinjam. Če bi se to naredilo na našem koncu, bi kasirali kazen za nezakonit vstop na tujo posest in kazen za odtujitev lastnine. In to po tako hitrem postopku, kot je veterinar odločil o evtanaziji psa. Toliko o sodelovanjiu inšpekcije z društvi (in ne obratno, kakor hoče gospod Emeršič prikazati v javnosti).


Zato pa je treba izpostavljati inšpektorje z imenom in priimkom. So javne osebe in njihovi dopisi in odgovori so javni. Dejstvo je, da je reševanje primera v veliki meri (če ob strani pustimo zakonske nedoločenosti ipd.) odvisno od tega, na katerega inšpektorja naletiš. Včasih se da skoraj vse, včasih se pa ne da ničesar. Zakaj? Ker zakon dopušča odstopanja na podlagi inšpektorjevega strokovnega mnenja. S čimer se v bistvu strinjam, vendar potem zakon ne bi smel biti tako ohlapen.

Meni se zdi zelo nevarno tudi to, da takšni članki, kot je bil na Žurnalu, dajejo ljudem vtis, "da bi društva lahko naredila več, saj vendar ja vidita, da ima VURS premalo kadrov in ne zmorejo vsega".

Mislim, da ljudje sploh ne vedo zakaj mi ne moremo it na posest in odvzeti psa, zakaj mi ne moremo pregledovati, če vse štima pri lastnikih ipd. Da sploh ne vedo, da nimamo pristojnosti in še več, da smo sankcionirani, če kaj naredimo na lastno pest.

Ja, problem je, ker se vcasih tolerira razna protizakonita pocetja samo zato, ker naj bi bilo v dobro zivali, drugic pa se isce dlako v tistem jajcu, ki ga v zakonu sploh ni. To je kar ze stalna praksa in na taksni podlagi je nemogoce doseci, da bi sistem (po zamisljanju VURS iz zadnjih javnih objav) deloval tako, kot je treba.

Ce vzamemo drug primer: Horjul je od enega inspektorja dobil obvestilo o kazni, ker ni zadrzal v karanteni prostozivecih mack 14 dni, temvec jih je spustil nazaj na lokacijo po s/k takoj, ko je bilo to mogoce. Povsod drugje je taksno pocetje ok, se vec - taksna so bila tudi priporocila VURS, tako pravi stroka, da je prav ... in tako je res prav za prostozivece macke. Dvomim, da je kdorkoli drug v Sloveniji se dobil taksno pisanje, pa vemo, kako se s prostozivecimi mackami postopa vsak dan povsod.

Kaj zdaj?

V primeru Borsta sem prepricana, da bi bila lahko cela stala, ce bi se to dogajalo nekje drugje in bi bil vpleten v resevanje nekdo drug (aktivist in/ali inspektor).
O aktivnostih v Mariboru ni zaslediti veliko informacij. Ocitno, da so zadeve odlicno organizirane in tecejo tako, da so vsa mucenja in zanemarjanja takoj odpravljena in sankcionirana. Seveda, v krasnem sodelovanju mariborskega drustva, VURS in kooperativnosti obcanov. Fantastika. Zanima me samo se to, zakaj know-how ne "prodajo" drugod po Sloveniji in nobenega zakona, nobenih aktivnosti sploh ne bi bilo vec treba, se manj vseh nasih pritozb cez neucinkovitost vurs, saj se Borsti, Ilirske Bistrice ... in podobno sploh ne bi vec dogajali. Enako me cudi za primorski konec. Ce je sodelovanje tako fajn, kako se je sploh lahko zgodil Borst?

Je pa hec, da gre v obeh izpostavljenih primerih za dve drustvi, ki vodita dve zavetisci za zapuscene zivali. Je to naklucje? Ali morda zeli vurs, da bi bila vsa slovenska zavetisca pod vodstvom drustev in ne vec posameznih podjetnikov? Ker vsa ostala (razen Gmajnic, ki so spet drugace organizirane in vodene) so podjetja. Torej, jaz vidim tukaj neko povezavo, kaj tocno je za njo, pa mi ni jasno.

O javnem mnenju pa ne bi prevec, ker se obenem bojim sploh it na fb in tam brat komentarje, ki kazejo na to, da tudi vecina tistih, ki bi morali vedeti, kako gredo zadeve in ki bi se morali zavedati, da protizakonito pocetje vodi v anarhijo tudi na zivalovarstvenem podrocju, tega ne vedo in ne pojasnijo in ne urgirajo ..., temvec pogosto celo spodbujajo. Pri medijih pa zdaj ze kar veliko novinarjev ve, kaj in kako stojijo zadeve. V konkretnem clanku ne gre toliko za to, da bi medij kaj narobe napisal, temve za to, da so na vurs in v mariborskem drustvu dali taksne izjave, ki ustvarjajo napacno sliko pri folku.

Poslanci naslovili na ministra za kmetijstvo pobudo za spremembo zakonodaje:
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042372696

OMG, zdaj pa z glavo skozi zid. Ne vedo, kaj pisejo, ker:
- tista diplomska ni dejanski predlog zakona, ampak pac diplomska.
Se pravi, da niti tega dvojega ne locijo. Niti ni MB fakulteta se podala predlogov.

Naj povem, da smo se vkljucili, ravnokar smo vzpostavili sodelovanje in skusali bomo vplivati na to, da se bodo zadeve odvijale tako, kot se bi morale. Ce bo sodelovanje steklo v pravi smeri.

Bomo porocali, kako bo slo, sedaj ni casa, da bi sploh kaj vec razlagala.

Jana, jaz mal gledam po fb in mi je samo slabo. Polno, ampak res poooolnoo komentarjev stila "ja, itak, to rabmo, dejmo neki naredit!", "ja peticijo, pa kr v DZ hitr poslat", oziroma, še najboljše "jaaaaa, to bi jaz kuj delala!"  :o :o :o

To jemljejo kot neki kar se bo z dans na jutri ustanovil, med pitjem kavice se bo spisal statut, kako pa bo to organizirano, finanicrano in kadrovano pa ... ja, bo že, ane?  :'[ Važn, da je ideja luškana.

Tukaj bi bil potreben en konkreten  *^ *^ *^, ker tole ne pelje nikamor. Mislim, na vse konce letijo ene peticije, vidim, da jih širijo ljudje, ki so v društvih, ki niso v društvih, ki majo radi živali, ki pojma nimajo o zadevi (pač zato, ker je aktualno), vsi povprek. Tole je šmorn, res.

OT: In na koncu, ko bodo ugasnile kamere in bo novica o mučenju živali spet poniknila z naslovic spletnih časopisov - bomo spet ostali sami, tistih več deset tisoč članov fb skupin pa bo poniknilo. Tok enega zgražanja, na akcije društev pride pa 5 oseb, če je sreča  >:(

Da, tole skusamo in preusmeriti stvari na pravo pot.

Fino. Držim pesti!

Misi, poskusamo tudi mi (torej skupno ;)).

Lp, Maja

Zame zaskrbljujoce so tudi ideje o tem, kdo naj bi bil zaposlen kot "policaj za zivali" - ljubitelji zivali, ki naj bi opravili preizkus ali pac nekaj v tem stilu - koliko imajo radi zivali. Glede na to, da zivali ne zivijo od ljubezni in da lahko odnose med enimi, drugimi in tretjimi ureja le natancna in nedvoumna zakonodaja, za katere izvajanje in nadzor skrbijo strokovno usposobljeni ljudje, predvsem pa taki, ki delujejo po zakonih, me taksna histerija resnicno nadvse skrbi.

Hvala vsem, ki bremzate :)
Bremzam tudi jaz.

Saj bi bilo zelo fajn, če bi še kdo drug tudi bremzal. Se bojim, da bomo mi premalo. Tudi pri kakšnih drugih predlogih zakonov... 

praksa v primerih tujih drzav (NY, Florida, Illinois, VB) ki so razdelana v diplomi, kaze na +/- to, da se opravi izobrazevanje v okviru xy drustva (vsebina), policijsko urjenje, urjenje uporabe orozja/kemicnih sredstev/ipd..
Je pa obseg pridobivanja znanja oz. urjenja odvisen od tega za kateri primer govorimo oz za kaksno strukturo "zivalske policije" gre (del drustva, poseben oddeloek znotraj policije, drzavni vendar organizacisjko samostojen oddelek znotraj okraja/okrozja itd)

V Granite Cityu, Illinois, so se recimo znasli tako (kar zakon zahteva poseben oddelek znotraj lokalne uprave, ki se ukvraja z zascito zivali pred mucenjem), da so ze obstojece "obicajne" policiste vprasali, kdo bi preverjal tudi prijave mucenja in so dobili tako le "ljubitelje". Nato so delovni cas organizirali tako, da vsako izmeno dela vedno vsaj 1 policist, ki je kvalaficiran tudi za primere prijav mucenja ipd.
Urejenje so imeli ze samo po sebi (policija), izobrazevanje pa jim nudi ASPCA, torej NY drustvo, ki fura v NYju svoj oddelek policije ASPCA police.

Razlogi, zakaj se tega ne da aplicirat na Slo (tudi, ce se spremeni ZZZiv), so predvsem v tem, da je npr. ASPCA (in druga drustva) doseglo neko stopnjo profesionalizacije, o katerih lahko v slovenskih mnogih drustvih le sanjamo ter predvsem je vazno, da je zakonodaja bolj jasna in veliko bolj enotna.

Tudi v VB, ki je organizacijsko gledano nam najblizja, tezijo v veliki meri k temu, da se tako drzavni kot lokalni inspektorji kot policija in RSPCA v sodelovanju z inspketorji in policijo drzijo enotnega tolmacenja zakonodaje. Pri nas je to ravno obratno (primer opozorila zavetisca Horjul z strani inspekcijekljub ravno obratnim smernicam VURSa).

Se eden od razlogov (tu ciljam zakaj ne drustva) zakaj bi bil pri nas zelo kilav poskus,  cetudi bi prislo do celovite spremembe ZZZiv, prenesti na drustva del nalog (vendar ne pristojnosti za ukrep) sta ZIN in ZUP  :) :) :) Zivalski policisti v okviru drustev ali samo ena zivalska policija od vseh drustev (kakorkoli ze) bi laufali naokoli in podajali prijave. Se vedno pa rijavitelj niam statusa stranke v postopku, kar pomeni, da si upravicen sicer do odgovora, vendar ne vsebinskega.

Vsekakor je najbolj realno se igrati z idejo o tem, da bi se oblikoval oddelek v sklopu VURS, ki bi bil v celoti specializiran recimo samo za hisne zivali (pazi-rejne in druge izkljucis!)  ali samo za prijave mucenja zivali (je vseeno bolj splosno recimo). Morda za zacetek (glede na to, da drzavna uprava spara) lahko vzamemo sistem rotacije iz Granite citya in se ponudi ze obstojecim inspektorjem, kateri bi pocel tudi to (torej ni potrebno zaposlovati na novo). Tako bi recimo imeli vsak dan recimo v dveh izmenah po xy inspektorjev, ki bi bili delali izkljucno samo za to. Tudi o posebnem oddelku znotraj policije (organi nadzora, lahko tudo po lokalnih skupnostih) ni tezko razmisljati. Se posebno ker ti imajo ze sedaj vecji rang kompetenc v takojsnjem ukrepanju.

Državna uprava špara po nepotrebnem na kadru, ki bi v državno blagajno prinesel ogromne količine denarja.

Pa, ko bi bili samo v drzavni upravi tolk glupi, bi se slo. Tako pa so nadglupi tudi obcinarji, zraven pa se obcani.
Hm ... Res ne razumem, kako tako ogromno "izjemno pametnih" in pomembnih ljudi ne vidi resitve. Tudi financiranja.

Morda pa bi bilo vseeno fajn imeti dodelane dve opcije - eno z prerazporeditvijo (takšno ali drugačno)= obstoječega kadra in eno, kjer so predvidene nove zaposlitve. To pa zato, ker nikoli ne veš, v katero smer, se bo zasukal veter na pogajanjih s pristojnimi. Če povozijo en predlog, mi iz žepa potegnemo drugega, ravno tako razdelanega.

Kakšen bo postopek, ko pretehtamo možnosti in oblikujemo neko skupno stališče? A se bo zahteval pogovor s PV, zu ministrom, s komerkoli?

 ,^ <:] <:]

Urska, to sem tebi napisala... ;) ker tudi ti delas na tem.


Da se vrnem k Zurnalovemu clanku, kjer se izpostavljeno super sodelovanje Obalnega in MB drustva z VURSom; danes zjutraj je bilo na radiu (slo1) nekaj min VČŠ na to temo, kjer naj bi ponovno izpostavila nekaj v stilu zivalske policije in da to v MB in Obali ze je. Skrajno me firbca od kje vse to prihaja...sicer povedano ne spremeni dejstva, da to vse kar pocnejo v MB in Obali, pocnejo/mo tudi drugod po SLO in je stanje kakrsno je. Mi pa res ni jasno...

Močno upam, da bo uspela kakšna sprememba zakonodaje, čeprav se še vedno bojim, da bo vedno kdo našel svojo razlago in da bo vedno izgovor, da se zakon ne izavaja pomanjkanje denarja in kadra.
Jaz res več nič ne razumem, sploh ljudi, ki imajo žival in ne skrbijo za njo, da ne govorim o mučenju, ampak ne morem pa nikakor razumeti, da npr. zakon določa da morajo občine poskrbeti za brezdomske mačke, vsi vejo, da to ne delajo, Vurs pa jih očitno podpira, saj dobiš pri nas na občini razlago v smislu: Denarja ni; zakon ni jasen, kaj je zapuščena, brezdomska ali prostoživeča mačka (enako se mi zdi da sem tu zasledila v odgovorih Vursa); zavetišča so polna (očitno ne vejo, da gre pri prostoživečih mačkah za to , da jih je treba sterilizirati/kastrirati); če jih kdo hrani, potem je lastniška mačka  (podobno se mi tudi zdi , da je v odgovorih Vursa), 40 prostoživečih mačk je baje rekel Vurs je normalno za neko področje (ne vem ali so pozabili zraven povedat, da morajobiti S/K?) in še to, ki pa kaže osnovni odnos do teh problemov: To je vedno bil problem in vedno bo, mi jih lahko vsako leto polovimo tudi po 200 komadov, pa jih bo drugo leto spet toliko, to je vreča brez dna...In kako ukrepa Vurs, kot je bilo ta teden videti na TV, še v najhujših primerih traja in traja, da pridejo, in spet traja in traja, da kaj naredijo in enostavno več res nič ne razumem oz. razumem, da je zakon na papirju, da se ga pa ne rabi nihče držat, ker ni nobenih posledic ?
Kaj pa pomeni, da se mora dokazati naklep pri mučenju/zanemarjanju- kakšna neumnost je to, ali se to sploh da dokazati, če žival zapreš nekam za 14 dni ali več ali celo kaj hujšega, lahko rečeš, da nisi vedel, da tega ne smeš ali da si to pomotoma naredil ali kaj..!!

Kaj lahko storim, pomagam, da se bo kaj premaknilo? Kako lahko podprem ta predlog za spremembe? 

Meni se zdi vse skupaj že prav absurdno. En milijon mailov, pa objav na FB, pa kaj jaz vem, kje še vse, kjer vsi podpirajo nov zakon, pa uvedbo t.i. živalske policije, pa... In to ljudje, ki tolčejo mladiče vsako leto, ker pač ne bodo "posegali v naravo"...  :e :e :e

Na vasem koncu ni drustvo tisto, ki upravlja z zavetiscem. Mogoce malce off topic, ampak osebno menim, da je to nesprejemljivo - zaradi pomanjkanja ucinkovitega nadzora nad delom zavetisca, zaradi kolizije interesov, zaradi samega nacina "sodelovanja" z VURSom.
Pa je gospa VCS rekla tudi, da je zaradi tega stanje na Obali in na MB obmocju boljse od slovenskega povprecja, ali kaj? Lepo prosim, no. Ce pa pod zivalsko policijo smatra veckratno krsenje razlicnih zakonov, no, potem pa smo res na konju.

Uradno stališče DZZŽ LJ glede predloga spremembe Zakona o zaščiti živali - KLIK (http://dzzz.si/sl/stalisce-dzzz-lj-glede-predloga-spremembe-zakona-o-zasciti-zivali.html)

Moje stališče in s tem stališče mojpes.neta v zvezi z obravnavano problematiko sprememb ZZZiv je identično stališču DZZZ Ljubljana.
http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=234

Če vprašanje ne spada sem, ga prestavite nekam drugam, ampak jaz bi res prosila odgovor na vprašanje.
citat
Ker tega ni storil, je bila poklicana policija in veterinarska inšpekcija, pes je bil zaradi kritičnega stanja takoj evtanaziran, vendar lastnik kazni ni nikoli dobil, saj so nam na Veterinarski upravi RS (VURS) zagotovili, da imajo preveč dela, da bi se s takimi stvarmi ukvarjali.
konec citata
Vir: http://dzzz.si/sl/primeri-prijav-mucenja.html
In zdaj vprašanje: ob takem in podobnih odgovorih (ali neodgovorih) s strani VURSa ostane še kakšna pravna pot, ki bi dopuščala vsaj minimalno možnost, da se javna ustanova, kakršna VURS pač je, kaznuje zaradi nedelovanja? V mislih imam nekaj podobnega kot so kazni, ki jih po sodbah EU sodišča za človekove pravice mora plačevati RS za sodne zaostanke, če razumete kaj želim povedati. Ali pa je edina možna pot tožba, z vsemi možnimi finančnimi in ne samo slednjimi, implikacijami?
Je v RS v preteklosti kdo zaradi nedelovanja na tem področju dejansko sprožil sodni postopek proti VURSu?

Mislim, da bi se temu reklo opustitev (dolžnega) ravnanja.

OK. Če ima še kdo kaj tole za pokomentirati, bom zelo vesela :)

V bistvu so oni naredili svoje, ker so zaključili/presodili, da je konec koncev lastnik psa peljal na evtanazijo in je opravil svojo dolžnost. Koliko časa je pes tam crkoval, očitno pač ni pomembno. Beri cel primer z vsemi podatki:

" Kazensko ovadbo ali prekrąkovni postopek mora po uradni dolžnosti proti lastniku živali speljati policija, ki je na kraju samem t.j. v nedeljo 07.12.2008 obravnavala ta primer.

Kazensko ovadbo lahko seveda vloži tudi občan, ki pozna okoliščine primera. Uradni veterinar je v ponedeljek 12.2008 ugotovil, da je lastnik pred njegovim prihodom že poizkušal zagotoviti psu veterinarsko pomoč ter, da je žival pred tem bivala v še sprejemljivih bivanjskih pogojih (dovolj dolga veriga z ovratnico, bivališče, hrana plus voda ter identifikacijskadokumentacija).

V kolikor bi dežurni uradni veterinar (seveda, če bi bil obveščen v nedeljo) ali ob obravnavi prijave v ponedeljek na kraju samem ugotovil, da lastnik ni izvedel aktivnosti v smeri zagotovitve veterinarske pomoči, bi lastnika sankcioniral na kraju samem. Uradni veterinar je tako speljal le logistiko hitre obravnave psa s strani veterinarja in ugotovitveni inšpekcijski postopek."

Aja, pa tisto "poskusil odpeljat" je bilo po besedah očividcev v samokolnici (pa mu je potem veterinar odsvetoval uporabo le-te), ampak to uradnega veterinarja ni motilo (jst nisem bila fizično zraven, tako da žal ne vem vseh podrobnosti in več kot je zapisano niti ne vem). Je šlo pa v tem konkretnem primeru za več nepravilnosti tako v postopku kot tudi v strokovnem pristopu. Teoretično bi se lahko šli papirnato vojno proti vsem udeleženim uradnim osebam (policija tudi ni opravila svoje dolžnosti), šlo bi za njihovo besedo proti očividcem, sem prepričana, da, če bi usmerili vso energijo v to, bi nekaj dosegli, ampak meni osebno po smrti živali pade energija. Jo raje usmerjam tja, kjer živali še vedno trpijo. Zakaj se tega ni šel kdo drug? Hja... Pa smo tam "en ali dva"...

Inšpektorji so v svojem poslu precej nedotakljivi, imajo široka pooblastila in v večini primerov lahko delujejo po svoji strokovni presoji. To je po mojem mnenju dvorezen meč. Če bi bila vsem inšpektorjem enako pomembna dobrobit živali, to ne bi bilo sporno. Ker pa vemo, da temu ni tako, se znajo kdaj njihove pravice obrnit proti živalim.

V sklopu VURSa deluje Služba za kontrolo kakovosti in notranji nadzor (http://www.vurs.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_kontrolo_kakovosti_in_notranji_nadzor/), katerih delo je med drugim tudi izvajanje notranje kontrole dela in postopkov uradnih veterinarjev ter ugotavljanje kršitev dolžnostnega ravnanja.

Tega ne razumem. V samem nadzoru nad izvajanjem ZZZiv ima zavetišče ravno toliko pristojnosti kot društvo (=nič).

Se strinjamo tud mi :) In dodajamo ogroomnooo nasih opazanj/predlogov .....

Ne, jaz sem mislila na nadzor (s strani društva) nad delom zavetišča. Menim, da bi moralo ali celo mora biti tako in zaradi tega mi je sporno, da je upravljalec zavetišča društvo (katerokoli in kateregakoli zavetišča, da ne bo nepotrebnih lokalnih nesporazumov) - od tu moja pripomba. Če je upravljalec zavetišča lokalno društvo, imamo takoj kontrolo manj oziroma vsaj tak rizik obstaja.
Kakorkoli že:
Kazenska ovadba proti lastniku, domnevam?

Ja, proti lastniku.

Torej, vceraj ponovno iz ust VCS, Val 202
- da imamo zametke zivalske policije na primorskem
- da ce ze zivlaska policija potem naj to delajo drustva
- da so za zivalsko policijo ampak ne spremembo obstojecega ZZZiv.

Hehe, Severna Primorska noce imeti nic s tem (sporocam samo tako, za preventivo bralcem)- v smislu takih akcij na terenu, ko se ukrepa na svojo roko v obliki odvzemov zivali, motenjem tuje posesti ipd.

Izjava Cadonic-Speliceve se nanasa na obalno regijo - pa morda se kaksen del Krasa zraven spada ...

se opravicujem, ampak sem napisala dobesedno kot je rekla  ;)
drugace je bila do sedaj (is strani VURSa) omenjena Obala oz. Obalno drustvo, torej itak ne vi  ;)

Ja, Germgamelca, ni letelo nate, sem vedela, da tole ni priletelo iz tvojih ust ;) Imela sem v mislih VCS.

Glede zoraj navedenega razmisljam, da bi morda celo pisala VCS, naj v prihodnje malo prej preveri, o katerih delih Slovenije govori ... Predvsem pa je zanimivo tole "sodelovanje" z Vursom - podpirajo torej tista drustva, ki delajo protizakonito - verjetno zaradi tega, ker Vursu porisparajo terensko delo in konflikte z obcani.

Ufa, sem te preimenovala .... oprosti :(

Bi bilo lepo, če bi jo kakšen novinar pobaral s kakšnim dodatnim vprašanjem tipa:
- kaj misli z zametki živalske policije na Primorskem oz. kako to danes izgleda v praksi oz. če je današnja praksa v skladu z zakonom
- kako si predstavlja, da bi društva opravljala delo živalske policije (a si VURS tukaj poskuša roke oprati?)
- če ne spremenijo ZZZiv, kako naj bi potem sploh ustanovili in nadalje nadzirali (in kdo naj bi nadziral) delo živalske policije?
Ali drugače povedano: všečno za javnost, srži pa ni.
Mogoče pa smo na tak posreden način dobili odgovor na nedavno, sicer nikoli odgovorjeno, vprašanje, s katerimi društvi VURS dobro sodeluje.

V zvezi z "živalsko policijo" še precej nejasnosti
petek, 23.07.2010
V Veterinarski upravi RS opozarjajo na nedorečena vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem policije
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042375731

Kako je v Mariboru? So to tisti zametki zivalske policije o, katerih govori VCS?

Minister Židan podpira pozive za ustanovitev živalske policije
21.07.2010
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob današnjem obisku Nacionalnega veterinarskega inštituta RS (NVI) predstavil poglede in dejavnosti na področju t.i. živalske policije. Kot je pojasnil, podpira vse tovrstne humanitarne akcije in združenja, ki delujejo na področju varstva živali.

Minister Židan je izpostavil pilotni projekt v Mariboru, kjer Veterinarska uprava RS (Vurs) nudi vso strokovno pomoč. Poudaril je, da je na področju mučenja živali pomembno to, da "nikoli ne bomo imeli zadostno število nadzornih služb in da je naloga vsakega izmed nas, da v kolikor zaznamo mučenje živali, to takoj prijavimo pristojni instituciji", so po obisku ministra na NVI sporočili z ministrstva.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042375393

Jana, a je kaj več znanega o tem "pilotnem projektu" ali minister s tem misli na diplomsko nalogo ali kaj? Ker iz Dnevnikovega članka ne razberem prav dosti.

moksa, zal nimam pojma o tem pilotnem projektu, razen to, kar pise v clanku.

Lahko pa, da je del te fore ze napisan na spletki mariborskega zavetisca KLIK (http://www.zavetisce-maribor.com/novice/izpis-novice/article/iscemo-protovoljce-za-pomoc-v-zavetiscu-za-zivali-in-pomoc-pri-nadzoru-nad-neprimernim-ravna/39/).

V programu dela imajo v zvezi s tem napisano samo:
- redno svetovanje s področja ravnanja z živalmi in ukrepanja v primerih prijav mučenja živali in prijava  mučenja živali pristojnim veterinarskim inšpektorjem
vir: KLIK (http://www.zavetisce-maribor.com/novice/izpis-novice/stran/1/article/redni-letni-zbor-clanov-drustva-zadovoljen-z-delovanjem-drustva/39/)

Nikjer nobenih projektov skupaj z VURS MB.

Jap. "Na visjih" ravneh naj bi se odlocalo, da se vzpostavi t.i. zivalska policija.
Razen tega, da se prostovoljcem dodeli poblastilo, da vodijo postopek, ne morejo nic (ukrepati sami ne morejo)- torej se vedno bi bi recimo nekdo, ki na prvit zamelji vlece psa iz verige (torej krade) v prekrsku neglede na pooblastilo.


Sem pa slisala na lastna usesa vceraj, da bi tako pac zelo oljasali delo VURSu. Hja.

Samo dodala bi svoje mnenje, da si zelim resnicno izvedeti kaj je v ozadju MB in Obalnega sodelovanja z Vursom in dodala bit to (ce mogoce kak inspektor bere), da so Obalno drustvo in MB drustvo pravzaprav zavetisca, kjer so ljudje placani za svoje delo. Druga drustva (vecina nas) nismo javni zavodi in nimamo zaposlenih.

Je pa ideja VURSa, vsaj kakor je bila vceraj meni predstavljena, v tem, da drustvo/a opravi cim vec ogledov in se odloci kaj je resno in kaj ne, nato pa ta resne primere prevzame naprej inspektor.
Torej bi lahko  - teoreticno gledano - recimo bilo odvisno od mene, kot prostovoljke drustva - da bi nasla cas in sla preveriti prijavo nekam v tri krasne (ali je "resna" ali ne), zival pa bi lahko vmes ze 3x poginila....hm.

Najbrz nisem edina, ki mi je zaradi tega slabo.
Ceprav je bilo jasno za pricakovati, vsaj po izjavi VCS na Valu 202, da VURS je za policijo ampak NE za spremembo ZZZiv (kar zagovarja nekaj nas kot nujen predpogoj), da bodo rinili z glavo skozi zid v to smer. Samo srcno upam, res upam, da bo ostalo samo pri Obalenmu in MB drustvu/zavetiscu tole forsiranje ideje, da imamo (lahko) zivalsko policijo ze danes in zdaj.

Ce pogledamo mariborski poziv:

Spoštovani ljubitelji živali,

iščemo prostovoljke in prostovoljce, ki bodo skrbeli za male muce v zavetišču in tudi posebej prostovoljce ali prostovoljke, ki bodo pomagali vršiti nadzor nad morebitnim neprimernim ravnanjem živali v okviru mariborskega društva za varstvo  in proti mučenju žival.
vir klik (http://www.zavetisce-maribor.com/novice/izpis-novice/article/iscemo-protovoljce-za-pomoc-v-zavetiscu-za-zivali-in-pomoc-pri-nadzoru-nad-neprimernim-ravna/39/)

Ornk slabo mi postane, ce pomislim, da se verjetno odzove na ta poziv kaksen od tistih, ki po netu pisejo, kaj vse bi storili z "mucitelji zivali".

Vsekakor mi je pa slabo ze vse od takrat, ko je iz VURS-a prvic prislo o teh mb in kp zametkih.

Zelo ocitno bo treba posteno "ropotati" nazaj.

Upam, upam, upam, da bodo druga drustva, od katerih nismo v tej zadevi slisali se niti glasu, tole stvar premislila in analizirala, preden se prikljucijo evforiji, da bodo zivalski policisti....da ne omenjamo tega, da ce/ko bomo naslednjic omenili, da VURS ne dela, bomo dobili servirano nazaj...ma sploh pomislit nocem kaj vse.

Pa saj to bo krasno: "aktivisti" iz društev bodo lepo zastonj na voljo 24/7 za vse klice, zadeve preverjali po terenu, se palčkali z lastniki, ko bodo pa res hud primer našli, pa ne bodo imeli pooblastil nobenih, klicali bodo inšpektorje, ki bodo pa naredili toliko kot naredijo zdaj.

Lanabela, ko bi bilo samo to :-[
Aktivisti ne bodo samo tisti, ki jih sedaj "videvamo" in ki se verjetno zavedajo, do kam sezejo pristojnosti in kaksna so pravila, ampak po zgornjem pozivu, sploh pa po "uradnem" zegnu vursa (al pac kdorkoli bo zegen dal), tudi tisti, ki zdaj pisarijo okrog, kako je treba vse pse s keten spustit, ob pisanjih o kaksnem primeru zahtevajo podatke, da gredo sami resevat zadeve (tudi pozivi k obracunavanju z lastniki so na dnevnem redu), hocejo objave fotk lastnikov ...
In kar naenkrat bo po Sloveniji zrastlo malo morje drustev, ki bodo igrala zivalsko policijo.

V danem trenutku in prostoru vidim samo popolno anarhijo in nikakor resitve problemov, ki so sedaj.



 

Zgleda sicer res naravnost grozljivo...ampak tisti, ki veliko pisarijo malo delajo. Prav ljubi se njim po blatu ali vročini tacat in umazane bolhive cucke pregledovat. Pa prav hitro bi bili postavljeni na realna tla - da je lažje gobcat kot delat, sploh če nimaš plače, nimaš pooblastil,  in se moraš držat pravil, ker niso vse "stranke" nemočni klošarji, ki jih lahko za prazen nič na TV sramotiš, pa ti nič ne morejo. 

Če bi pa dobili kar eni neka huda pooblastila, pa nobene izobrazbe, nobene kontrole nad njihovim delom....pol se je pa res bolje kar preseliti. Če se samo spomnim reakcije, ko sem nekje glasovala proti animal police - kako so zmerjal tistga prasca mučiteljskega, ki si je to drznil.

Belim si glavo z vprašanjem, zakaj ravno MB in KP, zakaj ravno društvi, ki sta obenem tudi upravljalca lokalnih zavetišč. Judge and jury walk out hand in hand?

Od kje ti pa ta podatek? Se ne mislim spuščat v nikakršne debate, da ne bo pomote, bi prosila samo da se ne navaja podatkov, ki so daleč od resnice, točnosti kaj šele korektnosti. Obalno društvo proti mučenju živali je društvo, ki ga sestavljamo prostovoljci, kot je to praksa v vseh ostalih društvih. Obalno društvo NI zavetišče. Lastnik obalnega zavetišča so so tri obalne občine, na javnem razpisu za upravljalca zavetišča je bilo izbrano obalno društvo. Lastnik zavetišča zaposluje oskrbnike, v društvu pa ni nihče plačan za opravljanje svojega dela, povsem enako kot v večini drugih društev.

O ozadjih pa nima smisla zgubljat besed...

Moj post, pravzaprav vprašanje, ni in ne želi biti odgovor na tvoje vprašanje, le poskus obrazložitve (preko lastnega mnenja) zakaj prihaja do dvoumnega tolmačenja kdo je kaj na Obali. Kdo vodi ODPMŽ in kdo je odgovorna oseba zavetišča? Kdo plačuje odgovorno osebo zavetišča?

Sposobnost razumevanja kogarkoli sicer ni moj problem, pa naj vseeno ponovim še enkrat, da kdo ne bi mogel reči, da ni vedel:

Sleepy, se opravicujem. Torej Obalno drustvo ima v upravljanju zavetisce (mislim, da sem se na preteklih straneh pravilno izrazila). Torej, je bila pogovorna napaka. Enako velja za MB drustvo, ce smo ze pri tem.


Me pa zanima potem (na splosno, Sleepy ni namenjeno tebi, ampak ce imas kake koristne info, bi bili veseli) kako se opravlja ta zivalska policija na primorskem (ker sta ravna ta dva primera tolikokrat izpostvaljena iz ust Emersica, VCS in vceraj tudi dolocene inspektorice), kdo, oskrbniki, ki so placani in so poleg se prostovoljci itd? Torej se preverja prijave izven casa uradnih ur sihta, v svojem prostovoljskem casu, ce lahko tako recem? Je enaka tel stevilka za drustvo kot zavetisce? Dvigne drustven telefon zaposlen v zavetiscu, ki ga ima v upravljanju drustvo? Samo zanima, ker je pac ogromno zabrinsaih/nejasnih/dvoumnih mej v teh receh...tudi RSPCA je izkljucno prostovoljska organizacija, ki ima zaposlene (ce to ni protislovje potem ne vem kaj je)....in potem bi clovek pomislil, da prostovoljci preverjajo prijave pri RSPCA. Amapk jih ne. jih namrec zaposleni prostovoljci.

morda pac nekateri nismo sposobni hitrega razumevanja ocitno, ampak kot pisem zgoraj, je zelo tezko (vsaj meni) doumeti.

Sicer pa, ce sklepamo potem tako, da sta na Obali drustvo in zavetisce strogo locena, 2 popolnoma razlicna tima ljudi, kjer s ene krizajo drustvene funkcije z zavetiskimi, so loceni TRRji, telefoni in te reci, potem pa sploh pridemo spet do argumenta, ki sem ga ze pisala - kako lahko VURS trdi, da zivalska policija deluje na Obali, ce imamo torej skupino prostovoljcev ocitno za katero noben ne ve, kdo to so, kako so usposoblejni, kdo jih je usposabljal, po kaksnem programu in ce jim je VURS dodelil pristojnosti po ZVMS.

Ker ce jim ni, so namrec prav tako "zivalska policija" kot smo v drugih drustvih. Torej z nicnimi pristojnostmi.
Torej odnasajo VURSu rit in dokazujejo pravkar javnosti, da zivalska policija dela in deluje, noben pa se ne vprasa, kaj bo cez nekaj mesecev, ko bo en od teh prostovoljcev dobil otroka, pa ga zivalska policija ne bo vec zanimala ali pa bo nekomu zmanjkalo svojega prostovoljskega denarja (kar prostovoljstvo pomeni lastne stroske najveckrat) za bencin, ko bo dnevno (po sluzbi seveda) prevozil se pa se km, da bo lahko inspektor v miru sel na kosilo. In to samo zato, da so lahko "zivalska policija".


tole sploh ni vec smesno. Ker nekateri tipamo pa sprasujemo in odziv je nekako taksen, da ocitno nekateri so blazno veseli, da so lahko imenovani zivalska policija.

Sicer sem o tem ze pisala, pa bom se enkrat, da ne bo kdo pomislil zakaj sem tako "nastrojena" proti ideji zivalske policije v drustvenih rokah:

-   društva večinoma prostovoljska (člani ne dobivajo plačila) združenja brez usposobljenega strokovnega kadra, ki bi bil potreben za obravnavo hišnih živali, rejnih živali, eksotičnih vrst živali, divjih živali v ujetništvu
-   splošno pomanjkanje poznavanja zakonodaje s področja zaščite živali (ni zakonske zahteve po usposabljanju)
-   zaradi prostovoljskega staža ni zagotovitve stalnosti živalskih policistov (prostovoljstvo ne obvezuje) oz. ni zagotovitve števila skupine, ki bi delovala kot živalska policija
-   razpoložljivost prostovoljcev v času služb, študija in drugih obveznosti nedorečena in vprašljiva
-   ker društva po namenu, delovanju, strukturi in organizaciji niso enotna (vsako društvo spoštuje svoj statut)  in ker so dorečeni različni kriteriji za članstvo v društvih,  lahko za živalskega policista kandidira vsak državljan RS, ki meni, da bi to »znal«, kar pomeni vse državni »javni razpis«
-   preslikava prakse iz tujine (primer društvene živalske policije v državah New York in okrožju Miami-Dade) glede na pravni red in organizacijsko shemo državne in javne uprave skupaj z lokalnimi samoupravami  v RS ni mogoča (posebno oteži idejo tudi koncept pokrajin)
-   apliciranje modela prakse Velike Britanje je sicer možen, vendar VB močno strmi k enotnemu tolmačenju zakona, dodatno t.i. živalski policisti opravljajo prevrbe suma kršitev v okviru svojega delovnega časa
-   problematika ne-enotnega tolmačenja ZZZiv z strani VURS-a, ki bi še vedno nosil pristojnost za ukrep (primer Interne smernice VURS za prosto živeče mačke in ukrep odrejen zavetišču Horjul zaradi nezagotavljanja karantenskega obdobja po sterilizaciji prosto živečih mačk)
-   vidik zakonodaje/države (zadnja sprememba ZZZiv l. 2004) ter mnenje nadzornega organa VURS o pristojnosti društev kot pravnih oseb ter pristojnosti članov društev: društva ne smejo opravljati začasnega skrbništva v kolikor le to ni v dogovoru z zavetiščem oz. se ne zagotovi pogojev za zavetišča (ZZZiv), društva ne smejo (vendar ni sankcije) organizirano opravljati  lov prostoživečih mačk, ki so nikogarjšnje, ali jih kakorkoli obravnavati, v kolikor ni v dogovoru /po pooblastilu zavetišča. Vendar bi bila obravnava sedaj lastniških živali dovoljena…
-   vprašanje (odškodninske) odgovornosti ter ne/opredeljenih dolžnosti prostovoljcev društev kot živalskih policistov
-   vprašanje usposabljanja prostovoljcev in določitve kriterijev (znanje s področja zaščite živali, znanje varstvenih ved?)

Vse skupaj je po mojem mnenju mesanje jabolk (drustva) in hrusk (zavetisca). Upam, da bo mnenje kdo popravil/uredil/zlozil prav, predvsem kaksen tak, ki ve, kako stvari v resnici stojijo in kako v resnici delujejo zametki zivalske policije v Sloveniji (po VURS recimo na Obali in v Mariboru). Predvsem si poleg Gargamel tudi jaz zelim kaksne razlage, ki sloni na predpisih. Obstojecih in ne kaksnih imaginarnih.

Je tole prav razlaga?
Na primer, v Borstu je bilo iz posnetkov v raznih mediji videti, da je sla resit psa vodja zavetisca, ki je (menda) obenem tudi predsednica drustva za zascito zivali. Ali je bila tam v vlogi vodje zavetisca ali v vlogi prostovoljke drustva? Kolikor znam brati sedanjo zakonodajo, nima predsednik drustva v zvezi z odvzemi zivali nic vec (lahko beremo tudi nic manj) pristojnosti od kateregakoli "navadnega" clana drustva (ali pa je morda to kaksne posebne oblike drustvo?). V medijih namrec pise tole:

Predsednica Obalnega društva proti mučenju živali Andrea Bogataj Krivec je prejšnji petek po anonimni prijavi našla ovčarja v zadnjih izdihljajih. Jedle so ga bolhe, bil je shiran, poln trpljenja, slep na obe očesi, ni mogel hoditi. Cvilil je od bolečin, bil je tik pred smrtjo, je povedala.
Snela ga je z verige in odpeljala k veterinarju, ki je ugotovil podhranjenost in dehidriranost ...
http://24ur.com/novice/slovenija/bil-je-ziv-kadaver.html

Je torej predvideno, da bodo prostovoljci raznih drustev za zascito zivali snemali pse z verig in na dvoriscih pobirali macke, hujsa mucenja pa bo reseval inspektor? Kam potem spada pes iz Borsta? Med "manjsa" mucenja, kjer ni potreben inspektor? Kako to, da je potem sla z VURS-a naprej kazenska ovadba proti lastniku? Torej je le bilo "hujse" mucenje? Ali pa je bil vendarle nalozen odvzem vodji zavetisca po ustni/pisni odlocbi inspektorja?

Seveda dopuscam moznost, da v medijih niso pravi podatki. Nisem nikjer zasledila popravka objavljenih navedb - ce gre za napako in je bil inspektor (in/ali odlocba) prisoten, "snela" z verige pa ga je v resnici vodja zavetisca, zato prosim, da me kdo napoti na tak objavljen popravek.

Zanima me se to, ali v drugih primerih drugje po Sloveniji na terenu pri ugotovitvi mucenja prisoten inspektor odredi prevzem zivali predstavniku drustva (ki ga odpelje k veterinarju) ali za kaj taksnega poklice vodjo pristojnega (ali pac najblizjega) zavetisca? Prostovoljci iz drustev, ste prisotni pri odvzemih in vi resujete potem zadeve naprej pri veterinarjih in morda v zavetiscih?

moram se tole poudariti:


res je. Ker VURS je proti temu, da se spreminja ZZZiv. Jasno in glasno povedano iz strani VCS. Oni bi z drustvi sodelovali, podelili pristojnost za vodenje postopka, ampak odloca se vedno inspektor. Delali (drustva) bi ubistvu to, kar se dela ze sedaj z malce vec pristojnosti (CE bi jih sploh podelili). Se vedno pa bi bili v prekrsku, ce bi na privat zemlji dali dol z verige psa, nalozili v avto in odpeljali. Ukrepati ne bi mogli.

In ta promacija zivalske policije, ki "ze deluje" ni nic drugega kot podpiranje trenutnega stanja.
Ker v ZZZiv tako se vedno ostane favoriziranje psov nad mackami kar se tice obveznosti obcin, se vedno ostanejo nezazeleni mladici, se vedno so not izrazi "etoloske potrebe" in te reci zapisani samo zaradi lepega, se vedno imamo prepoved, da mladoleten ne more vodit nevarnega psa, policist pa na samem kraju tega ne more preveriti, ker nima dostopa do CRP, kjer so podatki o psu zapisani, se vedno imamo naklepno dejanje oz. naklepno opustitev dejanja.

Ja, se vedno imamo en precej dvoumen ZZZiv, nato Pravilnike, kjer niti natancna dolzina priveza ne pomeni nic, ce se inspketor odloci, da je 1.5m vseeno OK, nato imamo zaradi zbrke tolmacenja ZZZiv in Pravilnikov se interne smernice VURSa za svoje zaposlene, da ne bi bilo zmede, pa se se vedno najde inspektor, ki meni, da ocitno smernice njega ne zanimajo.

In smo spet na tocki 0, kjer VURS trdi, da je kljuc do uspeha sodelovanje z drustvi, da prav vse temelji na tem, da zivalska policija v MB in Obali ze dela in so fullll za taksno vrsto zivalske policije (jst bi bila tudi vesela zastonj delovne sile), ampak ZZZiv pa ne bi oni nic spreminjali. Pa najbrz si se mislijo, da zakaj nismo zavraga vsa drustva vesela, da bi bili zivalski policisti.

Hkrati pa se ocitno ze dleujocim zivalskim policistom sploh ocitno ne zdi cudno, da je po veljavni zakonodaji:


ZZZiv in mnenju VURSa (interne smernice za prostozivecke) strogo prepovedano dotikati se prosto zivecih nikogarjsnjih mack (razen ce nimas pooblastila zavetisca v zepu), zdaj pa bi pa kar dali pooblastila, da obravnavamo lastniske zivali. Hmpf?

ko je bila zadeva preko PMP posredovana v medije, je bilo novinarju receno, da se prijavilo se bo. Po tem lahko sklepam, da ustne odlocbe ni bilo. Dopuscam pa seveda moznost, da so bile novinarju posredovane napacne info.

V vasi Boršt v koprski občini sta predstavnika Obalnega društva proti mučenju živali (ODPMŽ) v petek (18.6.2010?, o.p.) popoldne naletela na grozljiv prizor ...
Bogatajeva nam pove, da so zoper lastnika podali ovadbo na sodišče, na Veterinarsko upravo Slovenije (Vurs) pa so posredovali uradni zaznamek.
"Prijavo smo dobili šele danes dopoldan (21.6.2010?, o.p.). Po naših podatkih pes ni bil niti registriran niti čipiran," zatrdi Matjaž Emeršič, Vursov predstavnik za odnose z javnostmi. Kako bo uradna veterinarka ukrepala v tem primeru še ni jasno. "Predsednica društva je obvestila našo inšpektorico, poslala ji je tudi poročilo veterinarske službe. Inšpektorica bo opravila pogovor z lastnikom, preverila zdravniško poročilo, nakar bo sledilo ukrepanje. Ena izmed možnosti je tudi, da se poda ovadba na tožilstvo," doda.
21.06.2010
http://www.zurnal24.si/slovenija/na-prekratki-verigi-umiral-poln-ran-175131/clanek

Iz zgornjega citata lahko sklepamo, kaj je to zametek zivalske policije - drustveni aktivisti lahko sami resujejo zadeve na terenu in z zaznamki in morebitno veterinarsko dokumentacijo obvescajo pristojne sluzbe o ukrepih.
Tukaj lastnika ni bilo doma, ne bo pa vedno tako ...

Kaksna je razlika v tem primeru in v primeru psa, za katerega je VCS izjavila, da se mu ne da pomagat (DZZZ Lj - prispevek 24ur nekaj tednov nazaj), ceprav je priklenjen na privat zemljiscu - namrec zanj ne morejo dokazat lastnistva? Tudi ta pes ni bil oznacen. Ali so razlicni postopki po Sloveniji? Ali je dovolj, da nekdo rece, da je pes od neke osebe? V enih primerih ja, v drugih pa ne?

Nadvse si zelim, da bi veljali vsaj v bodoce (huh, morda z novo zakonodajo) poenoteni predpisi in postopki za celotno drzavo. Tole, kar se gremo sedaj, je pac ena velika bucnica, pravzaprav buca.

Se strinjam s teboj Gargamel.
Takoimenovana živalska policija se bo ustanovila (vprašanje kdaj)...
Meni je povsem nelogično in nedopustno, da bi en prostovolec in ljubitelj živali na lastno pest hodil po vasi/mestu in kradel/pobiral pse iz tujega zemljišča :o  :-X vsi pa bi pogledali stran  ??? Pa ne samo oni, ampak tudi vsi ostali državljani, ki se jim zazdi, da pa sosed neprimerno ravna s svojim psom/mačko ipd. Mogoče res nisem dovolj dobro spremljala vsega dogajanja ampak.. me zanima kaj o vsem tem ima za povedat lastnik tega psa, ki ga je pustil na milost in nemilost bolham?  >:(
Meni beseda policist pomeni - uradno osebo s pooblastili, z določenim časom izobraževanja in usposabljanja (ala znanjem) in temu sledi zaposlitev ter plačilo za delo.
Mešanje društva, zavetišča, živalske policije, je zame isto, kot če bi nekdo rekel, da je čist vseeno, če te zaradi prehitre vožnje ustavi policist, varnostnik ali mestni redar.  Tudi med slednjimi je preklet velika razlika ::)

Gargamel, tule zagoto ne mislim pojasnjevati ničesar. Kako je s sodelovanjem med društvi verjetno tudi ni treba posebej poudarjati. Kljub temu pa, če si želiš koristnih informacij, se lahko najaviš na sestanek, pa ti bodo nejasnosti morda pojasnene. Do informacij javnega značaja pa bo treba po drugi poti. Tule zagotovo ni mesto za odgovarjanje na tovrstna vprašanja. Prav tako ne za polaganje računov o delovanju Obalnega društva. Vsak, ki ve za kršitev, ima pravico/dolžnost le to prijaviti pristojnim službam.
Bi pa bilo res fino, če bi poenotili pravila igre. Pravzaprav če bi se tega držale kar same.  Imaste bližje kakšen mnogo bolj sporen primer kot je postopanje v primeru psa iz Boršta. V tej državi imamo namreč nekaj ustavno varovanih pravic, pa bi bilo lepo, če bi se z enako intenzivnostjo postavile v bran tudi tem, če je že govora o tem kaj in kako bi bilo na drugih koncih Slovenije.
Naj vsak pomete pred lastnim pragom, pa bo cel svet čist, je rekel že von Goethe.

Pa lep dan! :)

Res je, obalno društvo ni lastnik zavetišča v Svetem Antonu, je imetnik le-tega.

Lahko prosim nehaš širit laži?

Ne širim laži - to sem prebrala na spletni strani Mestne občine Koper in sicer v razpisni dokumentaciji -
Javni razpis za izbiro izvajalca javne službe na področju zaščite živali na območju Občine Izola, Mestne občine Koper in Občine Piran
Link: http://www.koper.si/index.php?search=zaveti%C5%A1%C4%8De&x=0&y=0&page=supersearch&item=2001620

Če je informacija napačna, se pač opravičujem vendar vir informacij nisem jaz.

IV.  merila za  izbiro izvajalca javne službe – imetnika zavetišča.

Naj povem še enkrat, upam, da zadnjič. 
Z odlokom o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali je zagotovljeno izvajanje te javne službe na območju  obalnih občin:

S tem odlokom se opredeli dejavnost, ki je predmet javne službe, območje izvajanja javne službe, pogoje za podelitev statusa imetnika zavetišča in za izvajanje javne službe, postopek javnega razpisa in izbire imetnika zavetišča, začetek in čas trajanja razmerja med občinami in imetnikom zavetišča (v nadaljevanju pogodbeno razmerje), vire financiranja javne službe, način plačila imetnika zavetišča, nadzor nad izvajanjem javne službe, prenehanje pogodbenega razmerja in druge sestavine, potrebne za določitev izvajanja javne službe.

Mimogrede status bo trajal naslednjih 5 let, potem pa se lahko prijavi še katerakoli od vas, ki meni, da bi znala z zavetiščem upravljati bolje.

Kaj sem pa jaz napisala :o?

Če prav razumem potem imamo ali pa bomo imeli društva določene pristojnosti, če so požegnane s strani višjih nivojev v naši državi in si bomo lahko privoščili vse, ostali pa ... :D ::)
In to bo očitno kar malo po domače urejeno.
Vsekakor bi v živalski policiji morali biti zaposleni ljudje s primerno izobrazbo ali vsaj ustrezno naknadno izobraženi, skrbno izbrani, opravljenih bi morali imeti tudi nekaj strokovnih izpitov s področja zakonodaje ter vodenjev uradnih postopkov, predvsem pa imeti pristojnosti ukrepanja tam in takoj, ki pa vsekakor ne smejo biti na lastno pest in v smislu, da se lahko te ljudi potem kazensko preganja, predvsem pa tej t.i. živalski policiji ne bi smeli biti ljudje pobrani dobesedno s ceste, ki se jim zdi fajn, da bodo pa zdaj hodili po vaseh in na svojo roko reševali pse.

Se sprašiujem kam tonemo na področju zaščite živali. Namesto, da bi šli naprej, rinemo nazaj.

Zakonodaja je tista, ki jo je v prvi vrsti potrebno spremeniti in doreči, da ne bo prihajalo do takšnih nedvoumnosti, katerim priča smo zdaj in v več primerih. Ker mislim, da smo siti, da se enkrat dela tako, drugič drugače, pač tako kot v tistem trenutku VURS-u najbolj odgovarja, pa se enkrat zgovarjajo na pomanjkljivo zakonodajo, drugič na pomanjkljive pravilnike in navodila.
Živalska policija pa se naj dobro in premišljeno organizira, vsekakor pa ne takole po domače.

Upam, da bodo tista društva in posamezniki, ki se jim ta osnutek zdi tako dober in, ki so tako ponosni, da so zametki te živalske policije, malo zamislili kaj to dolgoročno pomeni tako za VURS, za skrbnike psov, za posameznike v teh društvih, vsekakor pa za vse mučene živali po vaseh.
In, če so to tisti zametki in ljudje, ki so sneli z verige psa iz Boršta in vsaj z objavami in pomoči pri zbiranuu denarja za transport pomagali organizirati tisto neuspešno akcijo reševanja psov iz Pule, ki se je izkazala za povsem mimo in brez željenega cilja, ker sploh niso vedeli kaj delajo in kje so psi končali, potem je to zelo žalostno.

Lahko tole nekoliko bolj razložiš?

Obalno in mariborsko drustvo izpostavlja VURS, zato se sploh ukvarjamo z njima in gruntamo, kaj je v nacrtu. Ker nista samo ti dve drustvi, temvec jih je se nekaj vec v Sloveniji. Ce bodo ti "zametki" kdaj meso postali, pa jih bo najbrz se mnogo vec, posebej s takimi clani, ki ze sedaj zelijo stvari prevzemati v svoje roke. Saj najbrz ne misli kdo resno, da bo podan z "vrha" kaksen odgovor v smislu informacij javnega znacaja o tem, kako so ti zametki zamisljeni? Osebno me ne zanima, kako je potekal postopek s psom v Borstu, temvec komentiram to, kar je najti v medijih in kar lahko najde kdorkoli drug, tudi ta ali kateri drug lastnik, ce se mu zazdi, da bi bilo treba varovat njegove ustavne pravice.

Ni na nikogar konkretno letelo. Ampak na PMP je bilo zaslediti, da so na veliko pomagali pri akciji zbiranja denarja in iskanja posameznikov (ki so se na koncu tam seveda našli) za rešitev psov iz Pule, kjer so na veliko sledili ljudje željni pomoči živalim, pa se je na koncu izkazalo, da so šli čisto nepripravljeni v to in so na koncu, ko ni šlo vse po načrtu spraševali druge kako to rešiti. Tudi na PMP ni bilo več zaslediti nič kaj konkretnega o tej akciji (pa pudarjam so bili vpleteni v to akcijo in kot se je izkazalo prav tako nepripravljeni - očitno), ki se je izkazala za popolnoma nespametno, predvsem pa je tam prišlo tudi nepoznavanje predpisov in primerne prakse pri pomoči pri posvojitvi in iskanje domov psom.
Pa se sprašujem, če so morda tudi ti ljudje (glede na to, da se vsekozi opozarja, da PMP sodeluje z obalnim društvom) celo zametki ali potencialni kandidati (morda prostovoljci, ki bodo pomagali tem in drugim društvom, ki se bodo šla živalsko policijo), ki se bodo željno javljala za to funkcijo in to samo z željo pomagati, pa če bodo zato v prekršku ali ne,, če poznajo zakonodajo in princip oddajanja živali ali ne.

Pametno in predvsem pripravljeno, organizirano in z ustreznim kadrom, ki bo imelo malo več pristojnosti kot so predstavljeni s tem osnutkom živalske policije, se je treba lotiti tega projekta, samo to sem želela povedati. Predvsem pa v prvi vrsti spremeniti obstoječo zakonodajo, ki je NEUČINKOVITA.

In kot pravi Jana, v Sloveniji je veliko društev in še več jih bo, če bo stvar šla naprej tako kot jo predstavljajo v javnosti.

Vsaj s prvim od omenjenih se ni potrebno ukvarjati, za razjasnitev načrtov pa bo potrebno verjetno povprašati VURS. Do informacij, ki jih ima vsakdo pravico poznati, se običajno da priti, v napsrotnem pa se jih da zahtevati. Do informacij, ki jih ni potrebno obelodanjati, pa se običajno res ne da priti.

Včasih sposobnost razumevanja zataji tudi meni. Kaj pravzaprav hočeš povedat in kakšen je namen tega tvojega "samospraševanja" tukaj?

Hm ..., koliko se kdo ukvarja s prvim ali drugim ali s katerimkoli, je najbrz stvar tistega, ki se sploh s cim ukvarja. Se pa sama ukvarjam zato (ponavljam), ker ga VURS izpostavlja kot "zametek zivalske policije" in podobni (samo) zametki ali zrealizirani zametki (ce bo do tega kdaj prislo, pa srcno upam, da nikoli) bodo zadevali tudi mene in tebe in vsakega prebivalca te dezele. Zato ne razumem povsem, da se s tem ni treba ukvarjat. A samo zato, ker gre za Obalno drustvo? Ali zato, ker moram polno zaupat v drzavo, zametke in njihove pilotne projekte?

Razjasnitev nacrtov se da trenutno dobiti tocno toliko, kolikor je v medijih - torej "zametek", "pilotni projekt"  in podobno, in ja, obelodani jih lahko VURS, kar pa ne pomeni prepoved komentiranja, ugotavljanja, projeciranja ... kateregakoli prebivalca Slovenije. Kot, recimo, je lahko vesoljna Slovenija navdusena nad zivalsko policijo in nad kamenjanjem na terenu, je lahko nekdo nenavdusen nad tem, pa tudi nad raznimi zametki in pilotnimi projekti. In svoje nenavdusenje lahko tudi zapise, lahko zbira podpise, lahko se jajca po netu, lahko ... Tisti "zametek" namrec ni nekaj skritega med stirimi stenami.

Do informacij, do katerih zelim priti, pridem po redni poti, brez skrbi. Niso pa to vse informacije, do katerih imam pravico, bi rekla. Tudi s tem se ne strinjam, da ni treba obelodaniti informacij, ki se nanasajo na to, kako bomo v bodoce ziveli s svojimi psi in kako se bo lahko v naprej resevala problematika zascite zivali v celotni drzavi. Oz. kako nam v ozadju z raznimi "zametki" kreirajo prihodnost posamezniki.

Jaz se bom vsak moment izgubila nekje med vrsticami...
Torej - obalno društvo je ali ni imetnik zavetišča? Če sem še sposobna komunikacije v slovenščini, razumem, da je. In kot imetnik zavetišča je upravičeno do financiranja, ker pač opravlja naloge javne službe.

Oh, seveda! Vsakokrat in vsakogar, za vse enako, dokler nekdo ne ugotovi, da se škodi/je škodilo firmi.


Ne razumem vprašanja. Kaj pravzaprav želiš povedat?

Če jaz prav razumem, moksa sprašuje : Ali je obalno društvo imetnik zavetišče? odgovor je preprost DA ali NE. Ona razume, da JE. Kot tako je opravičeno do financiranja s strani države.. tako so zaposleni v zavetišču posledično v obalnem društvu, ki je imetnik zavetišča ala lastnik le-tega, plačani za svoje delo.
Če nisem razumela se že v naprej opravičujem :-\

Eh, ja, Sleepy ...
Se res skodi firmi, ce se opazi in komentira nekaj, kar se v medijih predstavlja drugace, kot naj bi bili postopki, oz. kot se postopki drugje po Sloveniji izvajajo, oz. kot pise v zakonodaji? Sem si kaj izmislila? Morda postano vodo? Morda neprimerno hrano? Ali celo nespuscanje psov iz betonskih boksov? Morda pa to, da mi na posnetkih in v izjavah manjka inspektor?

Lej, prav nikakrsnega namena nimam prepucavati se o Obalnem zavetiscu ali Obalnem drustvu in me ne eno in ne drugo ne zanima. Dejstvo je, da je VURS izpostavil Obalo kot "zametek" zivalske policije in ce znas/hoces pojasniti, kaj to je, potem ok. Ce ne znas/noces, potem mi pac dopusti, da se ukvarjam s tem podatkom, ki je bil javno objavljen v medijih. Tudi primer iz Borsta je bil javno predstavljen v medijih in glede na casovno "usklajenost" izjave in primera se samo po sebi poraja vprasanje, ali je del teh "zametkov" tudi to. Ko bodo zametki v Ljubljani, bomo verjetno razpravljali o Zoo-ju, o Gmajnicah, morda se o raznih ljubljanskih drustvih ... Ko bo "zametek meso postal", pa bomo lahko razpravljali o vseh slovenskih drustvih, zavetiscih ... Upam, da do tega ne bomo prisli, se pa bojim, da se bo to zgodilo kar samo od sebe, se posebej, ker se naj ne bi smelo ne razmisljati, se manj sprasevati ali komentirati.

Ali ti ves, kaksno delovanje se smatra pod temi "zametki"? In ce ne ves, ali te ne zanima?
Ali pa morda mislis, da moram letet podpisat peticijo za nov zakon, o ostalem pa biti tiho in na sploh nehat razmisljat?

Natanko to, kar je taramura strnila v kratko vprašanje: je ODPMŽ imetnik obalnega zavetišča ali ni? Ker po javno dostopni uradni dokumentaciji je, danes zjutraj pa si me pozivala, naj neham širiti laži in zdaj se sprašujem, če so javno dostopne uradne informacije napačne (konec koncev je govora o razpisni dokumentaciji) ali smatram tvoj poziv k prenehanju širjenja laži za malce...prenagljenega? Kakorkoli že, zanima me dejansko samo to: je ODPMŽ imetnik obalnega zavetišča?

Lastnice Obalnega zavetisca so tri obalne obcine, Obalno drustvo pa z zavetiscem upravlja - je imetnik za nadaljnih 5 let, saj je bil razpis pravkar (letos) izveden.

Jana, to vem. Vprašanje, priznam, je izrazito retorične narave, ker mi ni jasno, da se nekomu, ki tako dobro pozna situacijo (pod "situacijo" smatram zgolj in izključno dejstvo, da je društvo upravljalec in imetnik zavetišča), zatipka izjava, da naj neham širiti laži. Zavestno zavajanje me vedno znova in znova vrže iz tira, zato sem želela odgovor s strani osebe, ki je to napisala.

Jana, kaj komu škodi je relativna in verjetno subjektivna stvar. Namigovanja prav gotovo ne koristijo. Za prijavo kršitev imamo za to pristojne organe, javne razprave o domnevah, ki vodijo v razna namigovanja pa so lahko škodljiva, včasih celo bolj kot očitana postana voda.
Zagotovo vem kakšno stvar ali dve in enako gotovo o njih ne mislim razpravljat tu.

moksa, obalno društvo nima zavetišča, ima pa status imetnika in z zavetiščem upravlja. Tudi v razpisnih pogojih so pogoji za pridobitev statusa.
Od nekoga, ki izkazuje očitno nenaklonjenost obalnemu društvu, zavetišču in nenazadnje meni, pričakujem vsaj točno navajanje podatkov.

Kot rečeno ni bil moj namen razpravljat, zato s tem zaključujem.

LP

Hmm.. tale razprava zadnjih nekaj postov me spominja na našo domačo jedilno mizo. Miza je črno-bela, ne ni črno-bela ampak je temno bela..  *^ v končni fazi je brez smisla, ker je miza itak sive barve! :*[

Nic ne namigujem, temvec ugotavljam, da v posnetkih in izjavah v medijih manjka inspektor. To je vse. Kje se je informacija izgubila, ne vem in me tudi ne zanima.
Iz izjave VURS sklepam, da je tako zamisljena zivalska policija, posebej po tem, ko obenem izjavljajo, da ne zelijo sprememb zakona.

Ocitna naklonjenost ali nenaklonjenost nekomu ali necemu je relativna in verjetno subjektivna stvar.

Se enkrat, ker ocitno ne razumemo povsem - gre za izpostavljanje s strani uradnih (najvisjih) sluzb, ki skrbijo za nadzor nad izvajanjem zakona o zasciti zivali, dveh tocno dolocenih regij, v katerih sta tocno doloceni zavetisci, ki ju upravljata tocno doloceni drustvi - izpostavljanje je glede enega najbolj perecih in najbolj aktualnih vprasanj na zivalovarstvenem podrocju v tem trenutku - v zvezi z "zivalsko policijo", torej v zvezi z nadzorom nad izvajanjem tocno dolocenega zakona, ki sedaj ne deluje tako, kot bi moral oz. kot si zelimo (nadzor namrec). Jaz nisem nikogar izpostavila po svoji volji in me prav en klinc briga, ali sta to tocno ti dve drustvi/zavetisci ali katerikoli drustveni/zavetiski par skupaj. V vsakem primeru se bo najbrz sedanje delovanje teh dveh drustev/zavetisc odrazalo v ne tako daljni prihodnosti na celotnem obmocju Slovenije in na vseh njenih prebivalcih.
Upam, da to ni tako tezko za razumet, in da lahko pricakujem, da tudi moje trenutno vtikanje okrog tega in izkljucno samo tega vprasanja v povezanost enega ali drugega drustva/zavetisca z "zametki" ne bo razumljeno kot kaksno hudo globoko drustveno/zavetisko namensko, se manj naklonjeno/nenaklonjeno do cesarkoli, kar je povezano z njima.

V uradnem dokumentu, ki sem ga linkala, je govora o imetniku zavetišča. Nekajkrat.
Govora je npr. o pogojih, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe oz. imetnik zavetišča, o merilih za izbor izvajalca javne službe oz. imetnika zavetišča itd. Še vedno širim laži? In ja, vem, da društvo nima zavetišča in tega nikjer nisem zapisala - napisala sem, da je ODPMŽ imetnik in ob tej navedbi sem se sklicevala na uradni dokument Mestne občine Koper na omenjenem linku - preberi ga, pa boš razumela o čem govorim. Ne o statusu imetnika, o imetniku.
  
In čeprav najbrž tako izgleda, ne gre za nenaklonjenost ODPMŽ ali zavetišču (zakaj vtikaš še sebe v spisek nenaklonjenosti deležnih res ne vem, upam da ne samo zaradi tega, ker se tvoj nick pojavlja v tej temi v povezavi z ODPMŽ) - priznam pa, da sem očitno in odkrito nenaklonjena nekaterim njihovim načinom dela (nikakor ne delovanju, temveč načinu) in sem to tako tukaj kot tudi v Sv. Antonu že nekajkrat povedala in v tem ne vidim čisto nič slabega, prej obratno. Če pa je tuljenje v isti rog zaradi ljubega božjega miru bolj dobrodošlo od odkritih pomislekov, tudi v redu. No, ni v redu :P

Ti ni treba pojasnevati, seveda. Nisem tega zahtevala.
Kako je s sodelovanji med drustvi pa imamo ocitno vsi svoj aspekt/mnenje - najbrz meni tega ni treba pojasnevati.


Torej preden se (kakor bi rekla ti) "vtikam" v javne izjave, veckratne javne izjave VURSa, da je Oblano drustvo ze primer zivalske policije, naj pometem pred svojim pragom? Hm, si me malo zmedla. Sem namrec mnenja, da je zivalska policija stvar nas vseh oz. se tice nas vseh, ne le Obalnega drustva, kateremu VURS ne le izkazuje naklonjenost :) ampak trdi dolcene zadeve. Ampak to naj pustimo na miru al kako? To nas nima tukaj kaj zanimati ali kaj? Upam, da mi nisi zelela tega (do)povedati.

 

A te kdo sili? Če napisanega nisi razumela, ti ni nihče kriv.


A res? Meni pa bi bilo treba, ker mi ni tako jasno kot tebi, očitno. Oziroma bom rekla tako - tvoja namigovanja škodijo firmi.   :)


Na sestanek h komu? Kje pa se odgovarja na take stvari? In zakaj bi jst v svojem prostem času hodila kamorkoli? Sej, če ne želiš sodelovat, potem pač ni treba. Ne tebi ne društvu ne zavetišču.



Tegale pa res ne razumem in prosim za malce obširnejšo obrazložitev. Sej veš - namigovanja škodijo firmi pa to.


Tole me pa precej spominja na "kaj preverjate mene, sosedov pes pa še vode nima". Res, prav potrebno je preusmerjat pozornost. In bi bilo lepo, če bi se držala svojih besed. Pa po možnosti vedno, ne samo takrat, ko gre tebi v plus. Da boš vedela o čem govorim:

Ne vem, če ravno paše v tole temo. če ne prosim, da ustrezno prestavite.
Še en bedast odlok, ki bo zajel tudi odgovorne lastnike psov ...
Me zanima kako bo lastnik (jaz raje rečem skrbnik) po tem odloku uredil, da njegov pes ne bo lajal (če že tako vemo, da nekatere stanovalce in sovaščane) že iz hudobije moti vse.

http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index.php?action=clanek&id=42728

In mislim, da smo spet na neizvajanju obsotječe zakonodaje, za katerega pa vemo kdo je pristojen in koga bi se moralo kaznovati.
Če bi se zakon kot tak izvajal že zdaj, ne bi bilo potrebnih takšnih neumnih odlokov, ki bo zdaj omejil tudi odgovorne skrbnike in njihove pse ...

Seveda, pozdravljam pa, da bodo izvajalai nadzor nad pobiranjem iztrebkov ..:)

Ne vidim pa smisla navedbe v odloku glede plačevanja stroškov za živali, ki se bodo znašle v zavetiščih, če pristojni najprej ne zagotovijo popisa vseh psov in vpisa v register (saj plačati morajo že zdaj).

Prebirajoč debato na forumu menim, da bi bilo dobro, da kot avtorica diplomskega dela in osnutka predloga novega zakona razjasnim nekatere stvari. Najprej želim poudarit, da je diplomsko delo nastalo in od vsega začetka bilo namenjeno osnovanju nekaterih rešitev za izboljšanje slovenske zakonodaje na področju zaščite živali pred mučenjem, ki bi kot dobronamerna in smiselna vsebinska pomoč ter spodbuda služile Vladi RS pri njeni zakonodajni dejavnosti na tem področju. Še bolj to velja za osnutek predloga zadevnega zakona, ki predstavlja samo primer, na kakšen način bi se spremembe lahko uzakonile. Diplomsko delo in osnutek predloga zakona se namreč nanašata samo na zakonsko ureditev mučenja živali, nadzorstvo nad izvajanjem določb o varstvu živali pred mučenjem in sankcije za kršitev teh določb, kar so samo nekatera izmed področij urejena z ZZZiv (na področje zakonske zaščite živali spada še npr. zašcita rejnih živali, prevoz živali, izvajanje posegov in poskusov na živalih,...) Zato popolnoma drži stališče DZZŽ LJ, ki je hkrati tudi stališče tega portala, da je ključnega pomena celostno reševanje problematike pravnega varstva oz. zaščite živali. Zato so se, kot sem seznanjena, organizirala društva za zaščito živali po vsej Sloveniji ter ostale organizacije in posamezniki delujoči na tem področju, ki podajajo pripombe na predlagane spremembe in predloge ostalih sprememb ZZZiv z namenom, da se pripravi celovito besedilo sprememb in dopolnitev zakona. Ker predlagane spremembe temeljijo izključno na primerjanopravni analizi nekaterih tujih zakonov o zaščiti živali, menim, da je zelo pomembno, da so se v proces priprave dokončnega osnutka predloga zakona vključili ljudje, ki se že vrsto let ukvarjajo s to problematiko tudi v praksi. Tudi pobuda poslancev SD o kateri je bilo govora, je namenjena pozivu ministra k temeljiti preučitvi vseh predlogov (vključno z obravnavanim), ki so jih nanj v zadnjem času naslovili civilna družba ter ostali zainteresirani posamezniki, ter k pripravi ustreznih sprememb obstoječe zakonodaje na teh osnovah. Oblikovanje dokončnega in celovitega zakona namreč zahteva pomoč ustreznih strokovnih služb in presega moj domet.

Glede trenutne, javnosti dostopne verzije predloga zakona pa želim pojasnit, da v predvideni obliki opredeljuje in sankcionira psihično mučenje in sicer na ta način, da definicija mučenja živali, na katero se navezujejo kazenske določbe, obsega povzročanje nepotrebnega trpljenja, ki je v 5. členu zakona opredeljeno tudi kot strah ter povzročanje prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja. Razlog, da v predlogu ni natančno opredeljena struktura in organiziranost živalske policije ter živalskih policistov, pa je ta, da bi se te zadeve morale urediti z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti, podzakonskimi predpisi ter notranjimi oganizacijskimi predpisi ustreznih državnih organov.

V zvezi z živalsko policijo organizirano na način kot to predlaga VURS pa delim pomisleke podane na tem forumu. Iz njihovih pojasnil namreč izhaja, da se zakonsko ne bi spremenilo popolnoma nič, živalska policija pa bi se organizirala v okviru društev s podočja zaščite živali, ki nimajo nikakršnih formalnih izvršilnih pristojnosti in torej na voljo nobenih drugih ukrepov kot podajanja prijav mučenja VURS-u, kar je tudi pravica in hkrati dolžnost vsakega posameznika. Prostovoljci društev bi dokumentirali posamezne primere ter jih nato posredovali inšpektorjem, NOBENO društvo pa pri tem ne bi smelo ukrepati samo, saj zato nima potrebnih zakonskih pooblastil. Pri tem menim, da je neutemeljeno vlečenje vzporednic z živalsko policijo organizirano v okviru britanskega Kraljevskega društva za preprečevanje mučenja živali (RSPCA), ki za razliko od društev pri nas razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, ima organizirano  hierarhično strukturo teoretično in praktično ustrezno usposobljenih agentov, ki imajo na voljo vsaj nekatere posredne ukrepe sankcioniranja. Na podlagi navedenega zaključujem, da predlogi VURS-a ne bi privedli do nikakršnega napredka k izboljšanju opravljanja nadzorstva nad ZZZiv, temveč kvečjemu korak nazaj, saj bi se odgovornost za obstoječe nedelovanje nadzornih služb lahko prelagala na društva. Ker je izvršljivost največji problem (tudi obstoječe) slovenske zakonodaje o zaščiti živali pred mučenjem in so tukaj spremembe najnujnejše, menim, da je potrebno vztrajati pri organizaciji namenjeni izključno opravljanju nadzora nad zaščito živali ter organizirani v okviru državne uprave, kjer bodo zagotovljena sredstva za delovanje ter nadzor nad nevtralnostjo ter izpolnjevanjem kriterijev živalskih policistov.

Resnično upam, da bodo izsledki diplomskega dela ter konstruktivni predlogi vseh sodelujočih organizacij in posameznikov ter izkazana vneta podpora ljudi pri prizadevanjih za spremembe pripeljali do najbolj optimalnih rešitev v prid živalim, ki se bodo tudi uzakonile in udejanjile. Sama si za to prizadevam kolikor je v moji moči.

Žal VURS, ne samo da predlaga takšne zadeve, temveč jih tudi že spravlja v prakso.

To tukaj KLIK (http://www.zavetisce-maribor.com/novice/izpis-novice/article/iscemo-protovoljce-za-pomoc-v-zavetiscu-za-zivali-in-pomoc-pri-nadzoru-nad-neprimernim-ravna/39/) je začetek tega. Žal ne gre samo za društveno zadevo ampak je krepko vmešan tudi VURS s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo.

Policija ima pristojnosti preganjanja prekrškov v zvezi z mučenjem ali napačnim obravnavanjem živali. To, kar bi želela posebej opozoriti, je, da pri nas že imamo živalsko policijo, zakon o zaščiti živali, ki določa, katera dejanja so kazniva, in policija gre v takih primerih vedno na teren ter reagira.

Vir: http://www.zurnal24.si/slovenija/psi-so-sestavni-del-policije-179272/clanek

Mene točno to bega, ker se sprašujem, v čem je potem fora, kje točno tiči zajec. Če bodo društva počela to, kar počnejo že danes (tu konkretno mislim na podajanje prijav, ker naj bi po VURSU njihova dejavnost na področju t.i. živalske policije bila omejena točno na to, poleg ostalih že sedaj obstoječih aktivnosti, seveda) - kje je potem razlika med neko ne tako oddaljeno prihodnostjo, kjer bomo imeli kobajagi živalsko policijo in današnjim dnem, ko imamo "zgolj" posameznike in društva, ki pišejo prijave. Kaj hoče torej VURS? Metati pesek v oči ali imajo tudi kakšen bigger plan v načrtu? Me prav zanima, kako se bo vse skupaj končalo - upam, da v milnem mehurčku ali pa v koreniti spremembi ZZZiv in celo izvajanju le-tega.

Sem komaj poslala, ko se mi je porodilo še to vprašanje: a se bodo med to kontrolo preverjala med seboj tudi društva oziroma kdo bo preverjal njihovo delo? In bo prišlo do situacije, ko bo društvo preverjalo stanje v posameznih zavetiščih in "presodilo", da neko zavetišče ne izpolnjuje pogojev, ga zašpecalo VURSu, ki bo potem ukrepalo z ukinitvijo dovoljenja za opravljanje zavetiščne dejavnosti in slednjega poverilo nekemu bolj, khm, zanesljivemu in kooperantskemu društvu, pardon, zavetišču? Kaj želi doseči VURS? Zavetišča in društva hkrati v svojih rokah?

Ne vem, kam bi pripepila, pa je ta tema morda še najbolj primerna:


O predlogih sprememb zakona in uvedbi »živalske policije« so pred Vročim mikrofonom Vala 202 (torek, 27. 7.) razpravljali psihologinja iz Univerze v Edinburgu dr. Daša Grajfoner, avtorica predlogov sprememb zakona Tina Tement, Jadranka Juras, ki deluje v Društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka in mag. Mitja Šedlbauer iz Veterinarske uprave RS.

POSNETEK (http://tvslo.si/predvajaj/bodo-mucitelji-zivali-strozje-kaznovani/ava2.77215338/)

Sem poslusala posnetek in se zahvaljujem Jadranki in Tini za izpostavljanje pomembnih in konkretnih vprasanj in problemov.
O predstavljenem s strani VURS pa trenutno nisem sposobna kaj rect. Moram najprej v mozak pospravit informacije.

Imenovan je Strokovni svet za zaščito živali
Ljubljana, 30. 7. 2010 - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval Strokovni svet za zaščito živali.

V skladu z Zakonom o zaščiti živali je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan imenoval Strokovni svet za zaščito živali. Strokovnemu svetu bo predsedoval dr. Erih Tetičkovič, predstavnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Za namestnico predsednika je bila imenovana dr. Alenka Dovč iz Veterinarske fakultete. Člani strokovnega sveta so še: Andreja Bogataj Krivec (Obalno društvo za zaščito živali), dr. Franc Janžekovič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru), dr. Marjan Janžekovič (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora), dr. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in dr. Jurij Trontelj (Fakulteta za farmacijo Ljubljana).

Strokovni svet izvaja naloge v skladu s Pravilnikom o strokovnem svetu za zaščito živali: spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe; predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse; daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in daje mnenja ter predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi in opravlja druge svetovalne naloge s področja zaščite živali.
Strokovni svet se sestane najmanj štirikrat letno. Predsednik lahko za proučevanje in obravnavo posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovnjake.

Članstvo v strokovnem svetu traja 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.

vir VURS, Služba za odnose z javnostmi in promocijo

in karavana gre naprej...

 :o :o :o
A bi sploh lahko bili bolj predvidljivi...Judge and jury, ponovno.

Lahko prosim objaviš link, ne uspem najti. Hvala

Našla - http://www.mkgp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6291/

 ;D Kako si nekdo hiti rit ščitit.

Zadeva je "izjava za javnost", zato ni bilo linka, ker jo imam na mailu :)

Zanimivih je cel kup zadev, pa jih ne mislim zdajle komentirati, sem pa opazila da stran obalnega drustva spet deluje (http://www.odpmz-drustvo.si/) :)

Kako deluje? Meni odpre sam tisto o nezni prijazni kuziki.

Hmm ..., Nanook, torej deluje :)

Če se pa priporoča, da naj deluje -^

Bogataj Krivec: Živalska policija je potrebna
Matevž Brec, Koper, 04. 08. 2010
Primorska.info smo se včeraj pred kamero odločili povabiti prav edino članico strokovnega sveta, ki prihaja z Obale, Andrejo Bogataj Krivec, ki nam je predstavila svoja stališča do nekaterih predlogov, med drugim tudi do predloga o ustanovitvi t.i. »živalske policije«, ki naj bi bedela nad ravnanjem lastnikov živali in njihovo nepravilno ravnanje do hišnih živali tudi sankcionirala.
http://www.primorska.info/novice/9583/bogataj_krivec_zivalska_policija_je_potrebna#

ful me ima, da bi kaj napisala, pa sploh ne vem kaj bi. mah....

Gargamel, sva ze dve :)

Sicer pa imamo tukaj ze nove razlage o tem, kako si bodocnost predstavlja MKGP (in VURS):

Na VURSu ocenjujemo, da je slovenska zakonodaja na področju zaščite živali dobra. Enakega mnenja je tudi Evropska Komisija, ki je v letu 2009 izvedla generalni pregled izvajanja zakonodaje, med drugim tudi zakonodaje na področju zaščite živali.

VURS je v letu 2009 na področju zaščite živali izvedel 12.045 pregledov (11.473 območni uradi, 347 mobilna enota in 225 pošiljk Mejne veterinarske postaje). Izrečenih je bilo 691 glob, podanih 15 prijav zaradi suma mučenja živali in izdanih 608 ureditvenih odločb. Odvzetih je bilo 368 živali. Področje pokriva 10 uradnih veterinarjev na območnih uradih VURS in 4 v mobilni enoti VURS.

Idejo o ustanovitvi "živalske policije" na VURS načeloma podpiramo. Obenem pa poudarjamo, da je treba temeljito preučiti, kakšen model takšne službe bi bil najbolj primeren za slovenske razmere. Na tehtnici so tako vprašanja, kot: ali takšno službo organizirati na državni ali lokalni ravni, kakšna so pooblastila izvajalcev nadzora ali jo morebiti zaupati nevladnim organizacijam, kako financirati delovanje takšne službe, kako zagotoviti strokovnost takega delovanja in nadzor izvajanja, itd.?

"Živalska policija", kot je videna na televiziji v nekaterih državah, dejansko organizira civilna družba ali ponekod lokalne skupnosti in ne predstavlja uradnega nadzora države. Financira se predvsem z lastnimi prispevki in donatorskimi sredstvi, veterinarske oblasti pa opravljajo nadzor nad njihovim delovanjem.

Zakon o zaščiti živali že sedaj nalaga odgovornost za zapuščene živali lokalnim skupnostim. Prav tako bi lahko lokalne skupnosti prevzele pristojnosti glede določenih nalog zaščite hišnih živali, saj se lokalna problematika lažje rešuje na lokalnem kot državnem nivoju. Pri tem bi lahko več manjših občin združeno uresničevalo skupen interes, to novo pooblastilo pa bi bilo potrebno uskladiti z zakonodajo iz področja lokalne samouprave.

Druga možnost pa je, da se društva organizirajo na način, da bi bila sposobna izvajati takšno službo. Nekaj podobnega, že sedaj opravljata primorsko in mariborsko društvo, ki na terenu opozarjata lastnike živali na njihovo odgovornost in jih seznanjata z zagroženimi kaznimi. Šele v primeru, ko sami niso uspešni, se obrnejo na VURS, ki takrat ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Poleg tega VURS že zagotavlja 24-urno pripravljenost uradnega dežurnega veterinarja na terenu vse dni v letu, ki se odzove na prijave o morebitni zlorabi živali.

Mariborsko društvo pa je začelo pripravljati projekt organiziranosti prostovoljcev kot civilne »policije«, veterinarska uprava pa nudi temu projektu vso strokovno pomoč na lokalni ravni.

S spoštovanjem,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
http://predlagam.vladi.si/webroot/files/865_PVS%20865_Živalska%20policija.pdf

Joj, bruh, bruh, res. Kako sprenevedanje, kake gluposti! Pa a so res lahko še bolj butasti, no?!

Hm,  zdaj trdijo, da je zakonodaja dobra, ko smo se pa "bodli" z njimi in poudarjali etolške potrebe posameznih pasem psov, pa so po telefonu sami govorili tudi o pomanjklivi zakonodaji in to, da zato ne morejo ukrepati in odvzeti psov, ker enostavno ne morejo upoštevati  etoloških potreb posamezne pasme psov saj to ni jasno zapisano v zakonu.
Torej po obstoječem zakonu naj bi v zakonu upoštevali le etološke potrebe za posamezno vrsto živali - torej v našem primeru konkretno za psa.
Po našem zakonu je pes pač pes, pa ni važno ali gre za golega mehiškega psa ali bernski planšarski pes, po naši zakonodaji in mnenju inšpekcije sta lahko oba zunaj, na verigi in v koči (če je dosežen minimum) in po zakonu torej sploh ni važno za katero pasmo psa gre. Pa četudi se vsi dobro zavedamo dejstva, da vsaka pasma psa ni primerna za bivanje zunaj, sploh glede na to, da imamo včasih ekstremne vremenske pogoje.

Prav tako smo predlagali, da nam te pse zaupajo v začasno skrbništvo, vsaj za čas, ko je zunaj bila huda zima, saj smo bili tako v našem društvu, kot tudi nekateri strokovnjaki pri nas in tudi iz tujine mneja (pridobili smo ta tudi uradna mnenja in nekatera posredovali tudi inšpekciji), da ta pasma psov pod nobenimi pogoji ni primerna za bivanje zunaj, sploh ob tako ekstremnih vremenskih pogojih, ki so pri nas, pa je bil zopet odgovor, da tega zakon ne predvideva in torej se tega ne more narediti.

To je potem dobra zakonodaja in v dobrobit živalim?

Po moje pa niso butasti, oni so samo predvidljivi, mislijo pa, da smo ljudje butasti in, da zdaj ful delajo na tem, da bo živalim bolje.
Če zdaj spremenijo zakonodajo bodo morali na področju zanemarjenih živali končno začeti ukrepati in odvzemati živali.
Kam pa potem z vsemi temi odvzetimi živalmi?
Je ja bolje ustanoviti živalsko policijo iz vrst posameznikov društev, ki bodo delala to kar že zdaj počnejo - torej podajala prijave o zanemarjanju in mučenju živali, oni bodo pa potem podajali odgovore, da ne morejo ukrepati, ker je zakonski minimum dosežen.

Torej isti šmorn kot je bil, bo tudi naprej ..., samo ljudje bodo/bomo mislili, da so res nekaj koreistnega za zaščito živali naredili.
Pa bodo res?

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,38119.0.html

Na TvMaribor pravkar poteka debata na to temo.

Je zakonodajo o zaščiti živali treba spremeniti
Dr. Mejra Festić in Dr. Vida Čadonič Špelič
Torek, 24. avgust 2010
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=37&id=2010071905559317

A kdo ve, do kdaj ima VČŠ mandat? ???

Dosmrtnega očitno. Ali pa dokler se ne strese dol s tistega usnjenega stola  :'[ :'[ :'[

Vlada RS je na redni 27. seji dne 21.05. dr. Vido Čadonič Špelič ponovno imenovala za generalno direktorico VURS za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Prvič je bila imenovana l.2004.

Prehitri prsti ;): dne 21.05.2009

Matematika iz clanka je malo ... nenavadna.

10 veterinarjev obmocnih uradov je opravilo 11.473 pregledov. Leto 2009 ima 254 delovnih dni. Povprecen veterinar je opravil torej 1147 pregledov na leto, torej skoraj 5 na dan, vsak delovni dan.

Po drugi strani pa 4 veterinarji mobilne enote 347 pregledov, kar pomeni 87 pregledov enega veterinarja na leto, torej en pregled na teden.

Racionalno razporejanje resursov?

moksa, hvala.
Ne bomo se je še znebili... >:(

Ravnanje z živalmi bodo preverjali nadzorniki
http://24ur.com/novice/slovenija/ravnanje-z-zivalmi-bodo-preverjali-nadzorniki.html


Maribor, 26.08.2010, 19:47 | Danica Ksela

Na Štajerskem bodo po novem ravnanje lastnikov s hišnimi ljubljenčki preverjali nadzorniki iz društva za zaščito živali. Ne bodo imeli pooblastil za izrekanje kazni, bodo pa v primeru hujših kršitev obvestili veterinarske inšpektorje.

Sem jaz to prav razumela? Društvo za varstvo in mučenje živali? ???

Napaka že javljena uredništvu. Hvala.

Tole je pravkar bilo v Dnevniku na TVS 1:
http://www.rtvslo.si/slovenija/nadzoorniki-bodo-preverjali-prijave-mucenja-zivali/237962

 *:- *:- *:- *:- *:-

A se lahko nehajo sprenevedat? A lahko nehajo delat butlje iz sebe in nas? Kot da točno tega razna društva ne počnejo že 10+ let! Zdej VURS (ja, VURS!) dela famo, kako so oni oh in sploh fajn, ker bodo omogočili živalsko policijo! In ljudje nasedajo. V resnici je pa to en velik bulšit in bodo stvari točno take, kot so bile do zdaj. Vse skupaj eno veliko sranje torej. Kot da so prostovoljne nadzornike izumili na VURSu. Kot da drugi inšpektorati tega ne poznajo. Kot da je VURS odkril žarnico! In kot da že prej nismo hodili po terenu, preverjali nepravilnosti in javljali kršitve, ki se jih ni dalo odpraviti, inšpekciji. Samo da ta dostikrat ni naredila tistega kar bi morala. Prokleti butlji vsi skupaj! VURS in vsi, ki jim nasedajo. Kmalu bomo prišli do točke, ko bomo ugotovili, da je zakon točno tak kot mora bit. Z nezaželenimi mladiči vred.

 :'[ :'[ :'[ :'[ :'[ :'[

pridna, te bo samo glava bolela, pusti stat. Folk rabi kruha in iger, that's it. In ko folk rabi samo kruha in iger, je pripravljen verjeti marsikaj, tudi, da se navedene stvari niso delale že prej. Mediji delajo čudeže.

Se izogibam teh tem in razmišljanja o njih tako zelo, da tele teme načeloma niti odprem ne več. Ampak, ko sem enkrat s takimi budalaštinami zbombardirana preko vseh možnih kanalov, mi pa odpre ventil ali dva.

Ampak, lej, sej sem že mirna:  :)

:P

Živalska policija tudi v Sloveniji?
V javnosti so vse glasnejše zahteve po 'živalski policiji'. Ali jo bomo uvedli po vsej Sloveniji, bosta pokazala pilotska projekta, ki pravkar potekata v Mariboru in Kopru. Bo pa naloga policije bolj preventivna.
http://24ur.com/novice/slovenija/zivalska-policija-tudi-v-sloveniji.html

Hm ..., za pilotni projekt v Mariboru je bilo kar precej informacij ze objavljenih, kaksen pa naj bi bil pilotni projekt v Kopru? Enak kot v Mariboru ali drugacen?

http://24ur.com/novice/slovenija/z-zakonom-do-policije-za-zivali.html

Ne zdi se mi, da je kdo od vas, ki tukaj razpravljate, sploh že kdaj prišel v pozicijo, da bi moral razmišljat o tem, vendar... a sem jaz edini, ki do zgornjega izhodišča goji mešane občutke? Pa pustimo zadnji del stavka, ki se prične s prisostvovanjem. V mislih imam tisti del o posesti videa in slik. Kaj zdaj to pomeni? Grem stavit da postane povprečen lastnik kake nekoč borilne pasme mimogrede kršitelj tega zakona, že preprosto s tem, da si kupi kako knjigo, ki obravnava zgodovino pasme. A bomo metali knjige na ogenj kot včasih?

In še nekaj drugega se mi zdi sporno... apriori zatiranje informacij, neglede na to kako so te predstavljene (če to sploh lahko igra kako vlogo). Nikomur ne pade na pamet, da bi skupaj z neonacizmom prepovedal posedovanje slik ali dokumentacije o Auschwitzu, če dam samo najbolj skrajno analogijo za primer. Ali prepovedal posedovanje informacij o neonacizmu samih po sebi. Nenazadnje, zgodovina ali "zgodba", ki na koncu nosi najbolj negativen predznak, je tista, ki se piše brez dostopnih informacij in preverljivih temeljev. Začenši pri tisti, ki jo pišemo ljudje o ljudeh. 

Dopuščam prostor za protiargumente, če me kdo uspe prepričat, ampak zatiranje informacij na taki apriori bazi mi smrdi pri glavi in pri repu. Ker, ko so informacije skrite, lahko vsak govori vse. Vsak res lahko govori vse. In tako stanje potegne za sabo tudi precej malignih posledic pri stvareh, ki v bistvu niso povezane s prepovedanim ali spornim. Morebitna politična korektnost, ki ji govorec pri tem mogoče sledi ali skuša ugajati, ne more biti za slednje in vse skupaj nobeno opravičilo.

Razen če z dostopnostjo informacij - in ta odstavek za konec je napisan izključno izpod rok mojega cinizma - prepovemo tudi govorjenje o tem ter vsakršno vlečenje sklepov iz tega. Dosledno. Če tako, potem zamižim in skurim tistih nekaj knjig od Strattona in Semencica. Skupaj z vsemi zaprašenimi članki iz Jane, Slovenskih novic in podobnih, ki grafično ter na tak ali drugačen kavbojski način orisujejo tisto, z o čemer očitki se prej ko slej sreča vsakdo, ki si za družabnika izbere kako kosmato kepo, ki sliši na ime "bull". V nasprotnem primeru pa hočem do vsake potankosti vedeti o čem govorijo ter kaj je sploh tisto, kar mi očitajo. In ne želim in nočem da me o tem poučujejo ti oni isti - Jana, Slovenske novice in pritlikavi sosed iz konca ulice, ki mu "stopi" že, ko udriha čez pse & njihove "loverje". In pripravljen sem zagovarjat svojo pravico do informacij. To je tisto, kar me postavi v položaj, da razmišljam o stvareh tudi na tak način, mimo vseh številnih poučnih šolskih paralel iz zgodovine človeškega bivanja.

Jaz se strinjam s tabo.
Podobno sporna se meni zdi prepoved posedovanja slik z otroško pornografijo. Da so visoke kazni za snemanje, je čisto pravilno, ampak za posedovanje slik? Mislim, da bi morali pri tem ukrepati glede na namen - če je to namenjeno strokovnemu raziskovanju (psihologi, kriminalisti, sociologi, novinarji ...), je to nekaj drugega.
Ne preveč razumsko se je izkazalo tudi kaznovanje zanikanja holokavsta. Medtem ko kaznujejo sporne zgodovinarje, ker javno izražajo dvom v holokavst, Francija čisto nekaznovano izganja Rome, nemška kanclerka pa tudi čisto nekaznovano govori o spodleteli integraciji tujcev.
Če družba ni zrela, ima vsaka takšna prepoved kontra učinke.

Ne bi jaz čisto mešal s tem otroške pornografije, ker tam so žrtve, ki so izpostavljene pogledom in reakcijam družbe, njihovo dostojanstvo in zasebnost, nenazadnje, ki jo je treba zaščititi. Tega v našem primeru preprosto ni.

V našem primeru nedostopnost preverljivih informacij, kot taka, z ničemer ne ščiti ne dostojanstva psov (in vseh normalnih lastnikov), ne psov (in lastnikov) pred negativnimi reakcijami družbe. Upam si trditi, in to ne na pamet, da celo nasprotno.

Saj sem vedela, da bom napadena zaradi mojih očitno preveč liberalnih stališč. :)

Pa da ne bo pomote. Tudi jaz nikakor ne pravim, da je to enako.
V vsakem primeru mora biti močno sankcionirano morebitno objavljanje ali drugačno širjenje materialov z otroško pornografijo. Nisem pa za to, da je samo posedovanje kaznivo. Saj tudi pri marihuani posedovanje za osebno uporabo ni več kaznivo.
V zreli družbi je tako ali tako jasno, da je posedovanje takšnih materialov sprevrženo. Vendar: če se želi družba boriti proti tem pojavom, mora biti z njimi seznanjena in jih morajo strokovnjaki preučiti. Tako pa bi nek psiholog, ki bi hotel na podlagi posnetkov ali zapisov nekega prestopnika preučevati ta pojav (z namenom bolj učinkovitega boja proti njemu) tvegal zapor.

Sploh te nisem napadel :-) Edino strinjal se nisem z izbrano primerjavo. Povedal sem zakaj.


Ne samo to. Prepričan sem, da mora imeti vsak pravico in možnost raziskovati zgodovino pasem, vpliv ali nevpliv te na razvoj samih pasem, ravno tako pa tudi problematiko samo kot pojav iz tega ali kakšnega drugega vidika. Prepovedovanje posedovanja gradiva in dokumentov... a se bodo od sedaj naprej neke strokovne in poljudne knjige pisale na podlagi člankov iz Jane in Novic in domišljije tega in onega? (Saj ne da se tudi tako ne pišejo knjige dan danes, ker se še prevečkrat, ampak hvala lepa za take "podatke") 

Poleg tega pa novinarji v Novicah & co. ne bodo prenehali objavljat "gverilskih" člankov na to temo, s slikami in brez, in dokler bodo ugajali načelu obče politične korektnosti, bo večina to pozdravljala in ji bo dol viselo kaj pišejo, kako pišejo in koga še mimogrede potunkajo zraven (trditve da so bulliji posledica neke vzreje za agresivnost do ljudi in prostodušno mešanje pasjih bojev, agresivnosti do psov in agresivnosti do ljudi, je že en tak primer "prostega po prešernu").

Ni nekaj čisto v redu pri tej logiki.

No, saj. Jaz enako pravim tudi za vse druge pojave, vključno z otroško pornografijo, zanikanjem holokavsta ali kanibalizmom, na primer.

V današnjem Delu
http://www.delo.si/clanek/128745

Med predlogi za spremembe ZZZ je tudi, naj nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu živali ostane naloga državne uprave. Toda zaradi velikega števila in tudi povečevanja znašanja nad živalmi oziroma mučenja bo treba resno razmisliti o ustanovitvi novega organa, ki bi skrbel za učinkovitejšo in bolj kakovostno izvajanje zakona o zaščiti živali. Lahko je v okviru ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, lahko z reorganizacijo organov na VURS. Morda bi nadzor lahko izvajal tudi nov oddelek na uradu za notranji uradni nadzor. Navsezadnje bi za izvajanje predpisov o varstvu živali pred mučenjem lahko skrbel tudi poseben oddelek, pristojen samo za preiskovanje in obravnavo tovrstnih primerov. Živalska inšpekcija ali živalska policija torej. Marsikje (ZDA) se je uveljavila.

So ideje o raznih prostovoljnih "zametkih" izginile s seznama?
Upam, da.

Strokovni svet za zaščito živali, ki je posvetovalno telo kmetijskega ministra Dejana Židana, je obravnaval tudi predloge za spremembo nekaterih določil zakona o zaščiti živali. Člani so ugotovili, da je potrebno narediti revizijo nekaterih določil zakona ter se odločili, da se odpre javno razpravo o tem zakonu.

Svet zato poziva zainteresirano javnost, da s svojimi pobudami sodeluje preko elektronskega naslova [b]zascita.zivali@gov.si[/b], in sicer od 1. decembra 2010 dalje. Strokovni svet za zaščito živali prejema pripombe do 1. marca 2011. V marcu bo svet organiziral tudi javno predstavitev mnenj zainteresirane javnosti.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042406068

Nisem čisto pepričana, če je tole prava tema za moje vprašanje... Prosim, da me prestavite, če sem brcnila v temo :)

Zanima me, če ve kdo, kje bi našla nekaj podobnega kot je naš slovenski Zakon o zaščiti živali oz. Pravilnik o zaščiti hišnih živali za Italijo. Rabila bi povezavo do celotnega zakona/pravilnika.

efica, poskusi tule: http://www.lav.it/index.php?id=452
Jaz zdaj žal nimam časa iskati, če razumeš italijansko bi morala tukaj prav gotovo nekaj najti, v nasprotnem primeru pa se obrni direktno na LAV, ti bodo ziher pomagali :)
Uspešno brskanje!

Hvala moksa!

Žal ne znam italijansko, ampak bom našla koga, ki mi bo pomagal :)

efica, imaš ZS (sem posebno radodarna do skrbnikov lovskih psov, kaj čem, lovska deformacija ;D )

Na KLIK (http://predlagam.vladi.si/webroot/files/1349_Kz-1_koncna_verzija%2025%2011%202010-1.pdf) najdete Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika,

na KLIK (http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1349) pa najdete spremno besedilo dr. Mejre Festić in javno razpravo o predlaganem zakonu.

Sama zadeve še nisem prebrala, zato sem trenutno brez komentarja.

Predlog dopolnitev Zakona za varstvo in zaščito živali (ZZZV) (http://predlagam.vladi.si/webroot/files/1784_ZZZiv%20pre%C4%8Di%C5%A1%C4%8Dena%2018_4.doc) (.doc), poslan 08.05.2011.

Javna razprava traja na predlagam.vladi.si (http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1784) do 23.05.2011.

Predlog, kjer se lahko sledi spremembam, je tukaj (http://predlagam.vladi.si/webroot/files/1784_ZZZiv%20z%20vidnimi%20spremembami%2018_4.doc) (.doc).
Predlog je podprt z 31.758 podpisi.

Em, tisto z rdecim je novo. Kaj pa tisto z modrim?

Nan, jaz imam pa modro in zeleno :)

5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Lastnik živali je oseba, ki je v ustreznem centralno vodenem državnem registru navedena kot njen lastnik.
2. Skrbnik živali je:
●   lastnik živali,
●   pravna oz. fizična oseba, ki ima žival v oskrbi,
●   imetnik objektov za oskrbo, vzrejo, rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi,
●   imetnik zavetišča oz. občina, če ni zagotovila zavetišča, kadar gre za zapuščene živali.
Samo hranjenje prostoživečih ali zapuščenih živali ali prostoživečih domačih mačk še ne pomeni oskrbe teh živali.

5. člen

19. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
Zapuščena domača mačka je vsaka domača mačka na javni površini, ki ni označena s čipom ter vpisana v ustrezni centralno vodeni državni register ali označena na drug način, iz katerega je nedvoumno mogoče ugotoviti skrbnika.

Vse neoznačene mačke, ki so "zunaj" in za katere se nekdo "ne izreče" kot lastnik/skrbnik, so "družbene" oz. "občinske".
V nadaljevanju predlog sicer predvideva ravnanje z mačkami v smeri, da bodo skoraj vse sterilizirane/kastrirane in čipirane, vendar je do tega klub morebitni zakonski obvezi še zelo daleč, če vemo, kako je na področju pasje problematike. Predvsem me matra kakšen podatek o tem, kako se bo tole financiralo, oz. če so narejene kakšne finančne projekcije in kaj na to pravijo občine.

11. člen

(2) Skrbnik živali mora vsako načrtovano rojstvo nove živali predhodno prijaviti pri pooblaščenem veterinarju, ki to zaznamuje v ustreznem registru oz. evidenci.

46. člen
(1) Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
6. kot skrbnik živali predhodno ne prijavi pri pooblaščenem veterinarju načrtovano rojstvo nove živali (drugi odstavek 11. člena);
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Odlično! Najbrž je mišljeno za vsakega pasjega, mačjega ... mladiča posebej?
 
11. člen

(3) Lastnik pasjega, mačjega ali dihurjevega mladiča najkasneje ob starosti 12 tednov skrbnik poskrbi, da se mladiča ustrezno označi s čipom, kot lastnik novorojene živali pa se vnese v ustrezen centralno vodeni državni register lastnik matere mladiča oz. novi skrbnik mladiča, če je že prišlo do prehoda skrbništva.

Ne vem, kako je pri dihurjih, pri mačkih je ok 12 tednov, pri psih pa bi moralo biti 8 tednov.

11.a člen

(1) Skrbnik mačke mora, razen v primerih iz 11.b člena tega zakona, poskrbeti za sterilizacijo ali kastracijo mačke pri veterinarju, in sicer najkasneje do dopolnjenega 6 meseca starosti mačke oziroma najkasneje v 14 dneh po pridobitvi skrbništva nad mačko, če je mačka starejša od 6 mesecev.

(2) Ob izvedbi sterilizacije ali kastracije veterinar, ki je izvedel poseg, v ustrezni centralno vodeni državni register zavede, da je mačka sterilizirana ali kastrirana.

11.b člen

(1) Skrbniku mačke ni treba izpolniti obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, če:
   je vzreditelj mačke, vpisan v ustreznem centralno vodenem državnem registru, ki ga vodi upravni organ, pristojen za veterinarstvo;
   če bi poseg lahko škodil zdravju mačke. O izjemah iz zdravstvenih razlogov odloča veterinar, ki mora v kartoteko vpisati utemeljitev svoje odločitve. Če zdravstveni razlog, ki je oviral izvedbo sterilizacijo oz. kastracijo mačke, kasneje odpade, je skrbnik mačke dolžan nemudoma poskrbeti za sterilizacijo oz. kastracijo mačke.

(2) Veterinar, ki ugotovi razlog iz prejšnjega odstavka tega člena, vpiše ta razlog in dejstvo, da mačka ni sterilizirana ali kastrirana v ustrezni centralno vodeni državni register;

(3) Skrbnik mačke, ki ni sterilizirana ali kastrirana na podlagi prvega odstavka tega člena, mora:
- poskrbeti za letni zdravstveni pregled mačke, ki obsega predvsem testiranje za obstoj virusov FeLV in FiV;
- ob vsaki kotitvi mačke veterinarja obvestiti o številu rojenih mladičev skupaj z njihovim natančnim opisom in spolom, kar veterinar vpiše v ustrezni centralno vodeni register pri  materi mladiča.

(4) Veterinar je ob veterinarskem pregledu mačke dolžan preveriti, ali je vpisana v ustrezni centralno vodeni državni register in ob ugotovljenih kršitvah:
- prvega odstavka 11.a člena, oziroma
- drugega in tretjega odstavka tega člena, kadar so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena,
o tem takoj obvesti upravni organ za veterinarstvo, ki vzreditelja pozove k izpolnitvi navedenih obveznosti.

(5) Če skrbnik mačke kljub pozivu iz prejšnjega odstavka tega člena:
- ne izpolni svojih obveznosti iz prvega odstavka 11.a člena, oziroma
- ne izpolni svojih obveznosti iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, kadar so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena,
upravni organ za veterinarstvo odredi obvezno sterilizacijo ali kastracijo mačke, če ni podan razlog iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

Huh, tole je pa precej drastičen ukrep, ki pomeni - vse mačke s/k, razen tistih, ki bodo deklarirane kot vzrejne mačke ali mačke, pri katerih iz zdravstvenih razlogov s/k ne bo mogoča. Torej, predlagajo sterilizacijo / kastracijo večine mačk. Vemo, da se to ne bo zgodilo z danes na jutri, pa vendar ...

Sam načrt o obvezni s/k mačk me še ne moti toliko, kot me moti dejstvo, da za pse zadeva ni predvidena. Se je pisec predloga podrejal mačjemu lobiju, pasji pa je bil zanj prehud? Ah ...

Kot razumem, se za mačke predvideva register "nesteriliziranih in nekastriranih mačk" na VURS, za pse pa ne. Fantastika :P.

Je pa notri tudi tole:

10.a člen

(1) Živali je dovoljeno prodajati le po predhodnem soglasju Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Torej, vendarle registri vzrediteljev/rejcev vseh hišnih živali (psov, mačkov, dihurjev, želv, hrčkov ...) na VURS? Tale člen je v razdelku o obveznostih lastnikov/skrbnikov in se ne nanaša na registrirano trgovino. Za tako trgovino je posebno poglavje v nadaljevanju.

33.c člen

(1) Izvajalec dejavnosti trgovine z živalmi mora voditi evidenco v zvezi s hišnimi živalmi, iz katere so razvidni podatki, ki so natančneje določeni v Pravilniku o zaščiti hišnih živali. Prodajalec pošlje ustreznemu centralno vodenem državnemu registru podatke kupca in vrsto ter število kupljenih živali.

O mačkah še tole:

28. c člen

(1) V primeru, da je najdena domača mačka označena s čipom in ni vpisana v ustrezni centralno vodeni državni register, vendar je skrbnika mogoče nedvoumno ugotoviti, imetnik zavetišča na stroške skrbnika uredi vpis v ustrezni centralno vodeni državni register.

(3) V primeru, da najdena domača mačka ni označena s čipom, vendar je skrbnika mogoče nedvoumno ugotoviti, imetnik zavetišča na stroške skrbnika mačko označi s čipom in uredi vpis v ustrezni centralno vodeni državni register.

(4) V primeru, da gre za najdbo večjega števila skupaj živečih zapuščenih domačih mačk, ki se zadržujejo na določenem območju (mačja kolonija), mora najditelj najkasneje v 14 dneh najdbo teh živali prijaviti imetniku zavetišča, da bi se preprečilo njihovo nekontrolirano razmnoževanje.

(5) Če so najdene zapuščene domače mačke predivje oziroma preveč plašne in jim človekova bližina povzroča velik stres, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo skladno z 11.a in 11.b členom in jih takoj po okrevanju, če ni ustreznega interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo, ustrezno vidno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev, v nasprotnem primeru pa v drugo primerno okolje.

(6) Čas, ki ga žival potrebuje za okrevanje iz prejšnjega odstavka, določi glede na stanje živali veterinar, ki je žival pregledal, nikakor pa ta čas ne sme biti krajši od 12 ur.

(7) Zapuščene mačje mladiče, stare do 4 mesece, ki so brez matere, imetnik zavetišča sprejme v zavetišče in poskuša najti skrbnika ne glede na njihovo trenutno plašnost.

(8 ) Namesto evtanazije, imetnik zavetišča po 60 dneh bivanja mačke v zavetišču, zdrave mačke, starejše od 6 mesecev, ki jim je zagotovil sterilizacijo oziroma kastracijo skladno z 11.a in 11.b členom ter jih vidno označil, vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev, v nasprotnem primeru pa v drugo primerno okolje  in če ni nobenega ustreznega interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo.

(8 ) Vsako zapuščeno domačo mačko, ki kaže klinične znake bolezni mačje levkoze ali virusne imunosupresije mačk (mačji “AIDS”), mora imetnik zavetišča testirati in jo evtanazirati v primeru, da so rezultati testa pozitivni in ni ustreznega interesenta za njeno posvojitev, ki bi živali zagotovil bivanje brez nevarnosti za okužbo zdravih živali.

A zgornje prav berem? Mačke se po 60-dnevnem bivanju v zavetišču vrne v okolje?
Pa še tole vprašanje: Mačke, ki bodo v zavetišče prišle mlajše od 12 tednov, in bodo v zavetišču 60 dni ter med tem ne posvojene, še ne bodo stare 6 mesecev, da bi jih lahko zavetišče "vrglo nazaj v okolje". Kdo plača do štirih mesecev (če pridejo mačke v zavetišče kot sesni mladiči) oskrbe v zavetišču?

Pri živalovarstvu je vse super in fajn in se strinjam, da je treba za živali poskrbet, vendar je treba imeti pri tem tudi povsem jasen plan o financiranju raznih živalovarstvenih idej.

Tole zaenkrat :)

Sem sla dvakrat cez in moram rect, da mi zadeva ni prav nic fajn. Ne razumem recimo, zakaj bi iz strokovnega sveta za zascito zivali fliknili medicince, farmacevte in biologe.

Svet zavetišča je v predlog potegnjen iz Pravilnika o pogojih za zavetišča. Najbrž predvsem zaradi tegale:

28. člen

(7) Imetnik zavetišča mora do 31.3. naslednjega leta sestaviti letno poročilo o svojem delovanju za preteklo leto. Letno poročilo posreduje pristojni občini in omogoči vpogled v letno poročilo zainteresirani javnosti. Iz poročila mora biti zlasti razvidno: prejeta in porabljena javna sredstva, višina in uporaba donacij, statistika sprejetih živali, oddanih oziroma vrnjenih živali novim oziroma starim lastnikom in število evtanazij za posamezno živalsko vrsto.

Huh. Na čigavem zeljniku pa je zrasel zgornji boldan tekst? Zase si lahko mislim, na čigavem. Kdo, razen donatorja osebno, ima kakršnokoli pravico vpogleda v porabljena donirana sredstva, če gre za pooblaščenim službam zakonsko ustrezno poslovanje in za doniranje zasebnim družbam, ki po zakonodaji lahko prejemajo donacije? Donacije gredo za "nadstandard", kar se izraža na oskrbi živali nad zakonskim minimumom in nad zakonsko omejenim, s strani lokalnih skupnosti plačanim, obdobjem. Torej, predlagatelji bi radi imeli nadzor "za večno" za vsako posamezno žival in "za celotno delovanje" gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo zavetišč za živali? Tudi finančen nadzor, čeprav ne bodo za oskrbo živali nad zakonskim minimumom morda dali nikoli nobene donacije? Japajade.
Mešanje jabolk in hrušk, oz. nesposobnost ločevanja raznih posameznikov in delovanja raznih društev v javnem interesu od zasebnih družb, ki na podlagi koncesije izvajajo neko "povsem konkretno določeno in omejeno" gospodarsko dejavnost, katere del je v javnem interesu. Ja, videt je, da so akterji vtaknili not vse tisto, kar so jodlali po netu zadnjih nekaj mesecev. A pa ne bi raje dali v zakon, da morajo občine plačevati oskrbo živali v zavetiščih do naravne smrti posamezne živali, torej neomejen čas? Tako bodo imeli predlagatelji možnost preprosto nadzorovati vse tisto, kar zdaj želijo okrog ovinka vtaknit v novo zakonodajo. Aja, najbrž ni izvedljivo, al kako? Pa je bolje naštepat v zakon kup neumnosti, da bodo še vedno od čisto blizu lahko gledali porabo tujega denarja.

A pa ne bi raje predlagatelji prepovedali gospodarskim družbam delovanja na področju zavetiške dejavnosti? Bodo v trenutku vse njihove dileme razrešene, polovica teksta v predlogu pa nepotrebna. Saj je očitno več kot preveč zainteresiranih posameznikov in društev v civilni družbi, da bi upravljali z zavetišči. Dokler bodo zavetišča last posameznikov, morajo vtikat nosove v vsako malenkost, ko bodo v lasti civilne družbe, bodo imeli vse podatke (in dostop do vsega) ves čas "na krožniku". Nekaj financ na kup, zgradit nekaj pesjakov in se it zavetišče, pa res ne bi smelo biti tak problem vsem tistim, ki se gredo tole novo zakonodajo.

Kako pa gre skupaj tole:

31. člen

(6) Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 60 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti. Če gre za brejo samico oziroma samico z mladiči, se samico lahko usmrti najprej 90 dni od skotitve mladičev.

in tole:

28. c člen

(8 ) Namesto evtanazije, imetnik zavetišča po 60 dneh bivanja mačke v zavetišču, zdrave mačke, starejše od 6 mesecev, ki jim je zagotovil sterilizacijo oziroma kastracijo skladno z 11.a in 11.b členom ter jih vidno označil, vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev, v nasprotnem primeru pa v drugo primerno okolje  in če ni nobenega ustreznega interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo.

Ker v 28.c členu manjka "lahko", razumem zadevo kot obvezno: Živali, razen mačk, se lahko po 60 dneh evtanazira, mačke pa se vrne v okolje. ???

32. člen

(1) Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora pristojni veterinar takoj oziroma v najkrajšem možnem času nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč.  Pristojni veterinar je veterinar, ki opravlja svojo dejavnost na območju občine, kjer je bila žival najdena ali za to območje zagotavlja neprekinjeno veterinarsko službo.

Hm ..., tole nakazuje na "lokalne" interese, ne pa na "poslovne". Nova poslovna omejitev za zavetišča. Če ima zavetišče svojega pristojnega veterinarja ali svojo pogodbeno veterinarsko organizacijo v kraju, kjer je sedež zavetišča (ali pač v sosednjem kraju), očitno ni poslovno in ne velja, če ni to v občini, kjer je najdena žival. Buča. Pristojni veterinar je vsak veterinar s koncesijo za cepljenje psov proti steklini in če posameznikom ni všeč barva las pogodbenega veterinarja v katerem od slovenskih zavetišč, je treba to dat v zakon?

Zadeva je, kot cel kup ostalih, "vtaknjena" v predlog, čeprav se nanaša na poslovanje zavetišča, torej bi morala spadati v Pravilnik o zavetiščih.

Nadaljevanje nakazuje, da predlagatelji za seboj niso brali predloga:

28.b člen

(3) Imetnik zavetišča mora zagotoviti namestitev živali v zavetišče v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če gre za poškodovano žival, pa v roku 2 ur.

32. člen

(2) Imetnik pristojnega zavetišča je dolžan priti po poškodovano žival v 1 uri od prijave najdbe in ji zagotoviti ustrezno veterinarsko oskrbo. Pristojno zavetišče je zavetišče, ki opravlja javno službo zavetišča na območju občine, kjer je bila žival najdena.

Torej, kaj zdaj? V eni uri kaj? V dveh urah kaj? Iz 1. točke 32. člena tega predloga naj bi se razumelo, da mora zavetišče poškodovano žival spraviti do lokalnega veterinarja v kraju, kjer je žival najdena, in to po 2. točki istega člena v eni uri od prijave najdbe. 3. točka 28.b člena pravi, da mora biti poškodovana žival nameščena v zavetišču v dveh urah. Hm ... A lahko vtaknejo v zakon še napotke za Garmina?

VIII. NADZORSTVO

42. člen

(1) Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, živalski policisti, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

Ne glede na vse razprave se očitno niso mogli zediniti, kaj in kdo bi živalska policija sploh bila, pa so v zadovoljitev želja javnosti v en člen vtaknili še termin "živalska policija". Nikjer ni nobene razlage.

V celoti mi manjkajo obrazložitve predlagatelja, kot je predvideno pri vseh zakonskih predlogih ali predlogih sprememb. Tam se da vsaj izluščiti namene in podlage, ki so k posameznim zakonskim rešitvam privedle. Tukaj so samo razlage iz lanskega junija (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1591).


Po moje zato, ker so to sami bad guys, ki izvajajo poskuse na živalih. Zagotovo ne znajo nič rečt okrog zaščite živali. ;)

Meni se zdi, kot da se je nekomu ful mudilo s tem predlogom, vam ne? Ker ko nekatere stvari dvakrat ali trikrat preberem, se mi zdi kot da ne stojijo ne na nebu ne na zemlji.
Donacije, npr: se sicer ne strinjam z Jano glede tega, da je vpogled v porabo donacij stvar med donatorjem in prejemnikom (resne potencialne donatorje ponavadi zanima, kako prejemnik sicer porablja donirana sredstva in dati te podatke na vpogled javnosti se mi ne zdi sporno). Vendar so donacije v naši zakonodaji dokaj pomanjkljivo obravnavane in res ne vidim pravne podlage, ki bi to omogočala.
Živalska policija: kaj je to? Kako se lahko neka insitucija, ki v RS ne obstaja, znajde v predlogu zakona?

Rdeče? Zeleno?  ??? Jaz vidim samo modro in kup opomb "deleted"  ???

Enivej, zakoni naj bi urejali in poenostavljali življenje, varovali pravice posameznikov ter zagotavljali pot za mirno reševenje sporov. Pri nas nam zgleda pri uresničevanju tega namena večkrat spodleti, pa najbrž tale zakon ni kakšna posebna izjema. Kar je škoda, ker dober zakon, ki bi ščitil živali, najbrž rabimo. No, one ga rabijo in lobiji, mislim da da ne bi smeli met kakšne vidne vloge pri tem. Ampak če jaz kaj zastopim je tale predlog še daleč od državnega zbora. Sicer se mi zdi, da je za predlog zakona "dovolj" 5000 predlagateljev, pa še vedno potem sledijo kaj vem kakšni vse postopki.
Zna pa bit, da bo predlog kdaj "videl" državni zbor od znotraj, pa bi bilo mogoče koristno svoje predloge podat tam. Mogoče jih bojo predlagatelji upoštevali.

Če bi bil tale predlog sprejet, bi prinesel ogromno birokracije, nesprejemljivo visoke stroške, zelo bi zagrenil življenje organizatorjem prireditev, zavetiščem....komplicirano do amena, omogoča različne razlage.
Upanje, da ljudje še premorejo toliko pameti, da bi se uprli zakonom, ki nam hočejo predpisati vse, še to, kako in kdaj lahko dihamo, je sicer majhno, sa  vendar...zakoni naj bi bili preprosti in taki, da jih je mpogoče izvajati. Tale je zelo  represiven, kompliciran in hkrati dvoumen in poln lukenj.

Zelo spretno so poturili obvezno kastracijo samo za mačke - in to do 6 meseca starosti - (pse bi v naslednji rundi, takoj zdaj bi naleteli na prevelik odpor).
saj vemo, kam to vodi, kajne.

Donacije zavetiščem načeloma niso namenjene redni oskrbi živali, temveč tisti oskrbi, ki je lokalna skupnost ne plačuje, oz. oskrbi, ki ni zajeta z zakonodajo kot obvezna. V celoti se strinjam s potrebnim nadzorom nad oskrbo živali s stališča zaščite živali tudi v času, ko zavetiške živali niso več "v javno plačani domeni", kar je zagotovljeno z nadzorom zavetišča s strani inšpekcijskih služb. Ko je z živalmi vse v redu, tudi potem, ko "zakonsko plačani roki" že zdavnaj potečejo, je treba nadzorovat še denar, ki je bil vložen v nadaljno oskrbo? Kje je kakršnakoli podlaga za kaj takega? Kako lahko nekoga drugega zanima poraba denarja, ki sem ga jaz darovala neposredno za oskrbo neke živali ali na splošno za oskrbo živali v nekem zavetišču, kot mene? Zakaj bi javnost imela pravico vedeti, kam je bil vložen ta denar, razen zanimanja za to, da je žival oskrbljena vsaj tako, kot veleva zakon za vse živali in da je denar po zakonu zaveden v papirjih? Pravzaprav tudi mene nima kaj zanimati moj doniran denar, saj je donacija dano darilo, za katerega se ne pričakuje povračila.

Sama vidim precejšnjo razliko med donacijami točno določenemu zavetišču za živali, ki deluje kot gospodarska družba in donacijami "za zaščito 'kar enih' živali" ali recimo donacijami Rdečemu križu, Unicefu in podobnim. Dokler so živali v točno določenem zavetišču oskrbljene kot veleva zakon (ali bolje) in dokler občine vedo, kam je šel njihov oz. naš skupen denar, nas kaj več okrog zasebnih zavetiških financ nima po mojem mnenju kaj zanimati.

Zame bi bil zakon, ki bi "pil vodo" tak, ki se ukvarja z ustrezno oskrbo živali in sankcioniranjem tistih, ki jim ustrezne oskrbe ne zagotavljajo, ne pa vlači s seboj kup skupaj nametanih pripomb raznih lobijev, ki so najprej poskušali zadeve spravljati v razna pisemca in komentarje, zdaj pa so jih privlekli vse do predloga zakona.

Streljanje je prepovedano, lov je dovoljen.
Mački morajo biti vsi sterilizirani in kastrirani, za pse se samo popisuje (uh, kje je razlaga konkretnih rešitev evidenc pri veterinarjih, ker si jo res neznansko želim prebrat?) mladiče, pa še te en mesec za tem, ko že lahko odidejo k novim lastnikom. Tistih 12 tednov je samo eden od znakov, kako je nastajal ta predlog.
Mimogrede, a kdo ve, a se 4.b člen nanaša tudi na pasje in mačje razstave?

Dejansko se je lansko poletje podpisovalo TOLE (http://www.nevladnik.info/media/staro/Civilna%20iniciativa%20za%20nov%20Zakon%20proti%20mucenju%20zivali.pdf) in na linku boste našli v zvezi z zavetišči samo na koncu en zapis, ki omenja sodelovanje med "živalsko policijo" in zavetišči. Ste podpisovali tole, kar je zdaj nastalo?

Še enkrat glede donacij: načeloma naj bi res bilo tako, da  če nekomu nekaj podariš, je stvar prejemnika, kaj bo s tistim storil, vendar sem jaz osebno pred petimi leti doživela, da je denar, ki sem ga sicer redno namenjala nekemu društvu (opomba pod črto: šlo je za dobrodelno, humanitarno društvo za pomoč pri šolanju otrok nekje v Aziji, da ne bo kake pomote) lepega dne bil namenjen za dejavnost, ki z dejavnostjo samega društva ni imelo skupnega a-ma-ništa. Če bi izvedela prej, bi prekinila z donacijami, zato se mi zdijo take informacije koristne, to je pa tudi vse.
Itak da človek ne pričakuje povračila za donacijo, ne morem se pa nikakor strinjati, da donatorja ali potencialnega donatorja ne sme zanimati, če je njegova donacija bila porabljena smotrno ali ne - v tem ne vidim nič spornega. Imam še vedno navado donirati, ko zmorem - ene ne vprašam čisto nič, ker jim močno zaupam (in pri teh me ne zanima, kaj bodo z donacijo), pri enih pa se raje prej pozanimam. Je zaradi tega donacija manj vredna? Ni.
moksa ne, ji je že bilo jasno, kam tile svoje kosmate roke molijo >:D

Evo, tlele je catch najinega mimopisanja ;D
Vsekakor se strinjam, da mora donatorja zanimati, kam je šel njegov denar, nima pa to kaj zanimati ostale javnosti. Torej, tebe mora zanimati, za kaj je tvoj denar porabljen, mene pa nima kaj zanimati, za kaj je bil tvoj denar porabljen, temveč me mora zanimati, za kaj je bil porabljen moj denar. ;) Vse o tem se zmenim s svojim donirancem. Ti pa s svojim.
Potencialnega donatorja nima kaj zanimati glede darovanega denarja, ker ga še ni daroval. Z donacijo zasebnemu zavetišču podpremo delo nekoga in mu s tem pomagamo pri dejavnostih, za katere smatramo, da so ok in o tem delu se je potrebno pred donacijo pozanimati. Pa ne na način Franck in transformatorjev, temveč je treba najti sebi primeren način, da nekomu lahko zaupamo.
V predlogu piše, da mora zavetišče spisati letno poročilo, v katerem morajo biti navedene donacije in njihova poraba. Do letnega poročila ima lahko dostop vsak, če drugače ne, pa preko informacij javnega značaja. Namen dostopa do informacij javnega značaja ni, da špegamo v poslovanje zasebnih družb, temveč da vidimo, kako je porabljen javni denar.

Osebno vidim pri donacijah našim privat zavetiščem problem samo pri "posrednem doniranju" - kadar se skriva donacija v deležu cene od kupljenega artikla, vstopnice ... Nekaj časa so se kot gobe po dežju pojavljale razne firme (hm ..., tudi posamezniki, ki z legalnim poslovanjem nimajo nič), ki so v svojo dejavnost vključili oglaševanje, da gre od prodaje nekega artikla xy € za neko zavetišče za živali. Koliko so od takih prodaj v resnici dobila zavetišča, lahko povedo sama zavetišča, je pa lahko problematično sledenje taki naši donaciji. Če pa govorimo o direktni donaciji nekemu zavetišču, se za to donacijo odločimo na podlagi njihovega delovanja. Saj je dejansko popolnoma vseeno, ali jo lastnik zavetišča porabi za nakup hrane za enega ali za vse mačke, ali pa za nakup kruha zase, dokler imajo mački dovolj dobro oskrbo, oz. oskrbo v skladu s tistim, kar se od zavetišča pričakuje, ko mu damo našo donacijo, oz. zaradi česar smo ga z donacijo sploh podprli.

Tole vse skupaj pa nima prav nikakršne zveze z zakonom o zaščiti živali, še manj ima zveze s komerkoli, ki ga dejansko zanima, kam je šel njegov doniran denar. Zanima tiste, ki niso donatorji zavetiščem. Zanima jih življenje lastnikov zavetišč, njihove finance, bilance, zaslužek, blablabla ... :)

moksa, a veš, od kod izvirajo tiste "donacije" v predlogu? Kaj spremljaš FB? :)
Sama bi se z nadzorom nad doniranimi sredstvi s strani javnosti strinjala takoj, ko bi vedela, da ima predlagatelj jasne in ustrezne namene s tako pridobljenimi podatki. Tako pa je jasno samo to, da je tisto "padlo" v predlog po nalogu nekoga drugega (kot je jasno tudi za marsikaj drugega v istem predlogu). Scena namreč zahteva od zasebnih zavetišč nekaj, kar ni mogoče zahtevati od nikogar - oskrbo živali tudi po zakonsko določenem roku (zdaj 30 dni, v predlogu predvideno 60 dni). Ker financiranja za to ni in ker nimajo idej, kako bi "obvezo" uturili za vsako ceno (seveda od države/občin ni za pričakovati, da bodo kdaj financirali bivanje živali v zavetišču do smrti), poskušajo na vsak način doseči kup stvari, za katere ni nobenih podlag v zakonodaji, po mojem mnenju pa so celo precej sporne z vidika zaščite živali:
- obvezno sprehajanje psov s strani zunanjih sprehajalcev,
- obvezen dostop javnosti do zavetiških živali z namenom "kontrole" in z nameni "ogledov" pred morebitnimi posvojitvami (beri: vsak lahko pride, kadar hoče in čohlja kolikor hoče - za javnost bolj zaprta zavetišča je treba na stežaj odpret in dat živali v milost in nemilost na voljo javnosti),
- obvezno zbiranje donacij pod krinko "obdržati pri življenju vse živali za vsako ceno", vendar tudi z namenom kontrole porabe teh donacij (saj vemo: sem dal 5 € za tole žival, torej mora ostat živa še vsaj 5 let in nadstandardno oskrbovana ..., ali celo ne dam nič, pa hočem kontrolo)
- in iz istega razloga zahteva po obvezni možnosti posvojitev na daljavo ..., kjer so zahteve po kontroli še višje.
Ker lastniki zasebnih zavetišč ne izpolnjujejo teh glasbenih želja javnosti, so začeli zdaj posvajat živali in jih oddajat naprej, "rešujejo" jih pa pod pretvezo, da bodo po zakonsko določenem roku zagotovo evtanazirane. V resnici nimajo pojma o tem, katera žival je ali bi utegnila biti evtanazirana.

Ne zavedamo se (ok, jaz se v celoti) tega, da lahko opletamo s kakršnokoli obveznostjo, ki so jo dolžni izpolnjevati drugi, samo do tam, ko imamo pokrito tudi celotno financiranje. Vse ostalo so glasbene želje, ki nimajo v zakonodaji popolnoma nič za iskat. V zakonodaji je lahko 30-60 dnevni rok oskrbe živali, kar je plačano, kot je navedeno v zakonu - s strani občin. Po tem datumu se lahko vsi na glavo postavljamo in si želimo marsikaj, dolžan ni nihče ničesar. Zagotovo pa ni dolžno prav nobeno zavetišče početi ničesar na svoje stroške in kar ni navedeno v zakonu, ali izpolnjevat želja javnosti. Torej? Določen rok oskrbo plačajo občine - za ta denar lahko gremo na občino štet ure, dneve, kilometre ..., po tem roku ima glavno besedo tisti, ki vse to plača.

Osebno si nadvse želim, da bi vsi, ki toliko besed namenijo kritiki zavetišč, odprli svoja no-kill zavetišča (z vsem, kar zraven spada, tudi z vso kontrolo in vsemi prijavami "zainteresirane javnosti", z vsemi stroški odlovov, veterinarskih storitev in oskrbe živali ter vse ostale redne stroške poslovanja). Pa gremo potem jodlat, kdo je kaj dolžan počet in za koliko. Večina kritikov nima niti najmanjšega pojma, kako izgledajo slovenska zavetišča na drugi strani ograje, še manj vedo, koliko živali je oskrbljeno dlje od zakonskega minimuma in koliko samo do tam, skrivnosti poslovanja neke firme se pa itak gledajo samo skozi "enormne profite na račun ubogih živali". V stilu Francke in transformatorja - od takih zgodb živi cela scena. Sploh pa bi si želela, da bi bil v kreiranje predloga novega zakona vključen kakšen tak, ki je zavetišče že od znotraj videl in ki ve vsaj najosnovnejše o poslovanju kakšne gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika.

Huh, smo zapeli pri donacijah, pa je v predlogu še kar nekaj veliko pomembnejših (tudi bolj spornih) zadev :)

Jaz pa ne. No kill zavetišča marsikje po svetu izgledajo podobno kot pri MM pred leti in si res ne želim, da bi se kaj takega omogočilo tudi pri nas. Škoda, da je pri nas tako malo ljudi, ki pustijo lastne interese in osebna prepričanja, kakršnikoli že so, ob strani in zares počnejo vse, kar je v njihovi moči za vsako posamezno žival.

Pa ti resno misliš, da je en sam od teh v resnici pripravljen odpret zavetišče?

Ne vem, če lahko sem limam...

http://www.peta.org/about/why-peta/no-kill-shelters.aspx

Še eno mnenje...

http://www.facebook.com/note.php?note_id=105516517279

Mislim, ja. To je tako kot v politiki: bolj kot je program pisan na kožo širšim množicam, ki se jim ne ljubi več kot toliko poglobiti v karkoli, večji car je tisti, ki to prodaja in več podpore ima. Če jo imaš, ni tako težko, enkrat ti vendarle uspe zasesti želeni prestol in se usesti v srca množic.
10 zavetišč je v Sloveniji. Sem prepričana, da to ni končna številka. Kakšno se bo zaprlo, kakšno se bo odprlo.
Jaz si samo želim, da bi jih odpirali ljudje z dovolj znanja o živalih, to je vse.

No, v boldanem delu se najini mnenji zagotovo srečata, za vse ostalo pa tu ni pravi plac, je preveč krokarjev naokoli :P
A če spremljam FB? Pasivno, samo za dvigovanje krvnega tlaka in širjenja obzorij o tem, kaj se jim ljubi objaviti in kaj ne (posebno zadnjih par dni, ampak hvalanevemkomu tiskani mediji še vedno obstajajo ['* ).

O no kill zavetiščih sem svoje mnenje že povedala in ga nisem spremenila in (žal, tokrat) strinjam s Smetko, da je več kot kdo pripravljen ga odpreti in obdržati. Bolj kot uspavaš ljudi, bolj ti bodo jedli iz roke.

PS: se pa v predlogu končno predvideva zavetiščni prostor za mačke. Aleluja!

Meni je popolnoma jasno, kaj pomeni no-kill zavetišče.
Pri zgornjem izhajam poleg večnega kritiziranja tistega, česar sploh ne poznamo, tudi iz javnih pozivov, da je treba nekaterim lastnikom slovenskih zavetišč vzet zavetišča in jih dat v upravljanje drugim - predvsem "deklariranim ljubiteljem živali". Ok, pozabimo, da je že samo razmišljanje o "vzeti lastniku njegovo lastnino in jo dati drugemu, ker je to v interesu živali" skregano z zdravo pametjo. Torej, odpreti zavetišče tako, da ti dajo zastonj vso infrastrukturo (zaenkrat še veljajo pravila glede zavetiške infrastrukture) in posle, z živalmi vred, pač ne gre. Začeti je treba iz nič, zgraditi, dobiti občine in začeti delati. Nekaj stane, pa za denar verjetno pri marsikom ne bi bil tak problem. Ko se začne, je delo in so stroški. So vsekakor tudi prihodki, vendar so ti omejeni in samo omejen čas, čohljati in sprehajati živalce pa je mogoče v neomejenih količinah. Živali morajo seveda tudi jesti vsak dan, prav tako morajo biti redno veterinarsko in tudi sicer oskrbovane, sicer se ti hitro lahko zgodi - "javnost", če že inšpekcije za kratek čas pozabijo nate.

Torej, sem mnenja, da no-kill zavetišče pri nas sploh ni mogoče, oz. ni mogoče imeti uradnega zavetišča na način, kot poznamo no-kill zavetišča iz tujine. Saj vendar "javnost" deluje v vsej svoji moči. Ne samo tista, ki pravi "vse za živalce, čeprav v 'dreku'", temveč tudi tista, ki ji je preostalo še nekaj sivih celic v smereh, kaj je sploh v korist živali. Ali pa mislita, da živim v popolni zmoti? Huh ...

Ja, seveda, kaj pa drugega ;D  :P
Ko sem napisala, da se strinjam s Smetko, sem mislila na to, da pač vem, da obstaja folk, ki hoče no-kill zavetišča in so jih tudi pripravljeni imeti. Saj je gospa M bila en tak primer, ni vraga, da je edina (no, res ni edina).

A misliš na tole:

27. člen

(2) Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Občina mora na svojem območju zagotoviti po eno mesto v zavetišču na vsakih 800 registriranih psov in po eno mesto na vsakih 800 registriranih mačk, za ostale živali pa glede na potrebe ob upoštevanju njihove ugotovljene populacije.

Huh, najprej je treba mačke registrirati :) Mal za hec in mal zares. Vsekakor je fajn podlaga za "nekoč nekje".
Zavetiščni prostor je za mačke že sedaj predviden, saj je že sedaj zavetiška zakonodaja in tudi občinske pogodbe so za "živali", torej tudi za mačke in ne samo za pse. Koliko se v resnici držijo pogodbenih obveznosti v posameznih zavetiščih in koliko zakonodajo upoštevajo v posameznih občinah, pa je veliko vprašanje. Nekaj teh zadev je tudi javnih :P

Huh, MM nima zavetišča, oz. jo smatram za "posebno slovensko živalsko cvetko", predvsem pa menim, da jo držijo pokonci tisti, ki so jo ustoličili za Slovenko leta. Po moje nima kakšne hude javne podpore, temveč bolj tisto "iz ozadja". Kar pricvetet in se it stil MM? Danes? Hm ... Ne vem. Mogoče tudi jaz živim v milnem mehurčku, kjer vsaj tu in tam kakšna zadeva še deluje, pa se mi res zdi, da uradno do nove MM ne moremo priti. Neuradno pa seveda vemo, kako in kaj. :-\

da se samo malo utaknem  :)

javna objava letnih poročil ...
pozabite ... društvo sicer pošlje na ajpes bilanco in pojasnila ampak to ni objavljeno. in verjemite, če se kdo iz tega kaj znajde ... brez, da vidiš knjige ne.

donacije ....
predvidevam, da so zavetišča društva .... Pojasnilo DURS (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_dohodkov_pravnih_oseb_pojasnila/oprostitve/pridobitna_in_nepridobitna_dejavnost_donacije_v_naravi_clanarine/)

en velik drek je tole vse skupaj ... če pogledam samo z mojimi očmi ....

zakaj hudiča, se noben ne vtakne v šteparijo ....

Jep, na ta člen sem mislila - če ne drugo, je vsaj zametek nečesa (upam,da pozitivnega, seveda).
Jaz pa vidim MM kot "simbol" tistega, kar si nekateri zamišljajo pod no-kill-zavetišča, ne glede na to, da v njenem primeru ni šlo za zavetišče. Čisto moje osebno gledanje na ta fenomen zbiranja in ohranjanja življenj za vsako ceno in istočasno kazat s prstom na tiste, ki dajo nekaj tudi na kvaliteto in ne samo na kopičenje.

Je že res, da sem skeptična in po naravi večinoma zelo pazljiva, ampak tega si pa res ne upam rečt.

natis - brzinsko pojasnilo:

V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Več tukaj ... (http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=263)

Zakon o zaščiti živali dovoljuje donacije tudi gospodarskim družbam (33. člen) - KLIK (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354)

Pravilnik o pogojih za zavetišča za živali predvideva za vsa zavetišča (tudi tista, ki so v upravljanju gospodarskih družb) Svet zavetišča - (10. člen) - KLIK (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200045&stevilka=2089), ki nadzoruje delo zavetišča. Zaradi porabe javnih sredstev so informacije, ki se nanašajo na porabo teh sredstvev, dostopne javnosti po zakonodaji o informacijah javnega značaja.

Eh, dej no, natis, pozabili so dat kaj konkretnega o psih v predlog, ti bi pa rada, da bi šteparje preganjali 8) :D
Korak za korakom se daleč pride. Pri psih. Pri mačkih je treba it pa na polno že od začetka. :P

Kako je zgledala no-kill zadeva pri nas, lahko berete in gledate TUKAJ (http://www.mojpes.net/modules/pomagajmo/index.php?id=2).
Ko mal premislim, je to o "simbolu" čisto res. In ne želim več tistega, kar sem napisala nekaj postov nazaj. Ker se res lahko še prehitro zgodi.

uuu d.o.o. ... zanimivo ....

jasno mi je o donacijah gospodarskih družbam ....

svet zavetišča ja ... ne pa, da bo vsak brskal po knjigah ... pa verjemi, da se nekdo, ki nima pojma o računovodstvu iz teh podatkov ne bo znašel.


....

se strinjam da ni nič konkretnega (za marsikaj ne, ne samo za pse) ... jaz blondi bi pa še šteparje preganjala .... pa sem res blond ja  ;)  ;D ;D ;D

Sej, natis, v resnici ne gre za to, da se ubadajo s pravimi računovodskimi papirji. Te v bistvu lahko tut na Ajpesu najdejo, kdor se iz njih lahko kaj spozna. Gre za dejstvo, da hočejo imet nadzor nad denarjem v zasebnem zavetišču na sploh. Žalostno, da je to v ospredju, realna dobrobit varovancev zavetišč ostaja pa v resnici v drugem planu. Torej, gre najprej za nadzor nad javnim denarjem, s čimer ni prav nič narobe, in nad donacijami zavetiščem, kar pa je po mojem mnenju sporno.
V poročilo naj bi bilo sicer treba napisat zbirne številke, torej tolk denarja od občin za tolk živali in tolk denarja od donacij, ki je bil porabljen za ... hm ... kaj? In cifre o sprejetih in oddanih ter evtanaziranih živalih. Statistika pač, v katero pa men donacije nikakor ne pašejo, ker to niso javna sredstva in se tudi ne porabljajo namesto javnih sredstev (do 30 dni bivanja v zavetišču plača lokalna skupnost - občina - kar so javna sredstva, nad 30 dni se zbirajo donacije, ker potem ne plača več nihče "od uradnih" - in to so zasebna sredstva).

čakaj zdaj sem pa jest res blond ....

torej .... JAZ zalagam SVOJ denar in meni bo nekdo gledal, za kaj ga bom porabila????
ok donacije ... ampak tega enkrat zmanjka ....

Pravijo, da se vse začne in konča pri denarju... Načeloma se strinjam, da je donacija »problem« tistega, ki jo daje in tistega, ki jo prejema, zna pa bit, da brez kontrole ne gre. Nisem ne pravnik in ne ekonomist in se mi ne sanja prav dosti kdo bi za tako kontrolo moral bit pristojen, mi je samo jasno, da nekdo pač že. Najmanj v izogib pranju denarja. Glede na akademski naziv in področje dela predlagateljice bi pa si mislila, da pač ve kdo.
Tudi ne vem kako je s pravnega vidika z namenom donacije, najbrž pa ni najbolj higienično donacijo podjetju-zavetšču namenjeno za oskrbo živali po pretečenem 30 dnevnem roku, porabit za kruh, tudi če mogoče pravno formalno to ni sporno. Stvar higiene. 

Ne glede na organizacijsko obliko zavetišč in ne glede na to kako to komu  ni všeč, spada dejavnost zavetišč med izvajanje javne službe. Nobeno od 10ih zavetišč ni komercialne narave, vsa izvajajo javno službo in so podvržena nadzoru javnosti povsem enako kot vsi ostali porabniki javnih financ. Eni se ukvarjajo s Kliničnim centrom, drugi z univerzami, tretji z zavetišči... Za urejene družbe to ni nič nenavadnega in ob ugotovljenih nepravilnostih v urejenih družbah odgovorni odstopajo. Pri nas se pa pač ne sme nikogar nič vprašat, čeprav so vprašanja povsem legalna in gre za javne finance, ker je zagotovo zadaj nek slab namen. Nismo vsi zdravniki, pa niti direktorji zdravstvenih domov, pa nas več al manj vse zanima kaj se v zdravstvu dogaja, če ne prej, pa ko se znajdemo nekje kot zaporedna številka na čakalnem seznamu.
To, da zavetiščem ni treba pisati letnih poročil, zna bit da ni čisto okej, kot tudi verjetno ne to, da jim ni potrebno hranit dokumentacije o živali, ko je enkrat oddana (pa če je v skrinji potem najbrž tudi ne). Nadzor nad javnimi sredstvi bi moral bit vsem nekaj najbolj samoumevnega in vsaj meni se zdi povsem logično, da je potreba (mogoče celo nuja) po nadzoru večja, kadar so prejemniki javnih financ podjetja v zasebni lasti. To velja za vse prejemnike in ne le zavetišča in zna bit, da so te reči urejene v kakšnem drugem zakonu (ali pa bi morale bit), v zakonu, ki ureja zaščito živali res ne rabijo bit.

Pa še ena reč je, ki se jo rado pozablja. Zavetišča so le posledica nekega stanja. So kurativa. Z uspešnejšo preventivo, bi kup težav in potreb in želja po kontroli izginil.
Obračunavanje s sceno, ki si sicer povsem legalno prizadeva za kontrolo, pa ji to ni vedno omogočeno (kar niti ni vedno legalno), za izboljšanje stanja na področju zaščite živali ne bo ravno koristno in preventive ne bo povečalo. Zaradi tega ne bo v zavetišču niti ena žival manj.
Vsaka kurativa zahteva sredstva, in če je predpisana kot izvajanje javne službe, potem zahteva javna sredstva. Z javnimi sredstvi nujno sledi nadzor javnosti, pa če je komu to všeč ali ne. Dokler bo bistvo problema kdo bo zasedel prestol in osvojil ljudska srca, bodo zahteve po kontroli vedno večje, izogibanje plačilom vedno večjih računov prav tako, samo zapuščene živali bodo vedno na slabšem.
Btw. Tudi če je pes čipiran in torej lahko s prstom pokažeš na lastnika, to ne zagotavlja nujno plačila računov. Ker če lastniku psa ni kaj vzeti, potem mu pač ni kaj vzeti, stroški in pes pa so. Bi torej znalo bit, da lahko lastniku zavetišča čipiran pes naredi več stroškov kot nečipiran, kar velja tudi za tiste, ki hočejo v zavetišče oddat svoje pse.
Si mislim, da je namen Zakona o zaščiti živali prav to – zaščita dobrobiti in pravic (ali pa vsaj pravno varstvo) živali, odgovornost zanje in predpis sankcij za kršitelje. Nadzor, ki je nujen, verjetno sodi v kakšen drug zakon.
Stvari so ponavadi večplastne, odvisne od zornega kota s katerega se jih opazuje (ocenjuje). Ni treba vedno zviška gledat na vse, kar prihaja z druge (neprave?) strani. Tudi vse ideje »prave« strani niso vedno občekoristne, sprejemljive, všečne... (vstavi poljubno). Zato pa so javne razprave in podobne reči, da se v »bazen« prispeva čim več idej in ven pobere najboljše ne glede na to s katere strani predlog prihaja.
Najlažje je tipično slovensko ne naredit nič in potem spluvat kar naredi kdo drug. Predlog je spisan (svojo delovno skupino si lahko omisli vsak in pripravi nov, boljši predlog), na predlagam.vladi je odprta razpava. Svoje pripombe lahko poda vsak, ki se tam ragistrira. Nenazadnje je bila konec novembra 2011 odprta javna razprava o spremembi ZZZiv. Niso bistvo vsega lastniki zavetišč in njihova sredstva, pač pa živali, ki zavetišča rabijo. Stvari morajo bit urejene na njim prijazen in optimalen način in ne zavetiščem. Zavetišča so le služba, zakoni in predpisi pa se sprejemajo na povsem neosebni ravni.

Hehe, natis, ok, mal osnovnih info glede financiranja zavetišč:
- za najdene zapuščene živali je občina dolžna plačati zavetišču nekaj stroškov (na enem linku od prej je točno navedeno, kaj plačajo), vendar max. 30 dni, če žival ni prej oddana posvojiteljem,
- če žival 31. dan ni oddana posvojiteljem, je mogoča evtanazija (na stroške občine) ali oskrba na lastne stroške zavetišča vse do posvojitve (to je lahko že en teden kasneje, lahko pa leto, dve, tri ... kasneje).

Tukaj (http://www.zavetisce-horjul.net/iscejo_dom.php) lahko pogledaš, koliko dni so že posamezne živali v Horjulu, tukaj (http://www.zavetisce-horjul.net/spet_doma.php) pa, kako dolgo so bile v Horjulu od 1.4. naprej posvojene živali, tukaj (http://www.zavetisce-horjul.net/zivali/spet_doma01_03_11.php) pa posvojene med 1.1 in 31.3.2011. Piše pri vsaki živali. Odštej 30 dni, kolikor so za posamezno krile stroške občine, ostalo gre vse na račun zavetišča, če le-to deluje kot gospodarska družba. Nekoliko drugače je pri obeh zavetiščih v upravljanju društev, še nekoliko drugače pa pri Gmajnicah, ki so pod kapo MO Ljubljana in njegovega Zoo-ja.

Verjetno ti bo zdaj veliko bolj jasno, zakaj so potrebne donacije in zakaj se sploh vpikujem v njih. :)
Če veš, kam doniraš, nadzor ni potreben.
Za nekatere pa pride kakršenkoli nadzor v poštev, samo da se nadzira.


Sleepy, sem neznansko presenečena, saj sem mislila, da veš, kako poteka poslovanje s.p.-ja, oz. vsaj to, da je denar v "eni denarnici" in ne v dveh, kot pri društvu, na primer :). Torej, v eni denarnici je denar za kruh in za mačje brikete. Dokler se kupi oboje, ne more biti za nobenega donatorja nič sporno, ko pa se kupi kruh namesto briketov, čeprav ste donatorji donirali za brikete, te lahko začne zanimat, zakaj so bili briketi izpuščeni. Seveda, v kolikor si karkoli donirala. Če nisi, potem te to, da je bil kupljen kruh namesto briketov, nima kaj zanimat, v kolikor ne gre ob tem za evidentno nepravilnost pri oskrbi živali. Lahko je na primer prijatelj doniral žakelj mačje hrane, pa mački vseeno niso bili lačni.
Nepravilnost pri oskrbi živali v zavetišču prijavimo na VURS.
Kakšnih posebnih higienskih ukrepov pri tem po mojem mnenju ni potrebno izvajat.
Lahko se zgodi, da enkrat zmanjka za brikete, pa vodja zavetišča z denarjem od svoje plače namesto kruha kupi mačje brikete. Me zanima, če se ti zdi higienično, da se denar, ki je bil oseben denar (ne iz donacij) in namenjen preživetju vodje zavetišča, da za oskrbo mačk (nakup briketov), ker je pač tistega denarja za oskrbo zavetiških mačk zmanjkalo (recimo, da je mal suša pri donacijah)? Ali misliš, da je nehigienično samo "mešanje denarja" v obratni smeri? Je pa pri oceni take higieničnosti treba ločit delovanje s.p.-ja od delovanja društva, recimo.

Sicer pa - DURS je tisti, ki je zadolžen za kontrolo, nadzor, spremljanje, blablabla vsega, kar je povezano z denarjem in finančnimi papirji neke zasebne firme (tudi s.p.) in DURS je tisti, ki ima vpogled v vse papirje in v vsak euro. Za vedet kaj takega ni potreben noben akademski naslov.

Za nadziranje poslovanja društva (tudi donacij) so pa še nekateri drugi naslovi, eden od njih je nadzorni svet, drug pa skupščina društva, recimo. Pa vsekakor tudi javnost pri društvih, ki delujejo v javnem interesu (beri: dobijo denar od države - o tem piše tudi v veljavnem ZZZiv, in tudi v novem predlogu). Vodja društva pa mora imeti dve denarnici in za društveno mora biti v vsakem trenutku jasno, kaj in koliko je v njej in kam je šlo vse, kar ni več not.

Torej, mešanje delovanja in nadzora društev in s.p-jev ni zdravo, ker lahko povzroča osmešenje.


Uf, tole je pa še huje, kot tisto glede denarnice s.p-ja.
Tako zelo se motiš, da se bolj ne bi mogla. V vsaki besedi zgornjega citata.
Vsa slovenska zavetišča, ki so v zasebni lasti, so povsem normalne komercialne gospodarske družbe, kot katerakoli druga firma, ki nima popolnoma nič z javnim denarjem. Torej, v nobenem primeru nimajo ničesar skupnega z nobenim zdravstvenim zavodom, z nobeno šolo ali vrtcem, kot tudi ne z nobeno s strani države ali lokalne skupnosti ustanovljeno javno firmo. Vsi po vrsti imajo poleg svojih drugih gospodarskih dejavnosti, ki nimajo prav nikakršnega opravka z javnim denarjem (veterina, trgovina, hotel za živali, pasja šola ...) tudi dovoljenja VURSa za opravljanje dejavnosti zavetišča za živali, ki je le del njihove celotne poslovne dejavnosti. Samo in izključno do informacij glede tega dela, torej dela, ki se nanaša na dejavnost zavetišča za živali, ima kakršnakoli javnost vpogled na podlagi zakonodaje, povezane z javnimi financami in informacijami javnega značaja. Do nobene druge informacije ali podatka nima nihče dostopa, kot ga nima do podatkov o moji firmi, o mojih poslovnih partnerjih ali o denarju v moji denarnici.

Od česa pa naj odstopi vodja zavetišča, ki je v njegovi lasti? Hm ... Namiguješ, da bi moral vodja zavetišča, ki je obenem lastnik zavetišča, odstopiti? Kam? In kdo lahko potem pride v njegovo bajto njegovo lastnino vodit in upravljat?

Kaj tebe zanima v zvezi s čakalno vrsto v vašem zdravstvenem domu, nima nič opraviti s tvojim firbcem, kaj se dogaja v eni od slovenskih privat firm. Še enkrat - dejavnost zavetišča za živali je le ena od poslovnih dejavnosti posameznega zavetišča, v katere se spuščaš. Lahko izveš tisto, kar si kot davkoplačevalka pomagala plačati. Nič drugega. Lahko prijaviš nepravilnosti, kar lahko storiš za katerokoli slovensko firmo. To se naredi pri ustrezni inšpekciji. Če gre za napake v poslovanju, so za to ene inšpekcije, če gre za neustrezno oskrbo živali, so druge, če gre za narobe zložene artikle na polici v štacuni, so tretje ...

Torej, Sleepy, lepo prosim, da se daš poučiti o tem, kaj je gospodarska družba in kaj je s.p., ter kaj je opravljanje javne službe zavetišča za živali. Morda bo potem kakšen podatek v javnosti nekoliko pravilnejši, ker tole, kar je v zgornjem citatu, je prava žalost. Očitno iz neznanja in nepoznavanja osnovnega poslovanja slovenskih zavetišč izhaja tudi cel kup nepravilnih tolmačenj, zavajanj in podobno.

Ok, če greva po butnglavsko: Xy privat firma (s.p., d.o.o. ...) se ukvarja s trgovino za živali in ima dovoljenje za opravljanja dejavnosti zavetišča za živali in pogodbe z xy občinami. Da ima dovoljenje, pomeni, da ima od VURSa požegnano ustreznost prostorov in vsega, kar za zavetišče predpisuje zakonodaja. V svoji trgovini posluje povsem tako, kot vsaka druga štacuna z artikli za živali, za kar rabi dovoljenje od ene druge ustanove - za svoj denar kupuje, z namenom zaslužka prodaja in si ustvarja profit, sam izbira poslovne partnerje ... Upam, da ne boš rekla, da zato, ker ima tudi dovoljenje za zavetišče in pogodbe z nekaj občinami, ne sme ustvarjati profita? Torej, štacuna laufa, zraven lovi zapuščene živali, jih oskrbuje v zavetišču, oddaja, plačuje račune in izstavlja račune občinam. Za zavetiško dejavnost in za podatke s tem v zvezi ima javnost pravico izvedeti tisto, kar je predvideno v zakonodaji o informacijah javnega značaja. Samo za to in za nič drugega. Za tisto, kar se dogaja v štacuni, te ne briga popolnoma nič. Te ne sme brigat in mešat vse v en koš je neodgovorno. Upam, da tudi v trgovini, v katero zahajaš, ne zahtevaš, da ti dajo na vpogled vse, kar se ti zdi, da bi rada vedela. In jih ne primerjaš z raznimi zdravstvenimi domovi, ter ne zahtevaš od direktorjev, da odstopijo. Lahko pa zahtevaš, da pride tržni inšpektor in ob ugotovitvi hude kršitve vzame dovoljenje opravljanja prodaje, pa boš morala hodit v drugo štacuno. Tako lahko v "opisanem" zavetišču stori VURS z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti zavetišča za živali, v kolikor ugotovi, da ne deluje v skladu z zakonodajo. Ampak, štacuna bo laufala še naprej, pesjaki bodo tudi stali, žal pa prazni, ker ne boš mogla nastavit novega vodje, ker ne verjamem, da ti bo kateri od lastnikov slovenskih zavetišč dovolil, da tako ali drugače šariš po njegovi lastnini. Saj menda ne misliš, da je objekt, v katerem je recimo zavetišče Zonzani, javna lastnina? In da lahko prideš tja, pa rečeš, da zahtevaš odstop gospe Lenkove? Upam, da ne.

Še enkrat - edine informacije, ki jih lahko zahtevaš, so tiste, ki se nanašajo na javni denar, oz. tisto, kar spada pod dejavnost zavetišča in je predmet informacij javnega značaja. Upam, da je jasno, da se "javno" ne nanaša na nič drugega, kot na tisto, kar je v resnici "javno".

Enako je s poročili in raznimi glasbenimi željami raznih Svetov. Svet lahko govori, razpravlja, grunta, zahteva ... samo in izključno tisto, kar se tiče javnega denarja in javnega delovanja firme - torej zavetišča. Bluzijo pa razni "svetniki" vse sorte. Kot je videti, gre tudi tam za neznanje in nepoznavanje funkcije, ki bi naj jo opravljali. Nič novega, saj tudi veliko občinskih predstavnikov v Svetih ne ve dobro, kaj naj bi tam počeli.

VURS je tisti, ki odreja pogoje, ki izvaja nadzor, ki omejuje število v posameznem zavetišču glede na razpoložljiv prostor, ki "nekaj dovoljuje" glede na trenutno število živali v zavetišču, ali pa predpisuje, da je potrebno to število zmanjšati, ali pa ustaviti dotok novih živali in podobno. To nisva midve.
V zasebnem zavetišču je lastnik edini, ki ima pravico povedat, kaj se bo zgodilo 31. dan s posamezno živaljo. Samo on in nihče drug. Lahko mu midve pomagava, da se bo lažje odločil in mu ponudiva pomoč v denarju ali materialu, lahko seveda žival 31. dan tudi trajno posvojiva. Lahko se mu klanjava, če na svoje stroške obdrži žival pri življenju. Nimava pa nikakršne pravice reči, da MORA skrbet za žival na svoje stroške naprej. Res prav nikakršne. Tudi v denarnico mu nimava pravice gledat, razen za tisti denar, ki sva ga dale midve osebno in vprašava lahko po zakonsko določeni poti, kakšne so cifre od ... do ... ali za kakšno konkretno žival. Še manj mu imava pravico srat po glavi, da je pacek, če 31. dan evtanazira žival. Taki sralci imajo možnost trajno posvojiti živali sami. Do številke 5, seveda. Lahko se pa tudi začnemo (ok, začnete, ker sama nimam težav s komunikacijo) pogovarjati z zavetišči na kulturnejši način. Morda se celo kdo (po študiranju, kaj neka firma sploh je) odpravi na obisk in ogled kakšnega od zavetišč, ki ga ima zdaj tako globoko v želodcu in o katerega delovanju ne ve ničesar drugega kot to, da obstaja in da vsaka Franckina soseda ve več povedat o njem.
Sleepy, si že bila v Zonzaniju, Meliju, Mali hiši, Vitovljah, pri Turku?


O legalnosti prizadevanja za kontrolo nad tistim, kar nimaš pravice kontrolirat, si povedala že v zgornjem citatu vse, zato je brez smisla, da komentiram. Da misli večina "scene" tako kot si zgoraj zapisala, pa je tudi več kot jasno. Znamo brat.

O tem, da sceni ni vedno zakonito omogočeno ... Hm ... Je kdo dolžan kaj storiti zastonj? Ni. Tudi ti ne. Nobenih zakonskih osnov ni za to, da bi nekdo moral dati kakršenkoli podatek, katerega dajanje mu ne nalaga zakon. Smo rekli - javne finance - javni podatki - do teh podatkov lahko prideš po veljavnih cenikih. Še enkrat - slovenska zasebna zavetišča niso javne firme, temveč zasebne firme. Nič jim ni treba delat zastonj, kot nič ne delajo zastonj javne firme, razen tistega, kar jim narekuje zakon. Tudi kopijo na upravni enoti plačaš. Tudi dohtarja in sestro v ambulanti plačaš, le odtegnejo ti prej, preden denar sploh vidiš. Na Upravni enoti so tam zaposleni za davkoplačevalski denar in gre najbrž čas za kopiranje v čas službe. Zasebniku zastonj ni treba narediti ničesar. Če kaj želiš od njega, plačaš po ceniku. Občina ali država vodji zasebnega zavetišča ne daje plače, torej ni javni uslužbenec, ki bi lahko med službenim časom za stranke kopiral dokumente, ker bi to imel v opisu del in nalog. Je zasebnik, kateremu občina plača storitev, ki se imenuje "oskrba zapuščene živali". Torej, njegovo javno delo se nanaša na oskrbo živali in ne na brezplačno ustrežljivost do firbčnih strank, ki v resnici niso posvojitelji (delo s posvojitelji je namreč eno od del, za katere je zavetišče "plačano"), temveč bi radi mal pokukali v njegovo javno poslovanje. Hm ..., ne smemo vsega gledati s stališča lastnega delovnega mesta samo zato, ker drugih delovnih mest ne poznamo.

Če je pes čipiran, lahko država zagotavlja tudi plačilo računov, če to hoče (lahko bereš tudi: če bi se komu dalo s tem ukvarjat in ne z zasedanjem prestolov in kukanjem za cifro donacij). Način izterjave prometnih kazni je dodelan do konca. Tudi sistem plačila RTV prispevkov, da o ostalih davkih "navadnih ljudi" ne govorim. In? Kakšna je razlika med dolgom za RTV in dolgom, ki ga je povzročil moj pes in je oskrba tega mojega psa naložena zavetišču kot javna služba? Eh, ja ... RTV hiša je javni firma. Pa Policija je državna. Zavetišče je pa en privatnik. To bo najbrž. Se ni za igrat s takimi idejami, ker bodo z boljšo izterljivostjo lastniki zavetišč imeli še več denarja in še višje cifre v bilancah, torej še več razlogov bo za "kukanje". To bo. Le kako se tega noben kukalec v privat zavetišča še ni lotil. Jao.


Res misliš, da pozabljamo na preventivo? In da ne vemo, posledica česa so zavetišča? Se bojim, da je večina (s tabo vred?) pozabila na preventivo zato, ker si daje tolk opravka z drugimi stvarmi. Jaz se trudim s preventivo že dolgo vrsto let, vendar ne s tako, katere implementacija tukaj in zdaj ni mogoča. Če pogledaš po portalu mal levo in mal desno, boš morda celo opazila kaj več od živalovarstvenih tem, v katere se oglašaš.
Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?

Nekaterim velika preventiva ne bi bila preveč všeč, ker bi jim lahko zmanjkalo mušterij za "reševanje" ali za "kukanje". Osebno se ne nadejam usihanja želja po kontroli, ker le-te ne izvirajo iz resnične potrebe po kontroliranju česarkoli. V glavnem so osebne narave oz. sproducirane po načelu Francke in transformatorja (mimgrede - Smetka, hvala za tale dva ;))
Če pogledava konkretno tvojo željo po kontroli zavetišč in javnega v njih - izvira iz neznanja in nepoznavanja in se širi po načelu pravkar omenjenih dveh - po tvoje: zavetišče je javno, enako kot zdravstveni dom in ker lahko po TV spremljam, kako nadzorujejo (oz. naj bi) zdravstveni dom, seveda lahko nadziram tudi zavetišče. Ouje.


O pravih in napačnih straneh se sicer lahko razpišeš, vendar te bom, razen tegale, poskušala ignorirati. Meni je to, da ne veš, kakšna je razlika med s.p. in zdravstvenim domom, dovolj. Za oceno o občekoristnosti je treba vedeti kaj več od tistih, ki širijo novico o Francki. Predvsem poznati zadeve, o katerih dajemo ocene. Koristne ali nekoristne. Da le ocenjujemo stvari take, kot v resnici so in ne take, kot bi jih želeli, da so.

Priznam, da raje tipično slovensko ne naredim nič, dokler o zadevah ne vem dovolj in sem, za razliko od nekaterih, tiho, informacije pa širim okrog šele potem, ko mi je jasno, o čem pišem ali govorim. Vmesni čas, ko se ti zdi, da ne naredim nič, porabim za izobraževanje iz vseh mogočih vidikov o stvareh, o katerih bo tekla beseda. Pogosto pred pisanjem prosim poznavalce za razlago posameznih segmentov celote in sprašujem ter raziskujem tako dolgo, da mi je vsaka podrobnost jasna. In potem si dovolim spljuvat nekaj, za kar vem, da ne pije vode. Za razliko od nekaterih, ki pljuvate, pa ne veste, kaj je levo in kaj desno (kot zgoraj, recimo). Saj nama je obema jasno, da si javno več kot enkrat pisala o tem, da v Sloveniji nobeno zavetišče ne bi smelo biti profitno in v lasti zasebnikov, temveč vsa organizirana kot neprofitna, če se prav spomnim naj bi bila v upravljanju društev. Hm ... Po zgoraj navedenem dvomim, da veš, o čem si pisala.
Sicer pa, kako veš, da nisem bila na začetku zraven? :P In kako veš, da do konca razprave ne bom podala svojih pripomb tudi tam ali morda kje drugje?


Se strinjam, zato je še manj jasno, zakaj se je potrebno tudi v zakonu, ki ni namenjen lastnikom zavetišč, predvsem pa v vsakdanjem življenju venomer ukvarjati s temi lastniki, kot da so jedro vsega zla, ki se dogaja pri nas z živalmi.

Bravo, Jana!  O0

Res koristno pisanje -*;. Fajn bi bilo, da ga izpostaviš še na kakšnem drugem mestu (ja, vem, da že vse piše, pa ne enkrat ...).
Spodnji citat se mi zdi še posebno dobro izpostavit, ker skoraj vsak dan poslušam, kaj bi vse zavetišče moralo - seveda me najbolj moti, da je to iz ust tistih, ki delovanja ne poznajo niti od daleč in ki za to, kar zahtevajo (nadstandardno, nad 30 dni itd.), niso nikoli prispevali niti centa. Imajo pa veliko idej.

No, sem se pozanimala pri strokovnjaku: donacije so izreden prihodek sp-ja ali d.o.o.-ja in so torej pod nadzorom DURS-a. Ki pa nima nikakršnih pristojnosti in posledično niti pravic od prejemnika donacij zahtevati kakršnakoli dokazila o tem, kako so donacije bile porabljene.
Zanimivo pa, da po drugi strani donacije društvom niso pod taisto kontrolo in tu bi bilo res potrebno noske vtakniti.

bolj se ne bi mogla strinjat z jano ....

dokler določeni osebki ne bodo poznali zakonodaje ... pa čeprav samo razlika s.p. (d.n.o.)/d.o.o./društvo ali kaj donacija sploh je ....

najlažje je mešetarit po "mojem" tošlu, ja itak ....

draga sleepy
daj si preberi razliko med s.p.ji, d.o.o.ji in društvi.
nadzor DURSa pa zgleda tako, da "če prideš na vrsto". am kakšnih pristojnosti nima DURS  ;D ;D ;D ;D ... si me nasmejala veš....

am ... pod katero kontrolo pa so donacije društvom???

ups NAPAKA!!!!

ne sleepy ... moksa

se opravičujem  :-[

Ehm Natis, kaj pa je narobe z napisanim ??? ?

Npr donacija z namenom kupiti učbenike, s.p. ali d.o.o. pa s taisto donacijo kupi avto. V kolikor vem, ni tu nič spornega in v tem smislu "DURS nima pristojnosti". Če imaš drugo razlago bo več kot dobrodošla :)

draga moja ... ko ti pride DURS na vrata IMA VSE PRISTOJNOSTI .... verjemi.

da s.p. ali d.o.o. dobi donacijo za nakup učbenikov JE sporno ... predvsem iz vidika DURS-a. do tja kako to donacijo porabi v tem primeru durs ŠE ne zanima. zanimalo ga bo šele potem, ko bo "pretehtal" ali je bila donacija "upravičena". če štekaš kaj hočem "povedat".

bodi prepričana da, tako kot sem napisala, DURS IMA vse pristojnosti in ko se ti enkrat "sprehodi" čez njige ima NA ŽALOST vedno prav. in potem tehtaš ... ali se zaratit z dursom (ti kot poslovni subjekt) in dokazat, da nimajo prav in obvelja tvoja ali plačat kazen in "maš mir".

bodi prepričana, da tudi ko je kakšna donacija še kako pravilno porabljena, če DURS smatra da ni ......

 

Raje do 8ih tednov, predvsem je pa treba najprej dolocit kdaj se mladice lahko prodaja. Zaenkrat to pac ne pise nikjer.


Mene pa zelo. In to kljub temu, da imam vse macke pokastrirane.

In tole kar je nastalo iz tistega vsaj priblizno obetejocega predloga je vse skupaj ena velika zmeda oz. prej eno skropucalo kot kaj dejansko uporabnega.

Kako se reče P.S., ki ga na začetek napišeš? Matimila  :o, se opravičujem zo tole dolžino, sem že povedala, da za seciranje nimam ne volje in ne časa, da pa tako zelo ne maram jemanja stvari iz konteksta, da najdem oboje kadar se mi zdi da moram. 

Za konstruktivnost debat, kakršne naj bi verjetno bile tiste o spremembah predpisov, je priporočljivo ohranjanje neosebnega nivoja in pogleda na stvari, čeprav zna bit včasih to res težko, predvsem pa bi bilo treba imeti pred očmi interes tistega, za zaščito katerega se poskuša predpise spremeniti. V tem primeru torej zaščito živali, si pa vsak lahko omisli svojo delovno skupino in predlaga sprejem zakona za zaščito vodij zasebnih zavetišč ali kaj podobnega, če nam to manjka.


Če bi še vedno živeli v gozdovih in jamah ne bi potrebovali ne zakonov in še marsičesa ne. Tako pa smo si očitno izbrali nek drug način življenja v katerem potrebujemo predpise in zakone. In potrebujemo tudi nadzor nad njihovim izvajanjem, kot rečeno prej, v izogib pranju denarja ali drugim zlorabam. Večini ljudi je povsem jasno, da se ne sme ubiti sočloveka, pa imamo še vedno v predpisih zapisano, da se to ne sme. Menda ne zaradi večine, ki ji je to jasno in najbrž da v prvi vrsti v izogib dejanjem samim in ne zaradi česa drugega. Včasih je malo (pre)pozno mislit na posledice šele, ko se zgodijo. To nima nikakršne zveze z nobenim posameznikom. Better safe than sorry najbrž ne pravijo zastojn.


S poslovanjem s.p.-ja moj stavek ni imel prav veliko zveze, pač pa jo ima s temle:

Kot rečeno, stvar higiene. Če je donacija v denarju namenska se meni ne zdi popolnoma vseeno ali je porabljena v skladu z namenom za katerega je dana ali ne. Vseeno ali gre za donacijo zavetišču, Rdečim noskom, šolanju otrok v aziji… gre za namen.
Vsak donator sam zase ve kaj zanj je in kaj ni sporno. Donacije pa niso samo v denarju.
Jaz zase vem, da če doniram za žakelj briketov, potem doniram za to, vseeno ali podjetniku ali društvu in ne glede na to kaj in zakaj donirajo drugi. Če želim donirat za kruh, potem to ne bo donacija zavetišču (ali društvu za zaščito živali) pač pa fizični osebi. Kot rečeno – stvar higiene, ki z mojimi osebnimi pogledi in željami nimajo ničesar skupnega. Jaz to dvoje ločim, vsak pa kakor hoče. Moji lastni pogledi in morebitne želje po kontroli porabe lastnih donacij nimajo nikakršne zveze s sistemskimi rešitvami nadzora pretoka denarja.

Kaj počne vodja zavetišča z denarjem od svoje plače je povsem njegova stvar. Lahko donira svojemu zavetišču za mačke v osrkbi zavetišča, lahko drugemu, lahko Društvu za boljši svet…, ali pa nikomur. Povsem enako kot vsi ostali. Ne vidim nobene posebne razlike med tem ali svoj denar za oskrbo zapuščenih in brezdomnih živali porabi vodja zavetišča ali pa katerakoli druga fizična oseba, da niti ne omenim hranitelje prostoživečih mačk. Torej mislim, da je nehigienična nenamenska poraba vseh namenskih sredstev, ne glede na to kdo to porabo izvaja.
 
V bistvu v resnici nimam pojma ali se DURS ukvarja s papirji samo zato, da določi višino davka, ali je v resnici pristojen tudi za ugotavljanje namenske porabe namenskih sredstev in se s tem ne ubadam in se ne nameravam. Me nikoli ni zanimalo, kar me, ko me, in če me, vprašam tiste, ki vejo.


Dopuščam možnost, da se motim, bi kakšen pravnik znal povedat, če se res. Do takrat pa bo moje mnenje še kar tako, da zavetišča izvajajo javno službo. O drugih dejavnostih podjetij nisem govorila, pač pa o delu kjer izvajajo javno službo zavetišč. Izvajanje javne službe pač ni komercialna dejavnost.

Zavetišča imajo z drugimi izvajalci javnih služb skupno najmanj porabo javnih sredstev, sicer pa mojim stavkom prav res ni potrebno pripisovati kakšnih drugih pomenov. V kolikor pride do nejasnosti, bo vprašanje morda vodilo k pojasnilu, napačne interpretacije pa zagotovo ne. 
Torej še enkrat in bolj jasno – vsi porabniki javnih financ so podvrženi nadzoru javnosti pri porabi teh financ. Transparentnost porabe javnih sredstev je pač nuja, ki se jo morajo zasebniki zavedat, ko poslujejo z državo ali lokalnimi skupnostmi. Nekatere zanima poraba denarja v kliničnem centru, druge na univerzah, tretje v zavetiščih…. Lahko nadaljujem pri gradbeništvu in končam jutri enkrat. Javnost mora imet torej možnost nadzora porabe javnih sredstev, če pa se tega poslužuje ali ne je pa najbrž stvar interesa vsakega posameznika. O drugem nisem pisala.

Odstopi se lahko od marsičesa, tudi od pogodb. Ne namigujem prav ničesar. Bistvo tistega odstavka je bilo drugje – da je nadzor v urejenih družbah nekaj povsem običajnega in ne nekaj zlonamernega.
S čakalno vrsto so povezana javna sredstva oz. višina le teh iz česar sledi omejeno število pregledov in posegov, tudi kadar to javno službo izvaja zasebnik. Torej ponavljam – vsakega lahko (ali pa bi ga celo morala) zanima poraba javnih financ, pri čemer ne gre za zlonamernost pač pa prej za dolžnost. O drugem nisem pisala, kakor tudi sicer nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da imamo službe za ugotavljanje nepravilnosti in jih je pač treba zaposlit. Vsaj v nekaterih primerih smo nepravilnosti, če zanje vemo, celo dolžni prijavit.   


Morda bo nepravilnih tolmačenj manj, če se mojemu pisanju neha pripisovati pomenov, ki napisani niso. Dokler zavetišča opravljajo javno službo in za to prejemajo javne finance, so podvržena nadzoru javnosti. V kolikšnem okviru predvidevajo predpisi, za razreševanje spornih zadev so pristojne službe.
Hvala za nasvet, se mi pa prav dosti ni treba dat podučit. Se pa opravičujem za pogovorno izrazoslovje, pač nisem pravnik. Tudi poslovanje samostojnih podjetnikov ureja Zakon o gospodarskih družbah, ki je po novem besedico samostojni opustil. Torej je po tem zakonu podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le fizična oseba za razliko od gospodarskih družb, oboji pa na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
Se opravičujem za to (nedopustno) pogovorno izrazoslovje.

Pav tako nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da odloča tisti, ki plača, torej je stvar odgovornega v zavetišču da se odloči, kaj bo z živaljo od 31. dne naprej in je pokroviteljstvo povsem odveč. Sem kje zapisala, da je kdorkoli dolžan plačevat oskrbo za žival, ki ni njegova? Jo obdržat pri življenju na svoje stroške dlje kot to velevajo predpisi? Je bilo kje zaslediti moje očitanje evtanazij kateremukoli zavetišču?

Tole pa bi pomenilo kaj? Prosim za razlago tegale.

In s čim ima to zveze? S porabo javnih financ?

O legalnosti prizadevanj za kontrolo nad tistim, kar nimam pravice kontrolirat nisem ne povedala ne napisala ničesar.   


Ni vedno vse v plačilu in ni vse vedno tako kot je videti. Včasih imajo stvari ozadja (povedano drugače –  se dogajajo v "očem skritem" zakulisju), za katere morda ne veš in/ali niso širše znane. Sicer pa kaj se sme in kaj ne zaračunat ureja uredba, ki pravi:
(2) Organ ne zaračuna stroškov:
– za vpogled v dokumente,
– za telefonsko posredovanje informacij,
– za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz tretje alinee prejšnjega odstavka,
– za posredovanje informacij s pomočjo telefaksa, ki skupaj ne presegajo petih strani.
 
O organih pa zakon pravi takole:
(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).

Sem že povedala, da je pripisovanje mojemu pisanju nekih pomenov, ki jih ni, nadležno.
Za določanje tega kaj se sme in kaj ne imamo predpise in službe, ki to urejajo, moje mnenje je pri tem povsem nepomembno.  In služba, ki je pristojna za razlago tega kaj se sme in kaj ne v primeru poslovanja z lokalno skupnostjo je verjetno Informacijski pooblaščenec.
Iz ene izmed odločb (številka: 090-54/2010/) informacijskega pooblaščenca:
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pomembno tudi, da se seznani z vsebino celotne pogodbe ali naročilnice, na kateri temeljijo zneski, ki so plačani iz javnih sredstev. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotre porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi ali naročilnici, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.

Slovenska zavetišča so izvajalci javnih služb zavetišča (organi torej),

Zanima lahko vsakega vse, do katerih informacij pa je kdo upravičen in do katerih ne pa verjetno ve informacijski pooblaščenec.
Kar se izterjave tiče – nikomur ni mogoče vzeti ničesar, če ni od česa vzteti. Mislim celo, da se ne sme tikat socialnih pomoči, torej se ne da vedno vzet niti če je.


Nekateri imamo veliko različnih opravkov, drugi veliko iz istega naslova, tretji  malo... smo različni, in število opravkov ali čas, porabljen zanje, nima veze z morebitnim pozabljanjem na preventivo. Ena večjih traparij, ki je nočem počet, se mi pa zdi počet nekaj, kar že počne nekdo drug. Torej počnem raje tisto, kar kdo drug ne, pa se mi zdi, da je fajn, da kdo bi, pa karkoli že to je.

Z marsičem, vmes pa zagotovo ni organiziranosti slovenskih zavetišč in še manj napačnih predstav o tem. Moje predstave so namreč lahko samo moje in ne napačne (pa niti nenapačne ne).
 

Zna bit, da so osebne narave, kot zna bit da je osebne narave »zaščita« lastnikov zasebnih zavetišč. Ne eno ne drugo ne sodi v predpise in ne eno ne drugo ne sledi interesom zapuščenih živali.

Hehe i wonder. Od kje že sta tadva?

Mojo željo po kontroli zavetišč bova težko pogledali, ker je ni. Zgoraj napisano je žaljivo podtikanje, ki je nadležno. Zavetišče je izvajalec javne službe.

Prav tako je žaljivo tole:

Od kod le bi lahko vedela, če vem ali ne kakšna je razlika med omenjenima?



Nekateri si pač dovolite spljuvat karkoli že, nekateri pa tega pač ne počnemo.
Če se je nekdo spravil nekaj naredit, pa vem ali imam idejo ali predlog, kako bi lahko bile stvari boljše, to povem. To, da se s čim ne strinjam, mi še ne daje pravice da po komerkoli ali čemerkoli pljuvam.


Tole je žaljitev. In ne, nama ni obema jasno, zato prosim za osvežitev spomina. Moje mnenje je namreč že dolgo, da gospodarske družbe ne sodijo med humanitarne in druge družbenokoristne dejavnosti. Za to imam tudi argument:
Po ZGD je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Za podjetnike sem napisala že prej, ravno tako opravljajo pridobitno dejavnost.
Za vas ne vem, meni pa pridobitna dejavnost pač ne gre skupaj z živalmi, in do svojega mnenja menda imam legitimno pravico. Če se prav spomnim je bil zaključek mojega zadnjega pogovora na to temo, da naj bodo zavetišča organizirana kot javni zavodi, kjer zgleda ni prevelikih težav in nesporazumov okoli nadzora.

Ne vem in nisem trdila drugače.

Ni čisto tako. Utemeljene pritožbe delujejo - sprobano ;)
Izkušnje podjetja, kjer delam, pravijo drugače. Res je, da imaš na razpolago ali plačati ali pa se pritožiti -

zanimiv prispevek Reakcija RTV SLO (http://tvslo.si/predvajaj/zavetisca-za-male-zivali-kaksno-je-stanje-v/ava2.105315572/)

moksa ....

seveda uspeš s pritožbo samo kakšna je "cena"? jaz z DURSom ne bom zaratila verjemi .... raje plačam kazen in mam mir ... velikokrat mi gredo na roko marsikje ... misliš, da bi mi šli drugače tudi???

Ja, če govorimo o vodji zavetišča, ki mu odmerja in nakazuje redno vsak mesec plačo občina, vsekakor lahko naredi z njo vse, karkoli hoče. :) Če pa govorimo o samostojnem podjetniku, gredo stvari malo drugače. Zna se zgoditi, da plače celo sploh ni, ker ni sredstev. Treba pa je, tudi tedaj, ko plača je, ni pa donacij, nafotrati živali, ki so v oskrbi dlje od zakonsko določenega roka.
In ko s.p.-ju zmanjka plače in sredstev na računu (tudi donacij) za eno in drugo, vzame kredit in s tako pridobljenimi sredstvi plača tudi brikete. Za poslovanje jamči z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, ki je bilo "nekje tukaj", še preden je prva žival prišla v zavetišče, še preden je bila prejeta prva donacija in še preden se je začelo v zavetišču dogajati karkoli, kar je povezano z "javnostjo". Vodja zavetišča iz prvega stavka tega komentarja pa ne jamči z ničemer, temveč lahko enostavno "odstopi" in odide s svojo zadnjo plačo, kamorkoli želi.


Izvajajo tudi javno službo in samo za to javno službo je mogoč nadzor javnosti preko zakonodaje o informacijah javnega značaja.


..., so podvržena nadzoru javnosti samo v delu, ki se nanaša na opravljanje javne službe.


Manjka še tisti del, ki govori o zaščiti osebnih podatkov. Se da najt na netu, kaj mora organ s temi podatki počet, če jih dokumentacija vsebuje, preden jih da v roke zainteresirani javnosti, in tega mu ni treba počet zastonj ;)
Ceniki so potrjeni in objavljeni na spletnih straneh zavetišč.


Res je, da javnost mora imeti nadzor nad porabo javnih sredstev, vendar ne vem, v čem je sploh problem, če je bil zahtevek za vpogled ali kopije podan in se ve, da je stroške storitve treba plačat po uradnem in potrjenem ceniku?
Ali morda želiš povedat, da bi rada vpogled in kopije zastonj?

['* :D
Upam, da poznaš od blizu več kot delovanje enega zavoda.

razlika s.p./doo

ker se bojim da bo drugače en kup nepotrebnega pisanja ...
sp
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčena po zakonu o dohodnini (obdavčitev je precej višja kot po ZDDPO-lestvica), nima plače, z vsemi sredsvi kar "sede" na račun upravlja prosto. torej kot je napisala jana, če ni denarja za brikete ga tud za kruh za sp-ja ponavadi ni. da dobi s.p. kredit zastavi SVOJE premoženje

doo
pravna oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčena po Zakonu o davku od dohodku pravnih oseb (obdavčitev enotna), zaposleni IMA plačo in s plačo prosto razpolaga za kruh in lahko kupi tudi brikete (donacija pravni osebi). denar, ki je na računu porablja za brikete in se NE SME (načeloma) uporabljati za nabavo kruh zaposlenega. vkolikor želi kredit doo ne zastavi svojega premoženja ampak premoženje doo-ja. doo lahko ustanovi en ustanovitelj ali več, ni pogojev, je pa ustanovni kapital, ki ga pri spju in društvu ni.

društvo
pravna oseba ... ma zelo podobno doo-ju samo, da društvo morajo ustanoviti najmanj 3 ustanovitelji, obdavčen je po istem zakonu kot doo samo detajli so drugačni (prezakomplicirana razlaga, naj bo to dovolj)
 

Samo en dodatek..... d.o.o., če je družba enoosebna in je 100% lastnik tudi direktor, le-ta NIMA plače, zadevo se vodi enako kot s.p.-tudi zavarovanje je na osnovi 40 in ne 01.

A govorimo o zaščiti zapuščenih živali ali čem drugem?
Gospodarske družbe, registrirane po ZGD  na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Vse so podvržene pastem dinamike trga, plačilni nedisciplini in kaj vem kašnim rizikom še. Če ni prihodkov verjetno ni od kje (razen z najemi kreditov) vzet ne za plačo in ne za kaj drugega, pa če gre za s.p. ali pa gospodarsko družbo. Za obliko se odloči tisti, ki subjekt registrira, verjetno z zavedanjem, kakšni so riziki. Problemi pravnih subjektov nimajo z zakonom o zaščiti živali prav nobene zveze, lahko pa s svojimi prihodki in dobički lastniki razpolagajo sami, kakor jih je volja. Enako kot vsi ostali lahko svoj denar namenijo za kar hočejo ali pa za nič.
   
Če govorimo o lastnikih zasebnih zavetiščih ni nič drugače. Predpisi jim določajo kaj morajo in za to lahko izstavijo račun, na tej podlagi pa prejmejo plačilo (razen v primerih, ko lastniku ni kaj vzeti). Več od tega jim ni treba.
     
Če govorimo o izvajanju javne službe zavetišč, potem je moje mnenje in en od argumentov zakaj javni zavod  tudi ta, da izvajanje javne službe zavetišča in kvaliteta oskrbe živali ne bi smela bit odvisna od števila sprejetih živali (torej prihodkov, ker donacije pač niso reden in zanesljiv vir).  In ja, poznam od blizu delovanje več kot enega javnega zavoda.

Če je torej govora o zakonu, ki naj bi ščitil živali, potem bi jaz razmišljala o tem, katera organizacijska oblika bi bila optimalna za skrb zapuščenih živali (izvajanje javne službe torej) tako z vidika javnega interesa (optimalno nizkih stroškov, kaj pa drugega) kot vidika optimalne oskrbe zapuščenih živali. Moje mnenje je, da žal vsa mogoča oskrba vključno z zahtevnimi operacijami verjetno ni v javnem interesu, zato pa so zasebno javna partnertva, torej donacije in druga pomoč zainteresirane javnosti.

Torej vračam žogico, (čeprav mi na vprašanje nisi odgovorila):
zainteresirano javnostjo
 
Komunikacija je namreč dvosmeren proces in odpor na eni strani težko sproži kaj drugega kot še večji odpor na drugi. Ali po kmečko – brez dialoga bo večjo korist za živali, ki jim je zakon pravzraprav namenjen, težko doseči.


Kako tudi? Zavetišče izvaja javno službo zavetišča. Katero pa še? Govorimo o zavetišču in ne pravnem subjektu, katerega dejavnost je lahko tudi zavetišče. Druge dejavnosti za katere je pravni subjekt registiran, nimajo tukaj nobene zveze, če za te dejavnosti ne prejema javnih sredstev. Nisem mešala prav ničesar in pišem o pravici javnosti do nadzora nad porabo javnih sredstev pri izvajanju javnih služb.

Moje mnenje je še, da mora v izogib zlorabam tudi nad donacijami (katerimikoli, z zavetišči nima to nič več zveze kot s komerkoli drugim) nekdo imet pristojnost izvajanja nadzora, pa ne vem kdo in menim, da to ne sodi v zakon o zaščiti živali, kar sem napisala že mislim da v prvem postu. Gre za nadzor nad pretokom denarja zaradi preprečevanja pranja denarja. 


Za odgovore po telefonu ni potrebno prekrivat osebnih podatkov in uredba pravi, da so te informacije brezplačne. Pravim torej kaj piše v uredbi, kako to poteka v resnici z zavetišči ne vem.


Kaj in koliko se pri posredovanju informacij javnega značaja lahko zaračunava, piše v uredbi, tudi kdaj je vpogled brezplačen. Ne bi vedela v čem je problem, nikjer nisem napisala, da želim kakšen vpogled ali kopije zastojn. Pravice do česarkoli so pač pravice, ki jih posameznik lahko izkoristi ali pa ne. Napisala pa sem, da včasih ni vse tako kot je videti in ni vse povezano le s plačilom kopij (oz. željo kako se plačilu izognit). 

Sicer pa bi bilo moje načelno mneje, da naj se z zavetišči ukvarjajo tisti, ki premorejo pravo mero znanja, razuma, sočutja, empatije in so brez posebno povdarjene tržne žilice. Meni je pač najbližji približek temu javni zavod (tudi z vidika nadzora), kar ne pomeni, da imam kogarkoli v želodcu. 

king roy tako je ... to sem pa spustila :(

-------------

sleepy ti si začela s tem ... jaz sem ti samo razložila razliko sp in doo, da boš vedela o čem jana piše. in prav ima.

....

s.p. ne more vzet kredita NA plačo, ker je nima, niti ne more vzet kredita ZA plačo iz istega razloga.

.....

pa o kakšnih javnih zavodih zdaj ... jana ti je naštela kot kakšni subjekti delujejo zavetišča... zopet mešaš jabolka in hruške.

.....

zavetišče JE pravni subjekt, saj drugače NE SME poslovat.

.....

kakšno pranje denarja??? a ti res misliš, da so donacije zavetiščom tako ogromne al kaj??

.....

Citat sleepy:
Sicer pa bi bilo moje načelno mneje, da naj se z zavetišči ukvarjajo tisti, ki premorejo pravo mero znanja, razuma, sočutja, empatije in so brez posebno povdarjene tržne žilice. Meni je pač najbližji približek temu javni zavod (tudi z vidika nadzora), kar ne pomeni, da imam kogarkoli v želodcu. 
konec citata

tole je pa tako ....
pravzaprav kdo pa lahko ustanovi javni zavod in kako javni zavod deluje?? ali nimaš pojma in ti je všeč samo naziv "JAVNI zavod"??

A pa prav meni? Ni blo treba, ampak vseeno hvala za trud.  :) Nisem rekla, da ne vem o čem Jana piše, niti da nima ali ima prav  :)



Aja? Po čem pa sklepaš, da mešam jabolka in hruške?


A bejž. Kaj res?
Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.



A ti res misliš, da za pravne subjekte, ki so registriani za opravljanje dejavnosti zavetišča, lahko veljajo drugačni predpisi kot za ostale pravne subjekte? Pa ti prebereš kaj piše?


Imaš morda kakšen utemeljen razlog za tak način komunikacije, ali ti je samo všeč?

Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi.

Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.

Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe.

Samoupravna narodnostna skupnost ima pravico soustanoviti ali tudi sama ustanoviti javni zavod, ki opravlja dejavnost, pomembno za uresničevanje pravic narodnosti.

Soustanovitelji javnega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe

Bo?

Pri meni je vse v črni barvi. Predlog pa nepodpisan, tako da mi sploh ni jasno, za kaj gre. A je to predlog, ki ga je pristojno ministrstvo že poslalo v javno obravnavo? Ali je pa to predlog, za katerim stojijo neki povsem drugi ljudje?

ah ja ... nekajkrat si napisala, da v določenih stvareh "nisi doma" in da ne poznaš razlike sp/doo... ko ti napišem ... ni prav ... kot želiš

...

po čem sklepam da mešaš jabolka  in hruške ... po tem kar napišeš .... tudi tale CEL tvoj delno citiran moj post in tvoji odgovori kažejo na to ....

jst, spklepam po tem, da je na portalu "predlagam vladi", da ga je predlagala neka skupina ljudi ali kaj podobnega. Zanima pa tudi mene kdo je predlagatelj. Brez avtorstva zadeva izpade "malo" neresna.

Sicer pa ne vem, če je bilo sploh kdaj kaj od tam sprejetega... Slišim pa, da bolj ne kot ja...

Obvezna kastracija za vse. Mislim, da bi se pri psih zelo razpasle psarne. Jaz jo takoj vstanovim.  >:D  :P
Sigurno je povezano s KZSjem he he
(Malo sarkazma...)

Predlagateljica je Mejra Festić s skupino predlagateljev. Dr Mejra Festić je Izredna profesorica za področje ekonomske teorije in politike
Docentka za področje financ in bančništva ter viceguvernerka BS

Se opravičujem za nepotrebne velike začetnice - copy/paste dela svoje  :'[

Hvala!  :)

Mene od vsega še najbolj žulijo prisilne kastracije mačjih mladičev (in bom vedno proti kakršnemu koli takemu in podobnemu predlogu, čeprav mene osebno čisto nič ne prizadane - če si bom slučajno še kdaj omislila kakšno mačko, potem ko bo moje prastare pobralo, bo rodovniška in primerna za vzrejo, pa če bom kdaj imela leglo ali ne, enako velja za pse).
med drugim so pustili dovolj veliko luknjo, da bodo vsi zanikrni lastniki lahko padli skozi: če mačko samo hraniš, potem še nisi njen skrbnik. Kar pomeni, da imaš lahko na dvorišču mačk kolikor ti duša poželi, samo do veterinarja ne smeš z njimi. In če te kdo prijavi, pač niso tvoje, ker so se priteple in najhuje kar se ti lahko zgodi je, da ti jih na občinske stroške pokastrirajo.
Kako si predstavljajo v praksi izvesti prijavljanje načrtovanih legel pri nerodovniških živalih bi tudi rada videla.
Prepoved keten je sicer na prvi pogled zelo fina zadeva, na drugi pogled pa ne več (kam bodo z vsemi ketnarji?) poleg tega pa se kriminalizira tudi druge oblike priveza - ni točno določeno, kaj je dovoljeno in kaj ne, torej me lahko pajsnejo po denarnici, če imam psa privezanega na vrtu po uro ali dve na dan.
Lepo se sliši tudi novost, da lahko komisija odredi usmrtitev psa, ki je ugriznil človeka ali žival tudi če ni povzročil hudih poškodb ali celo če samo komisija ugotovi, da je nevaren. Ali to pomeni, da se bo komisija sestajala za vsak prijavljen pasji ravs in odločala, kateri pes gre lahko na prevzgojo, kateri pa na injekcijo?

http://www.souvizija.si/video/dr_mejra_festic_ena_najvecjih_pomanjkljivosti_nase_zakonodaje_je_ne_izvrsljivost/?show=91040ddc5e1e5c8566d4257219acd6f9&playlist=240bf8f9b2ea02b73298061607c875d8

Lanabela, podpis...

Zanimivo je, da ob enem gospa izjavlja, da je ena največjih pomankljivosti naše zakonodaje (ne)izvršljivost.

Ja fino, torej si je zamislila, da bi živalski policisti lahko vstopali v stanovanja brez odredbe sodišča? Ali sem kaj narobe slišala?

Hm... Tale brez sodišča, ne... Malček čudno je. Malo več bi bilo potrebno povedat kaj misli s tem.
Začetek mi je sicer všeč - premale kazni, mučenje iz malomarnosti, pol se pa malce "zgubim".

Vsekakor pa boljše od tistega društva he he  >:D

Sem ja, in vsakokrat konkretno česa ne vem, da pa ne poznam razlike med s.p. in d.o.o pa pač nisem napisala.  :)


No, s tem pač nisi odgovorila na vprašanje, bi pa jaz iz napisanega razumela, da ne prebereš ali prebereš površno kar napišem. S čimer sicer ni nič narobe, samo potem me ne citiraj ali mi česa razlagaj, prosim.

Po moje da ne, ampak tudi dvomim, da je zastavljeno ali mišljeno kar tako enostavno kot je bilo slišat. Ne verjamem namreč, da bi bilo tako preprosto posegat v ustavno varovane pravice. Zna pa bit, da je predviden vstop s podobnimi posebnimi pooblastili kot jih ima civilna zaščita. (Ker v zakon o policiji dodat še besedico živali med ljudi in premoženje je zgleda pretežko...  ::) )

Očitno je tako mišljeno, samo upam da nismo še tako zelo apatični, da bi to mirno dopustili.

presneto površno ti bereš ... po tem kar napišeš sem še vedno mišljenja, da mešaš jabolka in hruške in enostavno se mi da iskat po tvojih klobasastih postih kje navajaš stvari iz katerih se točno vidi, da ne veš kako in na kakšen način posluje s.p. in na kakšen doo  oz društvo.

kako pa ti moje poste razumeš je pa meni, ne boš verjela vseeno. želela sem samo pojasniti kako deluje sp in kako doo oz. društvo, da bodo nekatere stvari, ki jih je napisala jana jasnejše ampak je to preveč za nekatere kot kaže ... tudi prav.

Srž tega umetno ustvarjenega "problemčka" okrog skonstruirane in skoraj perfektno zdirigirane problematike zasebnih zavetišč, kar se mene tiče. Sploh pa ne vem, od kod naenkrat javnim zavodom neka kobajagi avreola, res. Na podlagi česa že? Ne bi škodilo vsake toliko pokukati na spletko Komisije za preprečevanje korupcije, s kakšnimi subjekti se omenjena komisija ukvarja - sami privatniki, kajne. Lahko noč, pa sladke sanje (ali pa preštevanje cekinov drugih, kaj pa vem, kaj ta folk sanja) ::(

 >:D Ah ja, sej res, poskusi... Edine zivali so to. ['*


Em, kakor sem jaz razumela bi to veljalo samo za inspektorje, kar pa ziv.policija ni in ne more biti.

Joj, mene ste zgubili glede teh donacij. A torej zavetisca naj bi povedala kam gredo donacije, drustva pa ne? Oz. ze zdaj drustvom ni treba povedat koliko je donacij in kam so sle?

Nanook, v predlogu piše inšpektorji, v pogovoru (na objavljenem linku čisto proti koncu) pa govori o živalski policiji. Sem dvakrat poslušala, ker nisem verjela da prav slišim.

Ajaaaa, hvala. Tisti link mi zaenkrat ne dela in mi zato se ni uspelo poslusati.

KLIK (http://www.souvizija.si/video/dr_mejra_festic_ena_najvecjih_pomanjkljivosti_nase_zakonodaje_je_ne_izvrsljivost/?show=91040ddc5e1e5c8566d4257219acd6f9&playlist=240bf8f9b2ea02b73298061607c875d8) - tule razlaga o živalski policiji. Je pa videt datum 8. oktober 2010. Filmček trenutno ne dela.

V predlogu na KLIK (http://predlagam.vladi.si/webroot/files/1784_ZZZiv%20pre%C4%8Di%C5%A1%C4%8Dena%2018_4.doc) je samo v 1. točki 42. člena tole:

VIII. NADZORSTVO

42. člen

(1) Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, živalski policisti, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

V 43. členu pa je razlaga pristojnosti inšpekcije:

43. člen
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti:
– ugotoviti identiteto skrbnika živali v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografirati oziroma posneti, in pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne in fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore, ter vozila, kjer se nahajajo živali ali obstaja sum, da se nahajajo. Če mora inšpektor pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje ali ni dosegljiva, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča; Brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe sme inšpektor vstopiti v stanovanjske prostore, kjer se nahajajo ali obstaja utemeljen sum, da se nahajajo živali, ki so zaprte v nezdravih razmerah oziroma za katere ni primerno poskrbljeno, o čemer mora inšpektor v 48 urah pripraviti poročilo, v katerem morajo biti navedene okoliščine, ki so utemeljevale sum, da je šlo za nujno oskrbo in zaščito živali;

Torej, če prav razumem, inšpektor:
- lahko vstopi brez predhodnega obvestila in dovoljenja v poslovne in proizvodne prostore, ter vozila,
- za vstop ob nadzoru stanovanj rabi odredbo pristojnega sodišča, če ni soglasja s pregledom s strani pravne ali fizične osebe,
- za vstop ob nadzoru stanovanj, če gre za sum, da se živali nahajajo v nezdravih razmerah, ne potrebuje odredbe sodišča in ne dovoljenja pravnih in fizičnih oseb.

Vse te pristojnosti po predlogu še vedno ostajajo v rokah inšpektorjev :)


Sem iskala, pa je vsepovsod samo naveden nadzor društvenih nadzornih svetov in skupščin, za društva, ki imajo status društev v javnem interesu (podeli ministrstvo), je zadolženo tudi Računsko sodišče, za društva, ki imajo čez 1 mio eur prometa, pa so še dodatna pravila. Ker pa je društev veliko, se menda ne ukvarjajo veliko z njimi, razen ob prijavah.


Tale neopremljenost predloga tudi mene neznansko moti, se pa glede na lanske aktivnosti mal bojim, da ga bo skupina spravila naprej, pa kamorkoli že to pomeni.

Sicer smo pa glede obarvanosti teksta govorilo o TEMLE (http://predlagam.vladi.si/webroot/files/1784_ZZZiv%20z%20vidnimi%20spremembami%2018_4.doc) dokumentu ;)

Jana, hvala za pojasnilo. Ja, to me je zanimalo.
Mogoče sem naivna, ampak mislim, da ta predlog nima prav veliko možnosti za uspeh. Sploh če se bo na to temo oglasila kakšna ugledna oseba iz kinologije.

dej da ne padem dol. saj smo že pred časom slišali, kakšne šele klatijo "ugledne osebe iz kinologije". Sploh pa bi se morali na tale predlog odzvati predvsem felinologi.

ž

Čisto vseeno je, kaj klatijo. ;)
Preprosto to sem hotela reči, da če se bo oglasil nekdo, ki velja za ugledno osebo iz kinologije (žal mačke niso tako zanimive, da bi jim javnost na splošno posvetila kakšno pozornost), in predlog označil kot nevreden obravnave, se bo tako tudi zgodilo.
That's all.

Fino bi sicer bilo, a žal močno dvomim, da bi se kateri koli od njih izjasnil na ta način - kvečjemu bi jih mogoče žulilo oteževanje organizacije prireditev. Tisti, ki smo slišali njihove predloge, takrat enkrat po bulmastifih, si samo želimo, da bi bili tiho kot r...i.

Po mojem je težava v različnih zornih kotih. Mogoče terminologija ni najbolj ustrezna. Dursu morajo itak povedat vsi vse. Za te računovodske formalnosti že itak so predpisi, in če je donacija pravni posel, jo pač spremlja pogodba.

Ne vem ali so gledano formalno prostovoljni prispevki tudi donacija, so pa po mojem bolj nenamenski in mislim da v resnici v znak podpore delovanja pravnega subjekta.

Če torej iz "vidika lastne denarnice" pogledam, če torej namensko nakažem komurkoli sredstva, potem pričakujem, da so porabljena v skladu s tem namenom. Kaj ob tem počne durs mi je vseeno. Če pa nekomu nakažem sredstva kar tako, ali vržem drobiž v šparovec na pultu v trgovini, potem ne pričakujem drugega kot to, da bo denar uporabljen za delovanje subjekta.

Hehe, kinološke eminence so lani lansirale (in celo spravile na VURS/MKGP) dve najbriljantnejši ideji - 40 cm višine psa (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,35155.0.html) in "navadni" in "posebni" lastnikih psov (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,35155.0.html) ;D :P

Državni svet pa je občine osvajal z idejami o taksah na pse (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37327.0.html) (seveda na tiste, za katere vemo, da obstajajo, kot vse v tem pasjem svetu). Da je predsednik DS obenem tudi predsednik KZS, je najbrž zgolj naključje ;)

In kandidat za predsednika LDS ...
Saj jaz ne pravim, da zaupam v njihovo avtoriteto, pravim le, da imajo vpliv pri sprejemanju zakonodaje. ;)

Verjetno sem spregledala, ampak kdo pa je lastnik/skrbnik prostozivecih mack? Obcina?

Zdi se mi, da tisti ki jih hrani, vsaj tako sem razumela.

Menda bo tiskovna konferenca o predlogu Mejre Festič 1. junija 2011 ob 13h v Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova ulica 2, Ljubljana.
Govorniki bodo: dr. Igor Pribac, dr. Mejra Festić, Adil Huselja, Maja Arambašič in Jadranka Juras.
Predlog ZZZiv bodo posredovali parlamentu v skladu s postopki in priloženim celotnim notarskim zapisnikom civilne iniciative ter podpisi zbranimi v ta namem.

Očitno so se vsepovsod začele aktivnosti za novo živalsko zakonodajo. 11. 5. 2011 je bil na VURSu sestanek z Združenjem občin Slovenije.
Tole je izplen sestanka:

Ljubljana, 11. 5. 2011 - Danes je na Veterinarski upravi RS (VURS) potekal sestanek, na katerem so bila predstavnikom združenj občin predstavljena izhodišča sprememb Zakona o zaščiti živali. V predlogu novega zakona bi radi izboljšali, kolikor je mogoče, principe skrbi za zapuščene živali, in sicer na način, ki bi ustrezal vsem udeleženim v teh postopkih, to je lastnikov živali, VURS-a, policije in občin. Predstavniki občin so se opredelili do predlaganih izhodišč sprememb zakona.

Svet za zaščito živali je pripravil izhodišča za spremembo zakona. Predlagajo strožje kazni tako na področju kaznovanja prekrškov, v fazi priprave je novela Kazenskega zakonika, ki podaljšuje zaporne kazni za kaznivo dejanja mučenja živali. O tako imenovani "živalski policiji" predlagajo, da bi to nalogo dodelili društvom za zaščito živali, ki bi morala za to pristojnost izpolnjevati določene pogoje. Prav tako bi želeli podati pravno podlago za ustanavljanje ti. pasjih parkov. Podan je predlog o označevanjem potepuških mačk s pristriženjem uhlja, s čimer bi se izognili večkratnemu obravnavanjem istih mačk.

Najpomembnejše izhodišče za občine je prav gotovo delovanje zavetišč za živali v razmerju do občin. VURS zato predlaga:
- da se v novem zakonu vprašanje skrbi za zapuščene živali opredeli kot komunalno storitev in se občini omogoči pobiranje namenskega komunalnega prispevka za to dejavnost. S sredstvi, zbranimi na tak način občine izvajajo programe skrbi za zapuščene pse in mačke, sterilizacijo potepuških mačk, financirajo programe za promoviranje odgovornega lastništva živali, itd.
- da se nekatere pristojnosti nadzora, ki izhaja iz Zakona o zaščiti živali, prenese na občinska redarstva. To zlasti pomeni nadziranje fizičnega varstva psov na javnih mestih, preverjanje registracije psa, preverjanje veljavnosti cepljenja proti steklini, itd.

Predstavniki občin so izrazili svoje pomisleke glede predlaganih rešitev. Kot prvo je bilo opozorjeno, da predlagane rešitve za občine niso ravno najbolj ustrezne, predvsem kar se tiče finančnega dela. Redarska služba je po občinah organizirana zelo različno, tudi izobrazba redarjev ne ustreza predlaganim pristojnostim. Podan je bil predlog o čipiranju mačk, ki pa ni bil večinsko podprt. Prav tako ni bil podprt predlog za strožje kazni, poudarek naj bo na preventivi in seznanjanju lastnikov živali z njihovimi obveznostmi glede ravnanja z živalmi.

Opozorjeno je bilo, da komunalni prispevek ni ustrezen izraz za dajatev, ki naj bi jo lastniki živali plačevali. Udeleženci sestanka so tako sklenili, da bi bila ustrezna dajatev taksa, ki bi jo predpisal občinski svet z odlokom, s spremembo zakona pa bi se dala le pravna podlaga za predpisovanje takse. Ker so situacije glede zapuščenih živali od občine do občine različne, so se predstavniki občin strinjali, da se da občinam možnost pobiranje takse, v kolikor je izkazana potreba. Taksa bi bremenila lastnika živali, so se po razpravi strinjali udeleženci.

Na podlagi današnje razprave bo VURS pripravil predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki ga boste nato prejele tudi občine in se lahko opredelile do predlaganih rešitev.

Združenje občin Slovenije

Torej, svoj predlog novele Zakona o zaščiti živali bo pripravljal tudi VURS.
Iz zapisanega se da izvedeti, kako razmišljata Svet za zaščito živali in VURS.
Tisti, ki niste seznanjeni z "razmišljanji" občin, oz. tisti, ki menite, da je z občinami lahko - zgoraj imate njihova stališča.
In glede na napisano, si lahko predstavljamo, kako bo predlog novele izgledal.

ošpice bom dobila ....

torej ... citiram ...

Najpomembnejše izhodišče za občine je prav gotovo delovanje zavetišč za živali v razmerju do občin. VURS zato predlaga:
- da se v novem zakonu vprašanje skrbi za zapuščene živali opredeli kot komunalno storitev in se občini omogoči pobiranje namenskega komunalnega prispevka za to dejavnost. S sredstvi, zbranimi na tak način občine izvajajo programe skrbi za zapuščene pse in mačke, sterilizacijo potepuških mačk, financirajo programe za promoviranje odgovornega lastništva živali, itd.
- da se nekatere pristojnosti nadzora, ki izhaja iz Zakona o zaščiti živali, prenese na občinska redarstva. To zlasti pomeni nadziranje fizičnega varstva psov na javnih mestih, preverjanje registracije psa, preverjanje veljavnosti cepljenja proti steklini, itd.

Predstavniki občin so izrazili svoje pomisleke glede predlaganih rešitev. Kot prvo je bilo opozorjeno, da predlagane rešitve za občine niso ravno najbolj ustrezne, predvsem kar se tiče finančnega dela. Redarska služba je po občinah organizirana zelo različno, tudi izobrazba redarjev ne ustreza predlaganim pristojnostim. Podan je bil predlog o čipiranju mačk, ki pa ni bil večinsko podprt. Prav tako ni bil podprt predlog za strožje kazni, poudarek naj bo na preventivi in seznanjanju lastnikov živali z njihovimi obveznostmi glede ravnanja z živalmi.

Opozorjeno je bilo, da komunalni prispevek ni ustrezen izraz za dajatev, ki naj bi jo lastniki živali plačevali. Udeleženci sestanka so tako sklenili, da bi bila ustrezna dajatev taksa, ki bi jo predpisal občinski svet z odlokom, s spremembo zakona pa bi se dala le pravna podlaga za predpisovanje takse. Ker so situacije glede zapuščenih živali od občine do občine različne, so se predstavniki občin strinjali, da se da občinam možnost pobiranje takse, v kolikor je izkazana potreba. Taksa bi bremenila lastnika živali, so se po razpravi strinjali udeleženci.
konec citata ....

torej bom jaz kot lastnik živali, ki imam urejena vsa cepljenja, ki imam urejene vse papirje, ki imam kot vzreditelj urejene vse pogoje za vzrejo in bivanje MOJIH živali morala plačevat takso za zapuščene živali....   |> |> |> |> |> |> |> |> |> |> |> |> |> |> FUCK OFF ... sorry  <|  (tale smile se preveč smeji, ko kaže pol twixa)

Hm, natis, se bojim, da je bila ta ideja občinam prodana tule KLIK (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37327.0.html).
Kolikor vem, se ni takrat noben "notranji" kaj pretirano jajcal. Kot se najbrž tudi tokrat ne bo.

Torej, če prav razumem: nekdo, ki za svojo žival ne skrbi, jo celo zanemarja ali maltretira, bo še vedno deležen trenutnih smešnih kazni (če sploh), plačevali bomo pa drugi? In kam točno naj bi se te takse stekale? Kdo bo z njimi upravljal? Kdo bo nadziral njihovo porabo in uporabo?
Ej, a naj bi poštimani lastniki plačevali torej tudi pomanjkanje inšpektorjev? Bo nečipiranih psov manj?? WTF?!

no tisti predlog sem prebrala šele sedaj (bemti kje podaljšam dan na 48 ur, da mi bo vse zneslo??)

ampak res za kozlat... torej bom kot vzreditelj, ki ima več psov (trenutno 3) plačevala za vso golazen, ki ne skrbi za pse.... prekleto sem proti. tako kot si napisala KO bodo čipirani VSI psi IN MAČKE potem plačujem takso. ja ampak jaz pol manjšo kot nekdo, ki se mu bo dokazalo (s čipom komot) da je zanemarjal psa ...

hojladrija šteparija ....

Kaj jaz mislim o vsem skupaj :)

Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno ...
... ali kako se je moderno ukvarjati s povečevanjem lastnih težav (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1750)

Meni se pa komunalni prispevek ne bi zdel sporen, če bi ga plačevali VSI in ne le lastniki živali. Ker če je zavetišče lokalna zadeva javnega pomena in je dejavnost financirana iz javnih sredstev, je to pravzaprav precej podobno, samo da bi bilo potem res vsem jasno, da plačujemo za zapuščene in neoznačene živali vsi. In potem bi mogoče ljudje začeli malo drugače gledat na lastniške ne s/k zunanje mačke, pa na čudežno ekspresno hujšanje debelih psic v soseščini pa na sprehode nekastriranih pasjih samcev pa take, ker bi potreba plačevanju takega prispeva zginjala skupaj z zmanjševanjem zapuščenih živali.

Tudi meni se zdi, da bi edino na tak način sploh "prisilili" ljudi k razmišljanju o tem, kaj skrb za živali sploh pomeni. Morda bi bi pa ljudje za "svoj denar" želeli imeti malo več reda.
Čeprav verjetno to za šteparje in podobne neodgovorneže ne bi veljalo ... kvečjemu bi kdo od njih znal povedati "pa kaj se spravljajo name, saj plačujem prispevek" :-\

Ljudje so vsaj vsi presteti, ane. Bi lahk od vseh kasirali.

Strinjam se.

Hm ..., nova oblika solidarnosti ali poglabljanje te, ki jo živimo in izvajamo že sedaj? Že sedaj plačujemo stroške "neoznačenih" psov posredno mi vsi, torej tudi lastniki teh "neoznačenih" živali, če so le vključeni v plačevanje davkov (tistih, iz katerih so financirane občine). Čemu je za "status quo" potrebno nove predpise oz. uzakonjanje novega obveznega in neposrednega "RTV prispevka"?

Zakaj bi nekdo, ki ni nikoli imel nobene svoje živali, poleg svojih "občinskih davčnih prispevkov" plačeval še takso ali "živalski komunalni prispevek" za nekoga, ki jih namerno zapušča? Da bi to počel - zapuščal živali še naprej? Pravzaprav bi mnogi počeli to še z večjim veseljem in še bolj pogosto, saj itak plačajo "takso za zavetišča", pa čeprav skrito v novi postavki na komunalnem računu. Torej, zakaj bi se ubadal z oskrbo "ups" mladičev, če imam in plačujem zavetišče prav za to? Za ta in naslednji ups pa me itak ne bo nihče nič vprašal, kot me ni do sedaj.

Čemu zavzemanje za nepravično solidarnost, s katero se ne odpravi prav noben problem, le podlage za nova mesta v zavetiščih in za nove zapustitve se ustvarjajo?

Pes ali maček ni nekaj, kar moramo imeti vsi ali kar bi bilo v širšem nacionalnem interesu, temveč je nekaj, kar ima tisti, ki si žival želi, jo vzame v svoje varstvo in skrb ter zanjo odgovarja. Polno odgovarja, ja. Tudi finančno od začetka do konca.

In ni za enačiti skrbi za izgubljene živali s podpiranjem namernega izgubljanja in nemarnega ravnanja lastnikov z živalmi tako, da se prepusti označitev živali izbiri ali neizbiri lastnika. VURS odgovornosti za neoznačene pse ne prevzema, temveč pravi, da je za označitev odgovoren vsak lastnik sam. Vsekakor, se strinjam, vendar če se je v osmih letih pokazalo, da 30% lastnikov psov "ne šmirgla" te glasbene želje VURS, smo tukaj, kjer smo in mislim, da je čas, da tudi sprevidimo, da tako problemov pač ne bomo rešili, ker je psov zagotovo danes veliko več, kot jih je bilo leta 2003, denarja po občinah in naših žepih pa vedno manj.

Kot vidimo v teh osmih letih, je odgovornost lahko naprtiti samo tistim, ki imamo živali označene. Se ne da nič naučit iz "zgodovine" in "prakse"? Kako pohakljati in nekomu na grbo naprtiti odgovornost za zapuščenega shiranega starega psa? Kako izvajati "predviden" represivni del "predvidene" zakonodaje, če so živali neoznačene? Kako drugače, kot s "prisilo" označitve, napeljati lastnike še neoznačenih živali k odgovornejšemu ravnanju? Tako, da bo označitev še naprej prepuščena dobri volji lastnikov, torej tudi možnost sankcioniranja že sedaj najbolj perečih nepravilnosti (zapustitev, slaba oskrba ... - dokaži brez oznake, da je pes na mojem dvorišču res moj), stroške pa bomo pokrivali vsi "solidarno in enakopravno"?

Torej, kako boste zmanjšale možnosti za zapuščanje živali s strani neodgovornih lastnikov, ki se jim nemarnosti ne bo dalo dokazati. S takso? S komunalnim prispevkom? Hm ...
In, kako boste dosegle, da bo recimo 1.500.000 prebivalcev te države plačevalo takso za nekaj, kar počne samo 500.000 prebivalcev. Upam, da ne ustanavljate kakšne stranke.

V resnici govorimo samo o nekaj 10.000 ljudeh, ki nimajo označenih psov, pri mačkah je treba pa najprej narediti še marsikaj drugega, kot označiti jih. In mnogo ljudi mačk ne mara (po blokih sploh) in bodo rekli ob novem obveznem plačilu - ja, ker plačam, da mi jih skinete čim prej z oči. In kam boste potem občinske mačke vračali?

Torej, da nadaljujem ...
Če sem prav razumela komentarje, se vam zdi povsem ok tole:
- vsi plačujemo takso enakopravno, iz denarja se pokrivajo stroški zavetišč,
- Franček iz Zgornjega Dupleka pač ne bo označil psice, ker je ni še nikoli do sedaj, pa tudi te in nobene prihodnjih ne bo, z njo ne hodi pred redarje in policaje, torej ga nima kaj skrbet,
- nihče ga seveda o tem nič ne vpraša, kot ga tudi do sedaj ni nihče nič spraševal, pa tudi prijavljal za nepravilno ravnanje nikoli ne - sosedi pač imajo tudi sami eno tako psico, pa kaj ...,
- psica bo imela mladiče, seveda neoznačene, kot je njihova mati in ker ne bodo šli v promet, jih bo peljal v Spodnji Duplek in jih tam spustil, sosedom pa rekel, da so oddani, če bodo že slučajno preveč firbčni,
- pristojno zavetišče jih bo pobralo in oskrbelo, o Frančku pa itak nihče ne bo vedel nič,
- jajcati se ne bo smel nihče (ne zavetišče, ne občine, ne posamezniki, ne živalovarstvena scena ...), saj bo denarja moralo biti vedno dovolj,
- konec leta bo imela psica spet mladiče in Franček bo ponovil vajo,
- zavetišče ponovno opravi svojo dolžnost, prostor itak je (oz mora bit),
- kaj drugega nikogar ne zanima, še najmanj živalovarstvenikov, da je le za pse poskrbljeno, četudi ena pasja mati tam na selu koti, kot Franček misli, da je prav in čeprav prav ta pasja mati čaka na čas, ko si bo lahko odpočila - žal ni označena, njeni mladiči tudi ne, torej tudi Franček nikogar ne zanima,
- pravzaprav Frančku nihče prav ničesar ne more, četudi ga nekako najdejo, saj mu ni mogoče dokazati ničesar, njegovih podatkov, ki bi jih povezali s psi, ni ...,
- in tako se bo svet vrtel naprej in naprej.

Pravzaprav lahko Franček tako počne do pozne starosti psice, pa potem spusti še psico, vso bulasto, zgrbljeno in shirano. Prevzelo jo bo zavetišče, skupaj z nalogo skrajšati ji muke.

Kako boste prišle do spremenjenih Frančkov? S taksami? S komunalnimi prispevki?

Zavedajte se, da Frančkov ne bo nikoli čisto zmanjkalo, imeli pa jih bomo vedno več in ne manj, ker bo mnogim najceneje in najlažje tako, v kolikor jih ne bomo prisilili, da živali označijo in se s tem podvržejo tudi nadzoru.

Jana, bravo! O0  Tole bi bilo treba v kakšen časopis poslat. Točno v tej obliki - pa bi mogoče tudi kakšen Franček razumel - ali pa vsaj njegov sosed... :(

A kako bomo prišle do spremenjenih Frančkov? No, ne bomo, s takso prav gotovo ne. Z izobraževanjem? Mogoče posameznikov. Z osveščanjem? Mogoče posameznikov. Ko bo nekaj posebno talentiranih Frančkov za leto dni zleteli v celico - takrat se bodo začeli spreminjati. Pa ko jih bo kaj po denarnici tresnilo tudi.
Menim pa, da če sprejmem (in dokler plačujem davke sprejemam - kot vsi ostali davkoplačevalci), da taista država, ki mi maha z morebitno takso (ki niti ne vemo točno, kako naj bi se imenovala, ampak nazivi so tu še najbolj obrobnega pomena) za posedovanje živali, tudi z mojim in vašim denarjem kupuje orožje (ki ne služi ravno sajenju rožic, ohranjanju miru še manj, kajne), potem naj z ravno tako mojim denarjem vsaj poskuša pomagati živalim. A rtv prispevek za bebast program je ok? Pa da plačujem penzijo drugim je ok? Pa da plačujem prispevke za zdravstvo in ko res potrebujem pomoč moram denarnico ven potegniti je ok? In zdej se bomo zložili in polomili zobe na tej taksi? Je, do neke mere je res, vendar ponavljam - če vsaj enemu psu ali mačku pomaga, naj bo, e che cavolo! Ampak naj plačajo vsi, tudi tisti, ki živali ne posedujejo.
Ponovno:
Strinjam se.

Hm ..., ali želite samo poskrbeti za vse zapuščene in pomoči potrebne, pa kolikor jih je in jih še bo, ob čemer vas kaznovanje povzročiteljev ne zanima (spomnite se, da brez označenega psa nimamo lastnika), ali pa želite poleg oskrbe vseh pomoči potrebnih živali tudi pomagati, da bo le-teh, ki bodo pomoč potrebovale, manj, nemarneži pa bodo kaznovani?

Če prvo, potem me nadaljna debata nikakor ne zanima več.
Če drugo, se bom vključila v debato, kakšne poti nas vodijo do "manj pomoči potrebnih živali" in učinkovitega sankcioniranja nemarnežev.

Meni se zdi, da sem v zadnjem postu omenila celico in denarnico. Iz napisanega je najbrž vsakomur razvidno, da si želim enega in drugega (ker ko nekaj napišem, napišem zato, ker v danem trenutku in tudi sicer tako mislim, če je razlaga sploh potrebna), torej kaznovanje povzročiteljev in pomoči tistim, ki so je potrebni.

Ok, sem tako tudi razumela, vendar me zanima, kako in koga se bo kaznovalo, če vemo, da je sedaj praktično nemogoče najti mučenega ali zapuščenega čipiranega psa z lastnikom vred? Večinoma so zapuščeni in mučeni psi neoznačeni in brez znanih lastnikov.

Sprašujem pa na podlagi mnenja občin, da komunalni prispevki niso primerni za uvedbo, torej verjetno ne bodo uvedeni, temveč bo šlo za takso, ki jo bomo plačali le lastniki psov. Očitno ne bo šlo za prispevek, ki bi ga plačevali vsi, temveč ga bomo plačevali samo nekateri, torej bomo tudi reševanje problematike zapuščenih živali plačevali samo nekateri. Kateri bomo to, vemo - lastniki, lastnik pa je tisti, ki se kot lastnik izreče sam, oz. se mu lastništvo dokaže.

Kako doseči, da jo bodo plačevali tudi tisti, ki se ne želijo izreči za lastnike, oz. da bo mogoče vsem tistim, ki mučijo/zapustijo/zanemarjajo(?) živali naložiti odgovornost in kazni, pri čemer se ne bo tlačilo zraven tudi tistih, ki živali nimajo in ne želijo imeti. Kako zmanjšati število zapuščenih psov neznanih lastnikov? Kako doseči, da bo večina lastnikov poravnavala stroške za svoje pse?

Da bo jasno, o čem govorim:

In tole, kar je najbrž podlaga za ono prejle citirano idejo ;)

prekleto jasno  >:(

glede na to, da se steklina cepi "na vasi" ... zadeve ne poznam, zato sprašujem ... ali so ti psi tudi čipirani ali ne?? ali se samo cepi ali se tudi psa vpiše v CRP (če ni že)

zakaj se samo postavi nekam (ped gasilski dom), zakaj se ne naredi akcija in se hodi od hiše do hiše. pa to ne eden, ker bodo drugače pse poskrili ampak "v paketu". oz .... naredi se "cepljenje gratis" zakaj ... da bi čimveč lastnikov cepili svoje pse in se jih istočasno tudi vpiše v CRP. če tega ne želi ... KAZEN cena vpisaX10.

šteparji (za mene so isti kot "ketnarji") ... bolha .. .saj vsi vemo kje oglašujejo ... komot bi se jih dal "polovit" ČE bi bil interes.... AMPAK ... zakaj bi se dajali v zobe, če lahko takso plačamo vsi lastniki psov, ki že tako ali drugače plačujemo in skrbimo za svoje pse po črki zakona....  >:( |>

a ni bolj fino sedet v pisarni, bit cel dopoldne na FB in igrat FW???? plača je pa ista al igra igrice al pa pamet uporablja (če jo ma) za kakšno učinkovito delo v kotist živali.

v glavnem ... počipirat pse IN MAČKE in popisat lastnike .... druge ni ... vsaj zaenkrat .... kako se bo pa to izvedlo pa .... hmmmm

Spodnji citat je bil zapisan leta 2006, zdaj smo 5 let kasneje in ... zgodilo se je ... kaj?
Razlika je le v tem, da zdaj gruntamo o nečipiranih psih, ki so mlajši od 8 let in še malo, ne samo o triletnih pasjih mladeničih in mladenkah.
natis, lahko verjameš, da tale pozna zadeve od blizu ;)


TULE (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,9983.0.html) najdeš še nekaj takratnih komentarjev o dogajanju "na terenu".

Za ostale zadeve, za katere sprašuješ, pravi VURS, da ni mogoče, ker ima premalo ljudi in ker je zakonodaja "pomanjkljiva" pri deljenju pristojnosti (vstop na dvorišče, v bajto, ...). To naj bi se spremenilo s predlogom dr. Festićeve. Vendar bo tudi v primeru sprejema še vedno premalo inšpektorjev.

Ampak, kako to naredit kljub premalo VURS-ovih ljudi? Morda imajo občine odgovor? V sodelovanju z lokalnimi veterinarji?

Mene pa zanima, kam gre taksa od cepljenja proti steklini - da ne bi slučajno kdo pozabil, da lastniki psov takso že plačujemo.

Lanabela, špilferderberka :P ;D
Saj taksa na takso pri nas ni nobena huda pogruntavščina, zna pa bit problematično pretečno spraševanje. :)

Sicer pa tudi mene to zanima, pa ne vem, koga vprašat.

o saj plačujemo tudi kakšno drugo takso že ... vpis v CRP je 16.30€ če prav vem .... pa ziher je še kaj  ;D

Pojma nimam. Pravzaprav nekaj pojma bi imela - z večjim nadzorom, z dejanskim izvajanjem trenutnega ZZZiv, z več inšpektorjev na terenu. Ker pa se mi vsaj sanja, kakšno je stanje, se mi tudi zdi, da pričakovati ravnokar navedene stvari je milo rečeno iluzorno. Odgovora nimam, pa bi ga res rada imela.
Državna taksa, ki se steka v državno blagajno. Bom zelo presenečena, če bo kdo postregel z bolj podrobnimi podatki, v kakšne namene je davek dejansko porabljen. Mogoče za metanje vab iz letal.

Bi znalo bit. Enkrat sem nekaj gobec otresala, pa so mi rekli, da gre za varstvo pred kužnimi boleznimi - zlasti za odškodnine kmetom, ki so zaradi teh bolezni ob živali.

Kakšno takso? 0,41 evra (če se motim, se za kak stotin in ne več) gre državi. Ostalo ostane vetom, ki iz tega kupijo cepivo, obračunajo amortizacijo, iglo, brizgo, pregled ob cepljenju...

V redu, pristojbina - natanko v takem znesku, 0,41 evra. Torej, v grobem, okrog 90.000 evrov (drobtinice) letno v državno blagajno.

Če kdo išče foolproof sistem, potem srečno, čeprav v uspeh dvomim. Vedno se bo našel kdo, ki bo sistem zlorabil.

Za druge ne vem, ampak jaz si pod temle: zavetišče je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba  predstavljam, da je problem zapuščenih živali problem vseh in ne le lastnikov živali. Mogoče je udeležencem sestanka kdo pozabil to povedat.
Po naši ustavi diskriminacija menda ni dovoljena. Meni taksa za lastnike psov, ki bi bila namenjena za izvrševanje javne službe deluje diskriminatorno.

Jaz si predstavljam, da je lahko uspešen tak sistem, ki bi k odgovornosti spodbujal vse. Po moje je stopnja tolerance za kršenje zzziv prevelika, in sem prepričana, da ne bo boljše, dokler ne bo manjša. Si predstavljam, da bi toleranca padala, če bi bila od tega odvisna višina prispevka.

Kaznovanje je pa mislim da druga zgodba.

Ne mešati prihodkov v proračun z odhodki iz proračuna. Zakaj uvajati nove davke, ko pa davke za VSE naloge, ki jih izvaja država, že imamo? Gre za prerazporeditev odhodkov.

Jaz sicer menim, da bi bil tak zakonski predlog samomorilski za vlado. Kar pri sedanji vladi pomeni, da je zelo verjeten. :)

No, ampak če bi zaradi tega zakona šli na referendum, zakon pade.

Na to sem menda v eni od debat na tem forumu tudi jaz že opozorila ...

Brez "menda".

In še stavek iz vabila:
"Predloge sprememb obstoječega Zakona o zaščiti in varstvu živali ZZZiv z več kot 31.000 podpisi civilne iniciative in notarskim zapisnikom bodo uradno predani Državnemu zboru 6. junija 2011."

"menda" je tam zato, ker sem zasledila informacijo v eni objavi na FB, kar pa ni čist uradno in ne bi kar tako pošiljala ljudi nekam ...
in še vedno najdem objavo o tiskovki samo tule (http://www.kulone.com/SI/Event/2291734-Tiskovna-konferenca-o-spremembah-Zakona-za-varstvo-in-za%C5%A1%C4%8Dito-%C5%BEivali).

Jaz sem dobila uradno vabilo, tako da bo kar držalo.

Prihaja davek na pse
pon, 30.05.2011 07:00, Ksenija Koren
V Sloveniji je 223.260 registriranih psov, za katere bi po novem plačevali pasjo takso.
http://www.slovenskenovice.si/clanek/155214

Ma to je krneki. Ce ze mislijo uvest takso, naj jo uvedejo splosno za vse-jo pac placa cisto vsak in gre za zapuscene pse/macke v tisti obcini. Pa basta.

Mene pa nič ne moti, da plačamo samo lastniki psov. Tudi meni ni prav, da bi mi kot ateistu poturili davek ali takso za raznorazne sekte in verstva. To je odločitev vsakega posameznika in ni potrebe po nekem vsiljevanju ljudem, ki z živalmi nočejo met nič. Niso se jih umislili in ni fer, da zanje plačujejo.

Bolj me moti to, da še vedno nočejo ali se jim ne da popisat VSEH psov. Tisto polovico ali tretjino, ki obstaja, a jih uradno ni. ??? :-\

Da o mačkah ne govorimo. Ki so očitno "potrošna roba"...

Naj plačujejo vsi, ki imajo živali in naj dvignejo kazni za malomarnost, mučenje, zapustitev itd... Naj se udari tiste, ki dejansko delajo štalo, ne pa da raje za kakimi starimi mamicami skačejo in jim zaračunavajo kazni za spuščenega psa, ki ima tudi sam 100 let in komaj hodi za njo.  ::) Sej dobiš večjo kazen za to, pa čisto nič moteč, kot pa da se izživljaš nad živalmi ali pa ga prosto spuščaš samega.  ::) Državna logika mi je največkrat nerazumljiva, sploh ko se navezuje na reševanje neke problematike.

Naj se že enkrat začnejo ukvarjat s problemom, ne pa samo s polnjenjem blagajne.

No, po tej logiki gre denar od psov za pse, denar od mack pa za macke. ::)

Ampak za VSE pse, tudi za lastniške, mar ne? Oziroma PREDVSEM za lastniške. To bi bilo edino logično. Če plačujem davek, naj bo obvezno cepljenje proti steklini zastonj. Ali pač kaj drugega.

Točno tako, ker smo lastniki (označenih) psov za stroške z  zavetišči  krivi prav toliko kot nelastniki psov. Če se pa zbira od lastniških, naj se porabi za ureditev pasjih sprehajalnih poti (ne kletk, ki jih imenujejo pasji parki), košev in vrečk za dreke, tudi kakšen varen privez na kakšni strateški točki bi se prilegel, pa še kaj drugega tudi. Lahko bi šlo nekaj tudi za subvencije kastracij lastniških živali, da bi bile te cenejše in dostopnejše tistim, ki si zares ne morejo privoščiti. V takem primeru pa nimam nič proti davku.

Nanook, sej pol nebi vedli več kaj z dnarjem...  >:D

Čakam dan, ko bodo inšpektor pa kak bodyguard ::) hodila od vrat do vrat ali pa vsaj na vsaka druga...

Še prej pa do veterinarjev, ki delijo taka leeeeepa navodila  :-X >:( >:( >:(
Sej ni čudno, da je tako kot je.

A ni tko, da se davke in takse plačuje zato, da vsak plača malo za nekaj, za kar moramo poskrbet vsi ali pa rabimo vsi?   


Mene tudi ne, če bi bilo potem tkole:

Se strinjam, zato pa naj malo več časa namenijo tudi označevanju neoznačenih... kot sem tudi že omenla...

In pol pa naj tudi naredijo s tem denarjem.

Mogoče res rabimo vsi, ne dobimo pa vsi, ko potrebujemo.

mislim, da tisti, ki si ne more privoščiti s/k, ne bi smel imeti živali.
če ne zmore tistih 50 evrov ali koliko to že košta, kako ji bo pa zagotavljal osnovno veterinarsko oskrbo v primeru bolezni, ko gredo cifre takoj v par sto evrov.

Ja pa ja de. Revežem so že tako vse pobrali, zdaj bi jim pa še živali prepovedali. Za najosnovnejšo veterinarsko pomoč že napraskajo, nikjer pa ne piše, da ne bi smeli živali evtanazirati, če ne zmorejo dragega zdravljenja.
Iz polne riti je lahko srat.

hehe, žal ta rit niti slučajno ni tako polna kot bi si želela biti oz. kakor je morda zvenelo :D
grem pa stavit, da večina živali tistih, ki so v nezavidljivi finančni situaciji, nikoli ne vidi veterinarja.
dejstvo je, da je za dostojno oskrbo živali treba imeti precej več denarja kot pa tistih 50 evrov za s/k, ki so v primerjavi z nadaljnjimi stroški oskrbe, res minimalen strošek.

Jaz se pa še enkrat strinjam z Lanabelo. Marsikateri nonci ni problem mačke futrat, sterilizacija pa ji predstavlja 1/4 mesečne penzije. Pa z majhnim psom je precej podobno.

??? huh kje se pa to dobi?  ???

Za čisto dostojno oskrbo živali ni treba imeti precej več kot tistih 50 €, je pa fajn, če se jih ma.

Kvalitetna 150 gr konzerva mokre pasje hrane stane od cca 1,50 € navzgor x 30 dni = 45,00 / mesec, če imaš majhnega psa. Moja 20-kg psica ima mešano prehrano, kar v njenem primeru pomeni 80 % kuhano doma, ostalo so briketi in kakšna pasja juha vmes. O 50,00 evrih na mesec lahko samo sanjam.

Mojih 6 srednjevelikih psov in tri stare mačke me na mesec (futr in osnovna oprema, ki jo je treba nadomestiti) ne koštajo več kot 150€. In živali prav lepo živijo tudi od nekoliko cenejše hrane. Klavnični odpadki so odlična hrana in so od 0 - 1€/kg.

malo sem preračunala.
v 8 mesecih, odkar je pri hiši žival, je šlo v povprečju cca 320 evrov mesečno.
od oktobra do januarja je bil en maček, od februarja naprej dva.
znatni izdatki so bili na začetku - oprema za novega družinskega člana, veterinarska oskrba bolnega najdenega mačka, ... s tem, da je druga muca k hiši prišla od Polone - torej v dobri formi, cepljena in sterilizirana.
tekoči stroški so seveda krepko nižji od navedene cifre, vsekakor pa presegajo 100 €, ampak če bomo bolni, bo pa spet hojladrijadrom v kasi.

prijatelj ima na vikendu na podeželju sosede z mizernimi penzijami oz. socialno pomočjo, kljub temu pa so si privoščili 6 mačk. ker je bilo frenda groza tega, da se masovno pobijajo mladiči, jim je ponudil, da mačkam plača s/k, pa jih je komaj prepričal.
na podlagi mojega priporočila je kontaktiral lokalno društvo za zaščito živali. punce iz društva so bile super, mu zrihtale maksimalen popust, posodile živolovko ... sam je 4 dni lovil mačke in plačal 5 sterilizacij in 1 kastracijo, stalo pa ga je 150 evrov.
med vikendi jih futra on, občasno s kakim mojim skromnim prispevkom v obliki hrane, ampul ...

in lastniki? fajn se jim zdi, da so mačke na kmetiji, ker pač morajo biti, da lovijo miši, dobivajo ostanke človeške hrane, ko pa bo katera od mačk bolna, bo verjetno dobila šus v glavo, če se je bo kdo slučajno usmilil.
dve muci sta od spomladi že umrli (avto).

in takih primerov je na podeželju malo morje, sosedov kakršen je moj frend je pa malo.

razumem ljudi, da pri tistih 400 evrov mesečnih prihodkov kolikor jih ima cela familija, ne morejo mačkam vtakniti vsega v rit. samo potem ni treba imeti 6 mačk, ane. v bistvu tudi ene ne.

že samo cepljenje proti steklini, te košta dodatnih 17 evrov (preračunano na mesec).
glede na stanje tvojega krdelca pa mi zadeva od daleč izgleda tako, kot da imajo tvoje zverine še vse kaj drugačen veterinarski support kot samo golo predpisano cepljenje proti steklini.

stroške se verjetno da optimizirati, če imaš veterinarja doma, ampak jaz pri skoku v koruzo nisem mislila na to :)

V glavnem za lastniske, seveda. CE bi kaj ostalo, bi slo lahko za zapuscene. Ce pa zelijo od folka denar za zapuscene zivali, naj pa poberejo od vseh (ce se ze mislijo spravit pobirat).

Rava: pomoč pri kastracijah bi bila potrebna predvsem pri mačkah ( na psice znajo dovolj dobro paziti tudi reveži, samo če hočejo). Niso vsi revni hkrati tudi malomarni.
In ne boš verjela, za veterino razen za preventivo (cepljenje, zaščita proti parazitom) tam nekje do 12, 13 leta pri psicah ne zapravim skoraj nič. Potem se sicer začnejo stroški, ampak če jih ne bi zmogla, bi šle psice pač kakšno leto prej v večna lovišča. Pri mačkah pa v 22 letih nisem imela prav nobenih stroškov, razen enkrat en FRC. Pa malo se je treba znajti. Pravzaprav se samo pri cepljenju proti steklini ne da nič zglihat, za vse drugo (tudi za hrano) imam precejšnje popuste na količino. Ko sem še uporabljala frontline, smo pač kupili dve ampuli za xxl pse in jih razdelili na vse.
Pa če nimaš denarja kot toče, moraš paziti kakšno žival si omisliš, kje jo kupiš (posvojiš), bolehne si pač ne moreš privoščiti.  in tudi  na splošno moraš nanjo bolj paziti - ker veš, da si recimo drage operacije po prometni nesreči ne boš mogel privoščiti.

In mimogrede, ko sem še imela kakšne mladiče za prodat, je bilo materialno stanje družine povsem zadnji problem. v bistvu so se tisti blizu roba celo bolje obnesli od dobrosituiranih.

Nov davek za lastnike živali?
Na veterinarski upravi se je pojavil predlog po novem komunalnem prispevku za lastništvo živali

Predlog novi davek utemeljuje s skrbjo za živali, ker bi z novim zakonom radi izboljšali skrb za zapuščene živali.
http://www.finance.si/313745/Nov-davek-za-lastnike-%BEivali

Torej, če ponovno prav razumem, bodo dali denar od taks za oskrbo zapuščenih živali v zavetiščih (ne za pobiranje drekov namesto lastnikov, kot pišejo nekateri na Financah :P in ne za subvencioniranje s/k). Bo pa, seveda vojna slej kot prej tudi glede drekov, vendar ne med lastniki in ostalimi, temveč med občino in vsemi ostalimi. Za pobran denar bodo ljudje smatrali, da je dolžna občina porihtat zadeve - tako pobrat dreke, kot jim nehat težit glede problematike zapuščenih živali.

In koliko bo manj zapuščenih neoznačenih živali čez eno leto ali čez 8 let (kot čipiranje)?
Al se bo že čez leto ali dve ugotovilo, da je treba še več taks, ali popolnoma spremeniti sistem, ali pa celo izseliti iz države vse lastnike psov in mačk? Pa še vedno se bodo znebili lahko samo tistih, za katere vedo, kje jih iskat. Vsi ostali bodo tam, kjer so bili do sedaj, le nedotakljivi bodo še bolj, saj si bodo sistemi vrstili en za drugim, dotaknil pa se jih ne bo nobeden.

Pa, da ne bo pomote, sem takoj za uvedbo vseh mogočih taks in vseh mogočih pravil, tudi za subvencije za s/k, pa za učinkovitejši sistem financiranja zavetišč, pa ..., vendar v tistem trenutku, ko bodo povedali, da želijo zmanjšati število zapuščenih živali in bo to razvidno tudi iz načrtov ter bo veljalo za vse občine in za vse lastnike psov, mačk in drugih živali, ko bo uveden CRP na način, da bodo not res podatki od vseh, ki se potrebujejo, ko bo evidenca vseh novih živali (mladičev, kupljenih čez meje in po štacunah ...). Tega sranja pač ne nameravam podpreti ne tako in ne drugače. Ker s tem, kar napovedujejo, trdim, da ne bo nobene neoznačene (in tako občinske) živali manj po slovenskih zavetiščih.

http://www.slovenskenovice.si/clanek/155214

Bomo pasji davek plačevali vsi?
http://24ur.com/novice/slovenija/bomo-pasji-davek-placevali-vsi.html

Dobro povedano.
Ne morem pa mimo dejstva, da je trenutno največji kamen spotike v naših medijih taksa. Iz celega predloga nam je uspelo izluščiti to: keš. Money rules. Torej bi bilo res smotrno razmisliti o tem, da se kazni za neoznačevanje, maltretiranje in druge "kršitve" krepko zvišajo in predvsem, da jih predpisujejo :P. Mogoče bi to zaleglo, pa bi folk začel označevat živali, mogoče bi celo poskrbeli za s/k, pa za dobrobit živali nasploh. Ampak najprej je potrebno inšpektorje nagnati na teren, tisti ta pravi teren, ne pa na šnjofanje za nekom,  ki je s cepljenjem proti steklini zamudil dva meseca. Sanjam, ne :P ?

Money makes the world go arround. In Slovence še vedno najbolj boli takuin ;)

ko zdaj gledam Smetkine dudarčke vedno pomislim, da bi morala biti s/k za mačke obvezna.
vendar ne tako, da se nabijajo nove dajatve.
za debato na forumu financ sem izračunala in na približno ocenila, da delovno mesto enega nepotrebnega fejsbuk birokrata v javnem sektorju košta kot s/k 1200 mačk. pa nimamo samo enega takega birokrata ampak kar nekaj njih.

tako je, to nima veze in ne korelira. ampak če gre za v človeški lonec na tesno, potem vemo, kakšen budžet bo za psa ali mačka. še taka skrbnost in dobro srce pri tem žal ne pomagata.
 
super, držim pesti za vas in vam želim, da bi bilo še naprej tako.

kaj pa zdaj uporabljaš kot preventivo proti klopom?

jah, če ni niti za s/k si verjetno tudi psa/mačka od vrhunskega vzreditelja ne boš privoščil. pri posvojitvah mešančkov, najdenčkov, mladičev iz oglasov, od znancev itd. je pa znatno tveganje vedno prisotno.
Tarči je zaenkrat zdrava, Gusar pa je občutljiv mucek in tu bodo verjetno stalni stroški. ampak raje jaz slabo jem, kot da bi njega prikrajšala za zdravniško pomoč.

Že sedaj so kazni, pa se ne izrekajo, ker ni mogoče dokazat, da je pes na tvojem dvorišču res tvoj, če ti lastništvo zanikaš :P (nekje na DZZZ Lj. strani je en tak evidenten primer)
Torej, komu in čemu bodo namenjene višje kazni?

Povsem plastično že sedaj:
- označen pes se izgubi (ok, lahko beremo, da ga zapustimo) in pristane v zavetišču - dobimo klic, in viola - plačamo račune in odpeljemo psa domov; če to ponavljamo, pač plačujemo,
- neoznačen pes se izgubi (ok, lahko beremo, da ga zapustimo, kar se pri neoznačenih prav pogosto dogaja, saj večine nihče ne išče) - dobimo klic? hm ..., koga pa naj kličejo? - kaj se zgodi? - kdo plača račune? - blablabla, nalaganje že 8 let.

Povsem plastično še naprej, z razliko, da bomo plačevali takso:
- označen pes se izgubi (ok, lahko beremo, da ga zapustimo) in pristane v zavetišču - dobimo klic, in viola - plačamo račune in odpeljemo psa domov; če to ponavljamo, pač plačujemo,
- neoznačen pes se izgubi (ok, lahko beremo, da ga zapustimo, kar se pri neoznačenih prav pogosto dogaja) - dobimo klic? hm ..., koga pa naj kličejo? - kaj se zgodi? - kdo plača račune? - blablabla, nalaganje že 8 let.

Al kdo vidi kakšno razliko? Razliko s stališča reševanja problema, ki ga želij(m)o rešit?

Eno zadevo zemenjujemo kar naprej v razpravah o novi zakonodaji - izgubljene/zapuščene pse in dokazljivo malomarno oskrbo ali mučenje. Tole mene strašno moti, ker se ne ločuje, temveč vse meče v en lonec. Malomarno ravnanje ali mučenje se običajno dogaja tam, kjer gre potem za odvzem živali, pri najdenih neoznačenih živalih pa takrat, ko se naknadno ugotovi, kdo je v resnici lastnik psa (je treba dokazat - spomnite se na DNK teste, ki jih je dal delat Horjul in podobno).

Ampak, v medijih, pa tudi tule, ves čas blejamo okrog skrbi za zapuščene živali in to so vsi neoznačeni psi (in mački), ki se znajdejo na cesti in posledično v zavetišču in jih nihče ne išče (in najde). Torej, vse tiste živali, ki so ali niso bile mučene, so pa bile definitivno zapuščene neoznačene - ne vemo, kdo je njihov lastnik.

Še enkrat sprašujem - kaj od tega se bo rešilo s taksami (komunalnimi ali kakršnimikoli hočete) in novo zakonodajo? Komu izrečt in od koga izterjat kazni za neodgovorno oskrbo neoznačenih psov? Koga peljat pred sodišče in v arest, z obsodbo da je mučil neoznačeno žival, razen če ga ne dobiš s prstom v marmeladi - takih se dobi v realnosti zelo malo? Kako dolgo bomo pripravljeni kriti stroške (samo lastniki psov, ali pa vsi - v tem primeru se pripravimo na splošno "vojno" nelastnikov proti lastnikom in proti občinam) in s tem tudi posredno podpirati malomarno oskrbo in mučenje živali? S takimi štosi sporočamo malomarnežem, da bomo, ne glede na to, kaj počnejo z živalmi, mi poskrbeli za le-te, njim pa se seveda ne bo zgodilo nič, kot se jim ni zgodilo nič že do sedaj.

TOLE (http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=235) je bilo napisano julija lani. Kakšna je slika sedaj, najdete TUKAJ (http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,394.0.html) in TUKAJ (http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,181.0.html).

Kaj se bo v zavetiščih zgodilo z uvedbo takse? Oz. ali se lahko z uvedbo takse pričakuje, da bo v zavetišče prihajalo več označenih živali ali da bo prihajalo celo manj živali? Če ne eno in ne drugo, kaj potem pomeni taksa? Večjo skrb občanov za zapuščene živali? Torej za tiste, ki so že zapuščene, brez da bi se kaznovalo zapustitelje ali skrbelo za to, da bi bilo zapustiteljev in zapuščenih živali manj? Krasno, prav res.

glede na to kar berem po temle forumu, mi se mi zdi ocena vursa, da je samo 10.000 neoznačenih psov, izredno sumljiva.

Se meni zdi, da manjka ena nula tam pri tisti cifri. Če se spomnim nastopov VČŠ izpred leta ali dveh na TV, je po njihovih ocenah na 200.000 označenih še pol toliko neoznačenih.

Jana, pa saj zato pravim, da bi bilo najprej potrebno nagnati inšpektorje na teren - kako pa to doseči pa po pravici povedano se mi še sanja ne, kaj šele da bi imela konkretno idejo. Se komu od beročih in pišočih tu gor sploh kaj sanja, kako dejansko zmanjšati število neoznačenih živali? Resno sprašujem. Ker drugače se ta tema bere kot tema vprašajev, dlje od taks pa se očitno ne bomo premaknili.
Kazni za lene inšpektorje? Kazni za nadrejene inšpektorjev? Več inšpektorjev (khm, kakšnih?) ? Nagrade pri izplačilu plač za marljive inšpektorje?

rava, ocena je zagotovo nepravilna, saj je bila lani takle čas - v Sloveniji je cca 300.000 psov, od tega nekaj čez 200.000 v registru, oz. je bila ta cifra februarja lani 217.000, potem pa se je gibala nekaj gor in nekaj dol, pred kakšnim mesecem je bila nekje v medijih navedena celo cifra 160.000 registriranih (?, žal sem izgubila link, kje je bilo to navedeno, lahko celo, da je kje tukaj naliman).

Recimo, leta 2006 je Sajovic napisal v komentar predloga novega zakona tole:
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA) je bilo po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije 15. julija 2006 v Sloveniji registriranih okoli 160.000 psov (po navedbah nekaterih veterinarjev naj bi bilo vseh psov okoli 300.000), medtem ko je po podatkih VURS le okoli 10% vseh registriranih psov čistih pasemskih.
http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1063

Hehe, kul, miskica, da se tudi ti spomniš teh cifer. Po Bulmastifih so jih vsi metali ven, kot zmešani. Nekje je celo posnetek VŠČ, ki je dajala izjave v zvezi s tem. Je objavljeno nekje med 300 stranmi bulmastifi teme (al nekje drugje tukaj).

Ja, jaz se je spomnim iz Slakove oddaje še na POP, da je to razlagala. Neki čez 200.000 čipiranih, še pol toliko nečipiranih. Torej ukupno čez 300.000. Takrat je kar samozavestno razlagala te cifre, bo že držalo.

moksa, da VURS ne bo na tem naredil nič, je bilo povedano v zadnjih mesecih velikokrat. Glavni vzrok je pomanjkanje inšpektorjev, zaposlovati na novo ne smejo. VČŠ je izjavila pred kamerami, da čipiranje ni stvar VURS, temveč odgovornost lastnikov. Verjetno je razlog, da to ne gre enostavno, tudi dejstvo, da inšpektorji ne smejo v stanovanje ali na zamljišče (recimo v pesjak ali na ketno s čitalcem preverit), če nimajo "konkretnega primera" - torej prijave. To se dejansko tudi z novo predvideno zakonodajo ne bo spremenilo (člen o dovoljenem vstopu), ker pač ni dovolj kadra in kot je videti, ga tudi v neki bližnji prihodnosti ne bo.

Tukaj smo tulili leta več ali manj samo čez VURS. Premaknilo se ni praktično prav nič. Dejansko ne vidim rešitve v VURSu, temveč že kakšno leto svoje misli usmerjam na občine. Problem je občinski. Dejansko problem res ni VURSov. Občine morajo financirati nekaj, česar jim ne bi bilo treba v taki meri, kot morajo zdaj. In najbrž je prava pot občine spravit k pameti, da je rešitev (ne gašenje) tega problema najprej v njihovem interesu, potem pa še v interesu vseh ostalih. Vsako občino pokriva tudi veterinarska postaja. A se ne bi mogli zmeniti za neko strategijo, ki jo je operativno mogoče izvest? A se ne bi mogle občine malo posvetit temu problemu na svojem ternu - osveščanje, objave, pozivanje, "grožnje", če hočete ...? Ne vem, kaj vse lahko občine s pomočjo lokalnih veterinarjev naredijo. Najbrž pa ne samo to, da eni zamižijo, ko pridejo na kmetijo in ne počipirajo drugega, tretjega ... psa, drugi pa si izmišljajo rešitve, ki ne pomagajo nič, le še več težav povzročajo?

In, ja, letos (al kdaj) naj bi bil popis prebivalstva. Popisujejo lahko številke gat, naj pa še število živali. Potem bi pa že lahko bila kakšna podlaga, da bi VURS (ali pa morda občina) vprašala svoje občane, kje so živali, so označene, cepljene, so zanje plačali takso ...

Meni se malo. Tega se preprosto ne da izvesti, dokler glavni urad izdaja navodilo, da območni uradi ne smejo delat več kot 5% hišnih živali ali drugače: dokler ne bo interesa za uredit to področje, toliko časa se ne bo spremenilo prav nič, pa če je še toliko taks in davkov in sprememb zakona in česar hočeš. Interesa ni, ker je odnos do področja zaščite živali primerljiv z odnosom širših ljudskih množic do podgan v kanalizacijah, al pa kej podobnega. Vedno je nekaj mnogo pomembnejšega od nekaj nedojebanih blondink (ta status se vleče še iz časov bivšega direktorja in se ne spreminja), ki bi domnevno želele spremeniti svet, bilo bi pa bolje, če bi ždele v umobolnici. Dobrobit hišnih živali ni in nikoli ne bo prioriteta tistih, ki imajo pristojnosti. Označevanje bo šlo počasi naprej po svoji poti, vsako leto je pač nekaj več označenih, zares se je začelo poznati lani (vsaj pri nas), letos je še malo bolje in tako naprej... da pa bi se lahko karkoli res spremenilo zelo hitro, pa bi pač moral za to obstajat interes, ki ne obstaja in nikoli ne bo.

Popis bo samo na papirju, ne bodo hodili od vrat do vrat, ampak bodo obstoječe zbirke podatkov "česali" za potrebe popisa. Torej BV.

Glede občin... MO Murska Sobota je na novinarski pred kakim mesecem jamrala čez pogodbeno zavetišče. In čez število neoznačenih psov, ki da je srž vseh njihovih finančnih bremen z živalmi. Tudi oni so javno pozivali Vurs, naj to reši, naj gre na teren in čipira pse. Pa smo spet tam. Kaj je problem, so že dojeli. Ampak oni bi, da ta problem reši nekdo drug.

Res ni VURSov problem, je naš skupni. Vseeno so oni tisti, ki imajo pristojnosti in nimajo interesa. Interes imajo občinarji, pa ne vedo, kam bi ga vtaknili.

Tudi ni res, da bi s čipiranjem rešili problem zapuščenih oz. uspeli sredstva za njihovo oskrbo dobiti od lastnikov. To preprosto ni mogoče v večini primerov, ko ne gre za "le" izgubljenega psa. Tisti, ki se bo ubadal z zavetiščem v prihodnosti, bo moral najti nek skupen jezik z nimam pojma kom o financiranju.

Ne vem, mene tole z občinami ne prepriča, niti najmanj. Živim na območju, kjer so lastnice lokalnega zavetišča tri občine, pa bi zavetišče najbrž kljub temu težko preživelo brez zasebnih donatorjev, akcij itn. Neoznačenih živali pa je najbrž ravno toliko kot v Zasavju, Posočju ali LJ regiji. Torej, kje je keč?
Prej sem omenila denar: mogoče pa je to tisto, kar bi občine spodbudilo k reševanju problema. Mogoče bi v tem, ko in če na celotno "problematiko" (luštna beseda, ni kaj) začnejo gledati skozi prizmo potencialnega zaslužka, lahko celo kaj pametnega in koristnega stuhtajo. Recimo. Ker občine bi steralo samo to - keš. Za dobrobit ljudi in živali se jim tako in tako čisto fučka, torej jih je potrebno prepričati s cekini. Upam, da ima kdo tak cekinski recept, jaz ga zagotovo nimam.

No saj nekaj bi se dalo narediti tudi brez dodatnega dela in dodatnih inšpektorjev. Če bi veterinar, ki pride na kmetijo zaradi živine spotoma še odčital čip psu na ketni, ne bi nikogar nič koštalo. Po mestih pa lahko naredijo za majhne denar sem ter tja kakšno tako akcijo kot so jo imeli menda v Tivoliju, ko so odčitavali čipe psom od sprehajalcev. Če bo obstajala možnost, da te dejasko dobijo, bo kršiteljev manj. Tudi če kazni za banalne prekrške ne bodo tako nemogoče visoke, kot so sedaj.

Ne bi. Tečnega veterinarja se da zamenjat, samo drugega koncesionarja pokličeš, ki ti ne serje, pa je.

Sej pol je itak vse brez veze. Dokler se vse lahko dela malo po domače in je to sprejemljivo, so vsi nadzori in vsi davki brez veze. Pol najbrž niti ni treba spreminjat nič, ker se vedno najde kdo, ki noče bit tečen.

Sicer pa sem prepričana, da samo zakoni in davki z nadzorom vred ne bojo bistveno izboljšali stvari, dokler ne bo stopnja zavesti višja in toleranca do kršitev nižja.
Vsa pričakovanja usmerjat v to, da bojo represivni ukrepi rešili vse težave je pa itak zguba časa. Občutka odgovornosti se najbrž ne da vcepit samo skozi kaznovanje.

Pa saj ni nujno, da je veterinar pretirano tečen in zoprn. Lahko samo povsem prijazno opomni kmeta, da so zdej uni zgoraj postali fuuul tečni tudi kar se tiče psov in da bi bilo zelo fino, če bi svojega Murija po regelcih cepili in označili, ker bo moral po tanovem prihodnjič on preveriti čip. Pa ne bi rad, da njegove dobre stranke po nepotrebnem plačujejo kazni.

Do boljše skrbi in večje zaščite živali: 31.000 podpisov za spremembo zakona
sreda, 01.06.2011 16:58 Tekst: (sta)
Ljubljana - Predstavniki civilne iniciative so danes predstavili predloge sprememb zakona o zaščiti in varstvu živali, ki zadevajo mučenje in zaščito živali ter večjo skrb za zapuščene živali. Posebno pozornost je namenjena nadzoru ter kazenskim določbam. Predloge sprememb zakona z več kot 31.000 podpisi civilne iniciative bodo v DZ predali v ponedeljek.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042449105

Pobuda za ostrejše kaznovanje mučiteljev živali s široko podporo
E. S., Delo.si
sre, 01.06.2011, 17:40
Civilna iniciativa predlaga spremembe zakona o zaščiti in varstvu živali. V državni zbor bo romalo 31.000 podpisov podpore.
http://www.delo.si/novice/politika/pobuda-za-ostrejse-kaznovanje-muciteljev-zivali-s-siroko-podporo.html

In če se, kot beremo v eni od tem, čip izgubi? Plačaš kazen, čeprav si plačal čipiranje psa, ker pač s sabo ne nosiš pasjega potnega lista? (Vsaj jaz ga ne, še svojega dokumenta ne vedno.)

No ja, koliko pa je tistih, ki jim čip preneha delat? Saj se lahko pritožiš in dokažeš da je bil čipiran. Sploh pa ni slabo za vsak slučaj enkrat ali dvakrat letno preveriti, ali je s čipom vse ok.

Že, ampak jaz v te pritožbe ne verjamem, ker je ta sistem čisto preveč zapleten in marsikdo raje plača, kot pa da bi zbiral dokaze, kar vzame preveč časa in živcev.

Saj, vem, kako zadeve delujejo, vendar si nisem niti v sanjah mislila, da izgledajo tako slabo:

Je uvedba "pasjega davka" oziroma takse za zapuščene živali smiselna?
Pro et contra - Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica VURS : Vlado Began, varuh pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=37&id=2011060605652490

Ojej :-X. Si pa res ne bi mislila, da je to bistvo problema.  -*:

V pasjem potnem listu je nalepka čipa, na kartonu pri vetu je tudi vpisan, v CRPju tudi ;)

o kristus božji  :'[

vzreditelji smo krivi ... joj joj joj joj

Itak.  ::) ::) ::) Mislim da sem prvic glasovala za VCS.

To je tudi meni šlo skozi glavo  ::)

Strokovni svet o zakonu o zaščiti živali: Predloge nevladnih organizacij upoštevajte v največji možni meri
Slovenija - torek, 21.06.2011 19:01
Tekst: (sta)
Ljubljana - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je danes sestal strokovni svet za zaščito živali in obravnaval predloge za spremembo zakona o zaščiti živali, ki so jih predstavili predstavniki nevladnih organizacij in republiške veterinarske uprave. Slednji je predlagal, naj predloge nevladnih organizacij upošteva v največji možni meri.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042453845

Podpiram predlog proti mučenju živali in več nas bo,prej bomo uspeli.So pa problem okolja,koder je žival stredstvo in še posebno tam je potrebno delovati in tam je najbolj hudo,ker se boriš s lastnikom,sosedi in ostalimi.pes na vročini na 2m dolgi verigi je pri na sobičajen pojav in tisti,ki jih imamo v stanovanju veljamo na norce in to dobesedno.To da je Nero na sedežni je za njih iztorjenost prve vrste.Opozorila,ko odmetavajo ostanke zaklanih živali okrog vasi in vabijo medvede je v Kočevski Reki normalno,ko pokličeš inšpektorja,ki seveda vedno ukrepa pa je huje kot..da ne rečem.Majhna vasica sredi gozdov,idealna za življenje tudi živali a kaj nekateri..no ne morem.
Kot pravim,odločam se še za enega psa,velikega,prijaznega,močnega za izlete v naravo.Naj bo pa za vzgled,kako se s psom ravna,tako kot so Zoya,Rika,Zara,Neron. BelaSkoraj vsaka hiša ima
 psa in našteti res lepo živijo,ko lahko vsi tako.

Opravičujem se za slovnične napake,danes pišem  brez očal in ne vem kaj je Nerčku,skače po meni pa ves dan je hodil in plaval.

Kja konkretno pa ti je v tem predlogu tako zelo všeč, da se ti ga zdi vredno podpreti?

Pravzaprav nimam pojma, kaj se dogaja s predlogom zakona iz te teme, pa bom vseeno prilimala tole tukaj:

Rešitev v novem Zakonu! Bo nadzor postal delo občinskega inšpektorja?
V pripravi je sprememba Zakona o zaščiti živali, kjer bo ena izmed novosti tudi nadzor nad lastniki živali, ki ga bo lahko izvajala lokalna skupnost - občina, s svojim inšpekcijskim organom. To se nam zdi povsem pravilno, saj bo tako občina, ki mora tudi plačevati stroške zavetišč, lahko poskrbela za izboljšanje stanja na področju nevestnega ravnanja z domačimi živalmi.
Dušan Hajdinjak, lastnik zavetišča Meli
http://www.cajtng.com/n/prosti-cas/zakon-sicer-obstaja-ga-vurs-oz-njegovi-zaposleni-ne-izvajajo-dovolj-striktno/2485

A je to potem to? http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava?zadeva_id=1837

Ja, bi znalo biti to to ;), kar so na VURSu že dolgo obljubljali.

Sem šla mal pobrskat glede tega predloga, ki so ga na VURS-u res obljubljali že celo lansko leto, in pri tem ugotovila, da je tole videti zelo aktualno in bo vsak čas 'meso postalo' :). Nisem še čekirala sprememb (vsebinsko), oz. kaj vse prinašajo. Bom to kasneje.

11. 5. 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor predlog novele Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) poslalo v medresorsko usklajevanje. Občine so bile naprošene, da predlog pregledajo, in morebitne pripombe, predloge in mnenja pošljejo do 24. maja 2012.
klik (http://zos.s5.net/index.php?page_id=68#)

Predlog sklepa vlade:
»Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali.«

Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.

Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:
- Franc Bogovič, minister;
- Branko Ravnik, državni sekretar;
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica VURS;
- Metka Hajdinjak, sekretarka;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.

Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku v skladu s prvo alineo prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo), saj predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki se v glavnem nanašajo na uskladitev zakona s spremenjeno zakonodajo Unije glede poskusov na živalih ter na izboljšanje zaščite živali na različnih področjih (preprečevanje preprodaje mladičev, sodelovanje živali na prireditvah in snemanjih, večja vloga občin itd.).

Kratek povzetek gradiva:
Sprememba zakona o zaščiti živali je potrebna predvsem zaradi zahtevanih sprememb slovenske zakonodaje v zvezi z zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih, zaradi implementacije Direktive 2010/63/EU.
Poleg tega je namen predlaganih sprememb izboljšati stanje na področju registracije in označevanja psov, kakor tudi preprečiti preprodajo pasjih in mačjih mladičev, kar je pogosto dejavnost, ki zelo slabo vpliva na dobrobit teh živali.
Prepoved posedovanja živali osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, je predlog civilne družbe, ki redno spremlja stanje na področju zaščite živali v Sloveniji in predlaga rešitve.
Spremembe zakona bodo zvišale raven zaščite živali na področju uporabe živali na prireditvah in snemanjih.
Predlagane so tudi spremembe na področju dejavnosti občin v zvezi z zaščito zapuščenih in hišnih živali. Tako je predlagana možnost predpisovanja občinskih dajatev z namenom zbiranja sredstev za skrb za omenjene vrste živali. Občinskim redarstvom pa je dodeljena pristojnost nadzora dveh določil zakona in sicer fizičnega varstva živali na javnem mestu in nadzora nad označevanjem (mikročipiranjem) psov.
Predlog ne predvideva sprememb v višinah glob. Tak ukrep bi namreč porušil razmerja med sankcijami za kršitve določb tako znotraj veterinarske zakonodaje kot tudi v primerjavi s politiko sankcioniranja v drugih predpisih.

Presoja posledic:
a.) na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih - NE
b.) na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije - DA
c.) administrativne posledice - DA

...

7. b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
Ustvarjanje nove zaprte evidence pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Ker ne gre za spletno evidenco, ne bo potrebno investirati v novo programsko opremo in bo zato ta ukrep lahko izveden v okviru obstoječih razpoložljivih resursov. Zagotoviti pa bo treba varovanje osebnih podatkov v evidenci in omogočiti dostopanje do podatkov samo pooblaščenim osebam. Stroški torej izhajajo predvsem iz usposabljanja dveh oseb na glavnem uradu in so ocenjene na manj kot 1000 EUR. Zagotavljanje omejenega dostopa do podatkov v Centralnem registru psov imetnikom zavetišč bo zahtevala manjše spremembe programske opreme, ki je ocenjena okrog 5000 EUR.

Z implementacijo Direktive 63/2010/EU postaja vloga Etične komisije za poskuse na živalih občutno bolj pomembna. Etična komisija bo morala zasedati večkrat kot doslej, saj bo po novih pravilih treba oceniti vsak projekt, ki vključuje poskuse z živalmi in ne samo bolj kompleksnih, kakor je to bilo doslej. Stroški delovanja Etične komisije, ki vključujejo sejnine in potne stroške članov se bodo povečali za približno 50%. Vendar pa je treba poudariti, da so omenjeni stroški breme vlagatelja vloge za dovoljenje za poskus in posledično ne bremenijo javnih financ.

Možnost predpisovanja občinskih taks z namenom zbiranja sredstev za skrb za zapuščene živali in druge dejavnosti, navedene v predlaganem 31. a členu bo občinam dala možnost, da na ta način zbirajo sredstva, ki jih potrebujejo za reševanje problemov s hišnimi in zapuščenimi živalmi. Obseg teh sredstev je nemogoče napovedati, saj je odvisen od odločitev občinskih svetov, ali bodo takse predpisali, velikosti občine, višine takse itd.

Poleg možnosti uvedbe taks pa bodo prihodek občinskih proračunov tudi globe, ki jih bodo izrekali občinski redarji ob nadzoru izvajanja 6. in 11. člena.

Predstavitev sodelovanja javnosti: (a kdo kaj ve o teh objavah?)
Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja
Datum objave: 1. 9. 2010
V razpravo so bili vključeni:
― nevladne organizacije,
― predstavniki zainteresirane javnosti,
― predstavniki strokovne javnosti,
― občine in združenja občin.
Mnenja, predloge, pripombe so podali:
― Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
― Skupnost občin Slovenije,
― Združenje občin Slovenije,
Upoštevani so bili:
― v pretežni meri
Bistvena odprta vprašanja:
― možnost uvedbe občinske takse
― prenos pristojnosti nadzora na občinske redarje

Gradivo je usklajeno v celoti.
Zahteva predlagatelja za nujnost obravnave.

Na KLIK (http://zos.s5.net/e_files/datoteke/17/SPR_ZZZIV_ver_240412.pdf) je celoten predlog z vso dodatno dokumentacijo in razlagami vseh predlaganih sprememb in predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje poskusov na živalih.

Predlog, brez razlag, je tudi na KLIK (http://www.mojpes.net/download/predlog_zzziv_c.pdf).

Na strani DZ trenutno ne najdem nič v zvezi s tem predlogom.

grem prebrat še pojasnila ... tam mi en člen "fajn" zgleda ... če se prav bere, da se bo ob čipiranju mladičev označilo tudi mamo .... UPAM, da to ne velja samo za nas, tako kot do sedaj ampak ZA VSE. a sanjam ane  :P :P

VURS-ov plan dela za leto 2012 - KLIK (http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/PD2012/1A_Uvod_ostalo_revizije_2012.pdf)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali - Predviden rok objave 1. 10. 2012

Ok, gremo skupaj skombinirat predlog po posameznih členih z razlagami.
Najprej bom
- 'črno' predlog iz ZZZiv-C - KLIK (http://zos.s5.net/e_files/datoteke/17/SPR_ZZZIV_ver_240412.pdf), potem pa še
- 'vijolično' nalimala člen iz ZZZiv-UPB2 (ta, ki velja sedaj) - KLIK (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354), potem
- 'modro' razlago - KLIK (http://zos.s5.net/e_files/datoteke/17/SPR_ZZZIV_ver_240412.pdf).
Verjetno bo za nekaj sporočil, bodo pa tako spremembe najbrž najbolj pregledne. :) Upam vsaj :P

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-C)

1. člen

V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Dobaviteljska organizacija laboratorijskih živali je fizična ali pravna oseba razen vzrejne organizacije laboratorijskih živali, ki dobavlja živali z namenom njihove uporabe v poskusih ali v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
2. Dovoljenje za poskus je dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, za izvajanje poskusov v okviru projekta.
3. Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
5. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.
6. Laboratorijske živali so poskusne živali, ki se vzrejajo z namenom njihove uporabe v poskusih ali v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
7. Motnja v obnašanju je oblika obnašanja, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v pogojih, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje.
8. Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
- službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
- psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom;
- psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi.
- psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum rojstva psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom.
9. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
10. Nezdružljive živali pri nastanitvi so živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt.
11. Omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.
12. Pes pomočnik invalidov je pes, ki ga spremlja invalidna oseba ali njegov trener.
13. Pes vodič slepih je pes, ki ga spremlja slepa ali slabovidna oseba ali njegov trener.
14. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.
15. Poskus na živali je postopek uporabe poskusne živali v poskusne ali druge znanstvene ali v izobraževalne namene, ki lahko živali povzroči določeno stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, enakovredno ali hujšo od vboda igle, izvedenega v skladu z dobro veterinarsko prakso. Za poskus na živali se ne štejejo neeksperimentalne kmetijske prakse, neeksperimentalne klinične veterinarske prakse, veterinarska klinična preskušanja, potrebna za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, prakse, ki se izvajajo za namene priznane reje živali in prakse, ki se izvajajo predvsem za namene identifikacije živali.
16. Poskusne živali po tem zakonu so živali, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu, vključno z larvalnimi oblikami, ki se samostojno prehranjujejo, in fetalnimi oblikami sesalcev od zadnje tretjine normalnega prenatalnega razvoja ter zgodnejše razvojne stopnje živali, če se jih pusti pri življenju po tej razvojni stopnji in bodo zaradi izvedenih postopkov verjetno lahko občutile bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, potem ko dosežejo to razvojno stopnjo; za poskusne živali se štejejo tudi živi glavonožci, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu.
17. Prevoz živali je postopek, povezan s premeščanjem živali s prevoznim sredstvom, in traja od natovarjanja živali v kraju izvora do raztovarjanja živali v namembnem kraju.
18. Prireditev je organizirano zbiranje oseb, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja javna zbiranja, in obsega javne shode in javne prireditve (npr. razstave, tekmovanja in predstave).
19. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
20. Projekt je program dela, ki ima opredeljen znanstveni cilj in vključuje posamezen poskus, serijo poskusov ali več serij poskusov na živalih.
21. Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave.
22. Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
23. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti, posesti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali, ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi. Skrbnik zapuščene živali je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča. Za skrbnike živali se štejejo tudi dediči po pokojnem lastniku živali.
24. Snemanje pomeni postopek izdelave posnetka v komercialne namene, v katerem vodeno nastopajo živali.
25. Tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje.
26. Trpljenje pri živalih so bolečine, strah, poškodbe, pohabljenje, degeneracija, hiranje ali obolevanje ter prekomerno in nepotrebno vznemirjanje, ki jih povzroči človek.
27. Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.
28. Uporabniška organizacija poskusnih živali (v nadaljnjem besedilu: uporabniška organizacija) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja živali v poskusih.
29. Usmrtitev živali je predpisan postopek odvzema življenja živali.
30. Vzrejna organizacija laboratorijskih živali je fizična ali pravna oseba, ki vzreja oziroma redi živali z namenom njihove uporabe v poskusih v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
31. Zakol živali je usmrtitev živali za prehrano ljudi. Obredni zakol živali je zakol živali z verskim obredom.
32. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih živali.
33. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.
34. Živali so živi vretenčarji, vključno s primati razen človeka.«.

5. člen ZZZiv-UPB2

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi. Skrbnik živali, ki so zapuščene, je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča.
2. Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
3. Poskusne živali po tem zakonu pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu.
4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
5. Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave.
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
7. Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
8. Motnja v obnašanju je oblika v obnašanju, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v pogojih, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje.
9. Tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje.
10. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
11. Poskus na živali pomeni uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, ki ji lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.
12. Prevoz živali je vsako nakladanje in odprava živali s prevoznim sredstvom ter razkladanje živali. Ta izraz ne velja za prevoz posameznih živali, ki jih spremlja spremljevalec, in za prevoz hišnih živali, ki jih spremljajo skrbniki oziroma spremljevalci.
13. Prevozna sredstva so cestna in železniška vozila, plovila in zrakoplovi, ki so uporabljena za nakladanje, prevoz in razkladanje živali, ter kletke, zabojniki in podobno za prevoz živali s cestnimi, železniškimi, zračnimi in vodnimi prevoznimi sredstvi.
14. Spremljevalec živali je oseba, ki spremlja prevoz živali, in med prevozom živali nadzira, hrani in napaja ter, če je treba, pomolze in pomaga pri porodu.
15. Zakol živali je način usmrtitve živali za prehrano ljudi. Obredni zakol živali je zakol živali z religioznim ceremonialom, ki ga opravi pooblaščena oseba verske skupnosti.
16. Omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.
17. Usmrtitev živali je postopek odvzema življenja živali, pri čemer se za dopustno usmrtitev šteje postopek, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja.
18. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
19. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.
20. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
21. Nezdružljive živali pri nastanitvi so tiste živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt.
22. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.
23. Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
24. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.

OBRAZLOŽITEV:
Največ sprememb in dopolnitev v 5. členu se nanaša na termine, ki so del terminologije na področju zaščite živali, ki se uporabljajo v poskusih in so prenesene iz Direktive 2010/63/EU, ki jo ta sprememba zakona implementira.

Direktiva namesto o poskusih govori o postopkih. Utemeljitev te terminološke spremembe so v postopku snovanja direktive podpirali z ugotovitvami, da ima beseda postopek manj neprijetno konotacijo kot poskus, posebno še v smislu uporabe živali v teh dejavnostih. Glede na to, da Republika Slovenija direktivo implementira s spremembo zakona in ne s snovanjem novega in da je beseda postopek v zakonu že uporabljena v veliko bolj splošnem smislu (npr: postopek za izdajo dovoljenja), je uporaba te besede nemogoča. Zato zakon ohranja termina poskus na živali in poskusna žival in ju na novo definira v skladu z določbami direktive, vnaša pa tudi novo terminologijo s tega področja: dovoljenje za poskus, projekt, laboratorijske živali, vzrejne organizacije laboratorijskih živali, dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali in uporabniške organizacije poskusnih živali.

Na področju nevarnih psov sta definiciji nevarnega psa dodani dve okoliščini, v katerih pes ob ugrizu ni imenovan za nevarnega. Gre za ugrize, ki nastanejo zaradi ravnanja s psi med veterinarskimi posegi, saj so ti lahko izzvani z bolečino ali s strahom, ki ju lahko povzroči veterinar med diagnostičnimi ali terapevtskimi postopki in ne morejo služiti kot pokazatelj, da je pes tudi sicer nagnjen k izražanju agresivnosti z grizenjem. Druga olajševalna okoliščina je ugriz mladega psa. Pri tem se izhaja iz predpostavke, da ugriz, ki ga je izvedel pes pri starosti manj kot devet mesecev, ne povzroči hujših posledic in da je pri mladem psu večja verjetnost, da je do ugriza prišlo med igro in ne kot izraz agresije do človeka. Obenem je dodano varovalo, ki preprečuje zlorabe in promovira registracijo psov, saj je to olajševalno okoliščino možno izrabiti le enkrat in sicer v pod pogojem, da je bil datum rojstva psa vnesen v centralni register psov pred ugrizom, torej je bil pes ob ugrizu že registriran.

Dodana je tudi definicija ugriza. Odsotnost jasne definicije ugriza, ki je po zakonu edini razlog za imenovanje nevarnega psa, je v preteklosti predstavljalo težave pri izvajanju zakonodaje v praksi. Predlagana definicija je jasna in strokovna, zaradi česar bo preprečila dosedanje nejasnosti, ki so uradne veterinarje do sedaj ovirale pri odločanju v inšpekcijskih postopkih.

Pes pomočnik invalidov in pes vodič slepih sta termina, ki sta uporabljena v 13. členu zakona, vendar doslej nista bila definirana. Ker omenjeni člen zagotavlja določene pravice skrbnikom teh psov, kadar so ti v njihovem spremstvu, je bilo treba v izogib zlorabam podrobno definirati ta pojma.

V zvezi z novim 14. a členom zakona, ki ureja zaščito živali na javnih prireditvah in snemanjih, je treba vnesti definiciji teh dveh terminov. Pri tem se definicija prireditve naslanja na zakon, ki ureja javna zbiranja, definicija snemanja pa je nova in se nanaša na izdelavo katerihkoli avdio ali video posnetkov, v katerih žival nastopa vodeno. Pri tem je treba poudariti, da gre za živali, ki se jih uporablja v okoliščinah, ki od njih zahtevajo vodeno nastopanje z morebitnim vsiljenim ali naučenim vedenjem. Izključuje pa snemanje živali v naravi za potrebe izdelave dokumentarnih filmov, katerih namen je prikazati naravno vedenje živali. Prav tako je izrecno navedeno, da gre za snemanja v komercialne namene, s čimer je vključeno izdelovanje posnetkov, kakršne so reklamni ali igrani filmi, namenjeni javnemu predvajanju s komercialnim učinkom, izključeni pa so npr. družinski posnetki z živalmi in podobni izdelki, kljub temu, da se lahko znajdejo na spletnih portalih z video vsebinami.

Sprememba definicije prevoza živali je predlagana z namenom posodobitve. Namen določb zakona je zagotoviti zaščito živali, katerih transport ni urejen z Uredbo 1/2005/ES. Predlagana definicija prevoza je bolj splošna in zajema vse živali, ki se prevažajo. Uredba 1/2005/ES ščiti tiste, ki se jih prevaža v komercialne namene, zakon pa vse ostale.

Sprememba definicije trpljenja živali je predlagana iz razloga zagotavljanja večje jasnosti. Stara definicija je namreč kot trpljenje definirala tudi povzročanje hiranja, obolevanja, pohabljanja itd., kar ni primerno, saj so našteta dejanja v bistvu povzročanje neugodnih stanj in posledično trpljenja, ne pa trpljenje samo, ki je po naravi stvari pasivno stanje.

Dopolnitev definicije skrbnika živali je potrebna zaradi reševanja težav iz prakse izvajanja zakona, ko v primeru smrti lastnika živali pride do težav z zagotavljanjem oskrbe živali pokojnika. S takšno dopolnjeno definicijo bodo uradni veterinarji lažje imenovali odgovorne, ki morajo zaščititi dobrobit živali, katerih lastnik bo določen v zapuščinskem postopku, kar pa lahko zaradi morebitnih zaostankov ogrozi njihovo dobrobit. Skrbnik je po novem predlogu poleg osebe, ki ima žival v lasti ali oskrbi tudi oseba, ki ima žival v posesti.

Definiciji usmrtitve in zakola sta spremenjeni delno zaradi prilagajanja zakona Uredbi 1099/2009/ES, ki bo s 1.1.2003 tudi v Sloveniji začela urejati področje zaščite živali v času zakola in usmrtitve pri depopulaciji, delno pa zaradi zagotavljanja večje jasnosti. Stara definicija usmrtitve je vsebovala določbo, da je dopustna samo usmrtitev, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja, kar je podrobneje opisano in določeno že v 26. členu zakona, zaradi česar to ponavljanje v definicijah ni potrebno. Definicija zakola pa se v novem predlogu naslanja na definicijo iz omenjene uredbe.

Z definicijo živali se natančnejše opredeljuje področja uporabe zakona. Primerljiva zakonodaja v svetu se prav tako omejuje na zaščito vretenčarjev. Poleg teh so pogosto zakonsko zaščitene tudi živali iz družine glavonožcev, ki so v Uniji omenjeni in zaščiteni z zakonodajo na področju poskusnih živali.

Predlog sprememb opušča definiciji dveh terminov, ki se v zakonu ne pojavljata in sta zato nepotrebna: prevozna sredstva in spremljevalec živali.

---

2. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»6. člen

Lastnik psa mora zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način.

Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti.

Pristojna veterinarska organizacija mora ob prijavi iz prejšnjega odstavka v centralni register psov, ki se vodi pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vnesti naslednje podatke:
- o psu;
- o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015;
- o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje;
- osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa, oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.

Lastnik psa mora javiti:
- pristojni veterinarski organizaciji pogin in spremembo lastništva psa ter evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;
- pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg in odtujitev psa.

Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče morata podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov.

V centralni register psov se kot lastnik psa lahko vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let.

Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival.

Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo navedene osebne podatke od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz tretjega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Način označitve iz prvega odstavka in pogoje za izvajanje četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.

6. člen ZZZiv-UPB2

Za prijavo in gojitev hišnih živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, pri čemer pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo osebne podatke iz prejšnjega odstavka od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora skrbnik živali v tridesetih dneh od pridobitve prosto živečih živali iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev oziroma živali, ki izločajo strupe, prijaviti njihovo posedovanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

OBRAZLOŽITEV:
Obvezno označevanje psov se je doslej izvajalo na osnovi prvega odstavka 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), ki predvideva, da mora imetnik zagotoviti, da so njegove živali na predpisan način označene in registrirane. Glede na to, da Zakon o zaščiti živali ureja vprašanja zapuščenih živali in nevarnih psov, je smiselno določbo o označevanju prenesti v ta zakon in posledično izvajati nadzor nad tem določilom na podlagi tega zakona.

Spremenjeni 6. člen zakona podrobneje določa obveznosti lastnika v zvezi z označevanjem, prijavo in spremembami lastništva psa, določa pa tudi obveznosti veterinarske organizacije oziroma zavetišča v zvezi z vnašanjem teh podatkov v centralni register psov.

Po novem se bo v centralni registru psov kot lastnik lahko vpisala le polnoletna oseba. S to spremembo se rešuje težave v zvezi z odgovornostjo za morebitno škodo, ki jo povzroči pes.

Izvor psa je še ena novost, ki jo uvaja zakon v tem predlogu. Gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi.

Podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, predstavlja nekaj možnosti za ukrepanje na več področjih. Z zbiranjem teh podatkov je bolje omogočeno izvajanje 11. člena zakona, ki določa, da mora skrbnik hišne živali, ki ni predvidena za razplod, tega preprečiti.

---

3. člen

Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Živali, katerih dobrobit je odvisna od dnevne oskrbe človeka, morajo biti vsaj enkrat dnevno pod nadzorom oskrbovalca.«.

8. člen ZZZiv-UPB2

Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.
Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
Vse rejne in hišne živali morajo biti vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom oskrbovalcev.

OBRAZLOŽITEV:
Sprememba tretjega odstavka 8. člena zakona je potrebna predvsem zaradi olajšanja izvajanja nekaterih živinorejskih dejavnosti, kot je gorska paša. Če skrbnik zagotavlja vse potrebno za zaščito živali in ji nudi tako krmo, vodo, kot tudi varnost pred pobegom, dejansko ne obstaja potreba po tem, da so živali pod vsakodnevnim nadzorom lastnika. Če pa je dobrobit živali, ki jih ima človek v reji, odvisna od različnih mehaničnih sistemov, ki lahko zatajijo, je potreben vsakodnevni nadzor živali in opreme. S to spremembo se zakon približa določbam Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali, ki predpisuje, da je treba stanje živali in njihovega zdravja preverjati v ustreznih intervalih, ki preprečujejo nepotrebno trpljenje, pri živalih, ki se redijo v intenzivnih rejah, pa vsaj enkrat dnevno.

---

4. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

Kdor je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, ne sme biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Pristojno sodišče o pravnomočnosti obsodbe obvesti upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco. Osebni podatki iz tega odstavka se uporabljajo izključno za namen nadzora po tem zakonu.

Hišne živali se sme osebam, mlajšim od 16 let, prodajati, oddajati ali podarjati le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika.«.

10. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek spremenjenega 10. člen zakona odgovarja na zahteve civilne družbe, ki je v času sprememb zakona pogosto zahtevala prepoved lastništva živali obsojenim mučiteljem. Predlog uvaja evidenco oseb. pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, tem osebam pa prepoveduje biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Predlagani način je po mnenju predlagateljev kompromis in edini možen način za delno uresničitev zahteve civilne družbe, saj je hkrati z zaščito živali treba s predpisom upoštevati načela temeljnih človekovih pravic.

Drugi odstavke spremenjenega 10. člena zakona se nanaša na določbo Evropske konvencije o zaščiti hišnih živali, ki določa, da je hišno žival dovoljeno prodati samo osebi, ki je starejša od 16 let, razen z izraženo privolitvijo staršev ali skrbnikov. Dosedanji predpis je zahteval pisno privolitev, vendar ni predpisoval ravnanja z omenjenim dokumentom. Novi predlog upošteva domnevo privolitve enega od staršev ali skrbnika mladoletne osebe, če je ta prisoten ob nakupu hišne živali in zato ne zahteva več pisne privolitve. Na ta način poleg zagotavljanja istega učinka novi predpis tudi zmanjšuje administrativno breme.

5. člen

Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skrbnik hišne živali, ki ni namenjena za razmnoževanje, mora zagotoviti osamitev, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali.«.

Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Določba prejšnjega odstavka ne velja za javna mesta, ki so z odlokom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov, in so ograjena na način, ki psom onemogoča pobeg.«.

11. člen ZZZiv-UPB2

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek 11. člena je spremenjen tako, da je osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje.

Novi četrti odstavek uvaja izjemo od obveznega fizičnega varovanja psov na javnem mestu in sicer samo za ustrezno ograjene površine, ki psom preprečujejo pobeg. Uvedba t. im. pasjih parkov je v Republiki Sloveniji še novost, v tujini pa zelo priljubljena rešitev za skrbnike psov, ki živijo v mestih, da svojim psom omogočajo ustrezno socializacijo, igro in druga vrsti specifična vedenja, ki jih sicer zaradi fizičnega varstva psa ne morejo zagotoviti.

---

6. člen

Za 14. členom se doda 14. a člen, ki se glasi:

»14. a člen

Živali smejo nastopati na prireditvah ali snemanjih le, če je jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za prepovedana ravnanja iz 15. člena tega zakona ter je živalim zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi normativi glede na vrsto živali.

Kadar je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti iz prejšnjega odstavka ogrožena dobrobit živali (npr. napor, dolgotrajnost, izčrpanost), mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Izvajanje prireditve ali snemanja z bolnimi ali poškodovanimi živalmi je prepovedano.

Če je ravnanje iz prejšnjega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali. Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.«.

OBRAZLOŽITEV:
Zaščita živali, ki nastopajo na snemanjih in prireditvah je novost v Zakonu o zaščiti živali. Uporaba živali na snemanjih je lahko za te zelo naporna in lahko škodljivo vpliva na njihovo dobrobit. V Republiki Sloveniji je vse bolj pogosta dejavnost izvajanja domače in tuje komercialne filmske in video produkcije, ki pogosto vključuje tudi uporabo živali. Zato je nujna dopolnitev zakona, ki bo zagotavljala zaščito teh živali.

Definicija prireditve se v 5. členu zakona naslanja na zakon, ki ureja javna zbiranja, in tako poleg športnih prireditev in razstav vključuje tudi gledališke predstave.

Pri tem je treba poudariti, da gre za živali, ki se jih uporablja v okoliščinah, ki od njih zahtevajo vodeno nastopanje z morebitnim vsiljenim ali naučenim vedenjem. Izključuje pa snemanje živali v naravi za potrebe izdelave dokumentarnih filmov, katerih namen je prikazati naravno vedenje živali. Prav tako je izrecno navedeno, da gre za snemanja v komercialne namene, s čimer je vključeno izdelovanje posnetkov, kakršne so reklamni ali igrani filmi namenjeni javnemu predvajanju s komercialnim učinkom, izključeni pa so npr. družinski posnetki z živalmi in podobni izdelki, kljub temu, da se lahko znajdejo na spletnih portalih z video vsebinami.

---

7. člen

V prvem odstavku 15. člena se v prvi alinei besedilo »spolna zloraba živali« nadomesti z besedilom »spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb«.

Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk, zank in limanic), ki žival imobilizirajo na način, ki je ne usmrti in ji povzroča poškodbe in bolečino; izjemoma je dovoljena uporaba limanic organizacijam, registriranim za izvajanje dejavnosti zatiranja škodljivih glodalcev pri pristojnem upravnem organu;«.

Osma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljanje perutnine, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, tek živali, vezane na motorno prometno sredstvo, ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);«.

Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk v skladu s predpisi o lovstvu, za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja;«.

Na koncu osemnajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in za osemnajsto alineo se dodata devetnajsta in dvajseta alinea, ki se glasita:
»- spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
- dejavnost prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti.«.

15. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedana ravnanja so:

– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;
– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

OBRAZLOŽITEV:
V 15. členu se namesto »spolne zlorabe« prepove vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Ta sprememba je predlagana predvsem zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa. Spolna zloraba je namreč po logiki stvari spolni odnos brez privolitve, kar je v primeru odnosa med človekom in živaljo nesmiselna dikcija. Obstoječ predpis je torej pomanjkljiv in bi lahko povzročal težave pri morebitnem izvajanju. Novi predlog s tega vidika ne dopušča dvoma, saj je prepovedano kakršno koli spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.

Peta alinea se dopolnjuje z določbo v zvezi s sredstvi, ki žival imobilizirajo na način, ki jo poškoduje, a je ne usmrti (pasti stopalke, limanice…). Gre za naprave, ki imajo zelo škodljiv vpliv na dobrobit živali, saj so te z njihovo uporabo izpostavljene velikim bolečinam in hudim poškodbam, ki lahko povzročijo dolgotrajno trpljenje preden živali poginejo. Poleg uporabe limanic samo organizacijam, ki so registrirane za izvajanje deratizacije. Te organizacije namreč zagotavljajo, da so živali, ki se ujamejo na limanice, v najkrajšem času humano usmrčene, kar preprečuje trpljenje teh živali, uporaba teh sredstev pa je pri njihovem delu pogosto nenadomestljiva.

V osmi alinei je dodana novost in sicer prepoved preskubljanja. Gre za ukrep z namenom osvežitve nesnosti kokoši nesnic, ki vključuje spremembo svetlobnega režima in odtegovanja krme in vode za določeno obdobje. Po tem obdobju se živali na novo operijo in se jim poveča nesnost. Ukrep škodljivo vpliva na dobrobit živali, poleg tega obstajajo učinkovite alternative povečanja nesnosti, zaradi česar je predlagana ta prepoved. Druga sprememba osme alinee se nanaša na izboljšanje predpisa o prepovedi teka ob prometnem sredstvu. Novi predlog tako bolje definira, da je prepovedano siliti žival v tek ob motornem prevoznem sredstvu s tem, da je privezana na to sredstvo. S tem predlogom so predvsem izvzeti psi, ki lahko še naprej tečejo ob kolesu.

Deseta alinea je spremenjena zaradi večje jasnosti. Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, razen, če je izvedeno v skladu z lovsko zakonodajo, ali kot veterinarski ukrep, ali kot ukrep za varovanje lastnine.

V devetnajsti alinei se kot prepovedano ravnanje opredeljuje spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali (npr. ščuvanje psa na človeka ali žival), razen v primeru službenih policijskih ali vojaških psov. Takšno ravnanje dosedaj ni bilo jasno prepovedano, a je v skladu s cilji tega zakona v delu, ki ureja ravnanje z nevarnimi psi.

V dvajseti alinei se ureja prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje. Gre za ukrep, ki bo pripomogel k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. Ta problem je v Republiki Sloveniji zelo velik.
Preprodajalci pasjih mladičev namreč trgujejo z mladiči različnih pasem, ki izvirajo iz drugih držav Unije ali iz tretjih držav, in so pogosto tako mladi, da že transport teh živali predstavlja veliko tveganje za njihovo dobrobit, kot tudi za njihovo zdravstveno stanje. Zelo pogost zaplet pri nakupu teh živali je, da te zbolijo in poginejo kmalu za tem, ko jih prevzame novi lastnik. Glede na to, da predstavlja preprodaja pasjih in mačjih mladičev resno tveganje za dobrobit teh živali, da gre pri prometu s temi živalmi pogosto za prenašanje nalezljivih bolezni hišnih živali in da živali pogosto ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala njihov izvor in pasmo, novi predlog predvideva prepoved predlog prepoveduje tudi prodajo takšnih sredstev. Dopušča pa izjemo, in sicer uporabo trgovanja z mladiči psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne reje nosilca dejavnosti.

---

8. člen

V prvem odstavku 20. člena se na koncu pete alinee pika nadomesti s podpičjem in za peto alineo se doda šesta alinea, ki se glasi:
»- skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen pod splošno anestezijo.«.

V drugem odstavku se v četrti alinei besedilo »v primeru,« nadomesti z besedilom »v primerih iz šeste alinee prejšnjega odstavka, ali«, peta alinea pa se spremeni tako, da se glasi:
»– krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.«.

20. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:
– poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;
– poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;
– sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali, agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami;
– popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic, za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi;
– poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja.

Prepovedani so naslednji posegi:
– odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev;
– krajšanje kljunov perutnini, razen če so opravljeni z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
– amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
– krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;
– krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.

OBRAZLOŽITEV:
20. člen zakona ureja vprašanje posegov, ki jih je dovoljeno izvajati na živalih, oziroma posege, ki jih pod nobenim pogojem ni dovoljeno izvajati. Spremembe, ki so predlagane, se nanašajo na dva kirurška posega.

Novi predlog dopušča skrajšanje enega uhlja pri potepuških mačkah, ki so bile sterilizirane ali kastrirane in se jih spušča nazaj v okolje, od koder so bile odvzete. Predlagani ukrep ima ugoden učinek na dobrobit teh živali. Če so namreč označene na tak način, se razlikujejo od ostalih mačk, ki še niso bile sterilizirane, in zato ne bodo več lovljene in izpostavljene stresu, ki ga te živali izkusijo, kadar z njimi ravnajo ljudje, katerih bližine te živali niso vajene, ker živijo kot potepuške živali. Če je ta poseg opravljen pod splošno anestezijo, ne predstavlja tveganja za dobrobit teh živali.

Druga novost, ki jo predstavlja novi predlog, uvaja prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov. Doslej je zakon dopuščal krajšanje repov mladičem tistih pasem, katerih pasemski in kinološki standardi dopuščajo, da imajo psi skrajšan rep. Glede na to, da noben od pasemskih in kinoloških standardov ne predpisuje, da bi repi morali biti skrajšani, da je svetovna doktrina dobrobiti psov naklonjena ideji opuščanja nepotrebnega krajšanja repov in uhljev in da je ta prepoved v skladu z Evropsko konvencijo o zaščiti družnih živali, ki je edina konvencija o zaščiti živali, ki je Republika Slovenija še ni podpisala, novi predlog predvideva prepoved krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.

---

9. člen

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»20. a člen

Vzrejne organizacije laboratorijskih živali, dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali in uporabniške organizacije mora pred začetkom opravljanja dejavnosti odobriti upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva poskusnih živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in strokovne podpore za zaščito, dobrobit poskusnih živali ter veterinarsko oskrbo.

Odobrene organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo zagotavljati ustrezno oskrbo in nastanitev poskusnih živali, predpisano označevanje in identifikacijo poskusnih živali ter vodenje predpisanih evidenc in poročanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacija iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega odstavka tega člena oziroma če krši obveznosti iz prejšnjega odstavka, ji uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit poskusnih živali, uradni veterinar organizaciji do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Če organizacija v določenem roku ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame, in organizacijo izbriše iz evidence.

V času prepovedi opravljanja dejavnosti in v primeru odvzema odobritve mora organizacija iz prvega odstavka tega člena na lastne stroške zagotoviti, da ni ogrožena dobrobit poskusnih živali.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

20.a člen ZZZiv-UPB2

Organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali in izvajanja poskusov na živalih morajo biti odobrene pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter vodenja evidenc.
Organizacije na področju vzreje in reje poskusnih živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka, razen pogoja spremljanja zdravstvenega stanja v zadnjih treh letih, se odobrijo začasno, vendar najdalj za tri leta.
Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacije iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več pogojev iz drugega odstavka tega člena, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.

---

10. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

Poskuse na živalih smejo izvajati le uporabniške organizacije, ki so odobrene v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje za poskus upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Dovoljenje za poskus se izda na podlagi vloge uporabniške organizacije.

O vlogi za izdajo dovoljenja za poskus se odloči v skladu z oceno etične komisije iz 23. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa. Dovoljenje se izda za omejen čas glede na namen projekta in najdlje za pet let.

Za vsako spremembo projekta, ki lahko negativno vpliva na dobrobit živali, je potrebna sprememba ali podaljšanje dovoljenja za poskus, ki se izvede po postopku iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje za poskus se odvzame, če uporabniška organizacija poskus izvaja v nasprotju z dovoljenjem za poskus, kar negativno vpliva na dobrobit živali. Če ugotovljene nepravilnosti ne ogrožajo dobrobiti živali, se uporabniški organizaciji odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če uporabniška organizacija v odrejenem roku ne odpravi nepravilnosti, se ji dovoljenje za poskus odvzame.

Podrobnejše pogoje za spremembo, podaljšanje ali odvzem dovoljenja za poskus predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

21. člen ZZZiv-UPB2
Poskuse na živalih smejo izvajati le organizacije, ki so odobrene za izvajanje poskusov na živalih v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Poskuse na vretenčarjih se sme izvajati samo, če se pričakuje, da bo trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom. Poskusi na vretenčarjih se smejo izvajati dalj časa samo, če se pričakuje, da bodo rezultati izjemnega pomena za človeka ali živali ali za rešitev znanstvenih problemov.

Dovoljenje za poskuse se izda samo, če je poskus nujno potreben, in če:
– je poskus nujen v medicinske, veterinarsko-medicinske ali nasploh v znanstveno-raziskovalne namene in se pričakuje, da bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja, oziroma je trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom;
– gre za temeljne raziskave;
– se ciljev poskusov ne da doseči z drugimi metodami in postopki;
– se poskus izvede z najmanjšim možnim številom živali z najnižjo nevrofiziološko občutljivostjo in metodo, ki povzroča najmanj trpljenja, bolečin in trajnih poškodb;
– se žival pred pričetkom poskusa anestezira, razen če je bolečina, ki bo povzročena s poskusom, manjša od bolečine, povzročene z anestezijo, ali če bi bila anestezija v nasprotju z namenom poskusa;
– se bo žival po končanem poskusu ustrezno zdravila ali usmrtila, če trpljenja ni mogoče preprečiti;
– osebje za vodenje in izvajanje poskusa ter za nego in oskrbo živali, prostori za bivanje oziroma gojitev in oskrbovanje živali ter naprave in priprave izpolnjujejo predpisane pogoje;
– so živali, za katere je tako predpisano, iz organizirane in registrirane reje za rejo poskusnih živali; upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko v izjemnih primerih, ko je poskus nujen za ohranitev živalske vrste, žival pa edina primerna za poskus ali je ni mogoče vzrediti, izda dovoljenje za poskuse tudi, če žival ne prihaja iz organizirane in registrirane reje.

Dovoljenje se ne sme izdati za poskuse za etično nesprejemljive cilje, kot je preizkušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov, ali za poskuse, pri katerih se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije.
Dovoljenje se izda za konkreten poskus ali serijo poskusov in za konkretnega vodjo ter izvajalca ali izvajalce in za določen čas. Dovoljenje se ne izda oziroma se odvzame, če se ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji.

Dovoljenje za poskuse ni potrebno:
– če je poskus predpisan;
– če je poskus odredilo sodišče ali pristojni inšpektor na podlagi pravnega akta;
– pri izvajanju vakcinacij in diagnostičnih preiskav, odvzemu krvi ali drugega materiala zaradi odkrivanja poškodb in bolezni.
Poskusi na živalih se ne smejo izvajati, če je sprejemljiva in izvedljiva druga znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda brez uporabe živali.

Minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), skupaj z ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo, ministrom, pristojnim za šolstvo in šport in z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, ustanovi etično komisijo, ki upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, na njegovo zahtevo daje mnenje pri izdaji dovoljenja za določen poskus na živali.
Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.

OBRAZLOŽITEV:
Spremembe 20. a in 21 člena ter novi 21. a člen zakona so posledica implementacije nove evropske direktive o zaščiti živali, ki se uporabljajo v poskusih (Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene).

20. a člen predpisuje, da morajo biti vzrejne in dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali ter uporabniške organizacije poskusnih živali odobrene. V členu je tudi predviden postopek odobritve in odvzema odobritve.

21. člen ureja namene, zaradi katerih je dovoljeno uporabljati živali v poskusih. Predpisuje tudi, da je poskuse dovoljeno izvajati samo odobrenim uporabniškim organizacijam, če imajo dovoljenje za poskus, ki ga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi vloge uporabniške organizacije in upoštevajoč mnenje etične komisije za poskuse na živalih, ki oceni načrtovan projekt. Predvidene so tudi okoliščine za odvzem dovoljenja za poskus.

21. a člen navaja pogoje, pod katerimi je poskuse dovoljeno izvajati, in okoliščine, v katerih poskusov ni dovoljeno izvajati. Izvajanje poskusov na živali, ki je naklepno storjeno v nasprotju z določili zakona, šteje za mučenje živali.

---

11.člen

Za 21. členom se doda 21. a člen, ki se glasi:

»21. a člen

Poskuse na živalih je dovoljeno izvajati le za naslednje namene:

a) temeljne raziskave;
b) translacijske ali uporabne raziskave s katerim koli od naslednjih ciljev:
- odvračanje, preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni, slabega zdravstvenega stanja, drugih bolezenskih sprememb ali njihovih učinkov pri človeku, živalih ali rastlinah;
- ocena, odkrivanje, uravnavanje ali spreminjanje fizioloških stanj pri človeku, živalih ali rastlinah; ali
- dobrobit živali in izboljšanje proizvodnih pogojev za živali iz vzreje za kmetijske namene;
c) razvoj, izdelava ali preskušanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, živil in krme ter drugih snovi ali izdelkov za doseganje cilja iz prejšnje točke;
d) zaščita naravnega okolja zaradi varovanja zdravja ali dobrobiti ljudi ali živali;
e) raziskave, usmerjene v ohranjanje živalskih vrst;
f) visokošolsko izobraževanje ali usposabljanje za pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje strokovnega poklicnega znanja v skladu z 22. členom tega zakona;
g) sodnomedicinske raziskave.

Poskusi na živalih se smejo izvajati pod naslednjimi pogoji:
- da so izvedeni v okviru projekta;
- da so izvedeni znotraj uporabniške organizacije, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da so izvedeni pod splošno ali lokalno anestezijo poskusnih živali, razen če je to neprimerno glede na namen poskusa in se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev, da sta trpljenje in stiska poskusnih živali čim manjši;
- da so izvedeni na laboratorijskih živalih, ki izvirajo iz vzrejne organizacije laboratorijskih živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da je za izvajanje poskusov, oskrbo poskusnih živali ter usmrtitev poskusnih živali na voljo dovolj osebja na kraju samem, ki je ustrezno izobraženo in usposobljeno;
- da uporabniška organizacija zagotovi ustrezne naprave in opremo za učinkovito in nemoteno izvajanje poskusov;
- da se za pridobitev zadovoljivih rezultatov uporablja najmanjše možno število poskusnih živali, da se vključujejo poskusne živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin in da se jim s poskusom povzroča čim manj trpljenja, stiske ali trajnih poškodb;

Poskus na živali ni dovoljen:
- če povzroča hudo trpljenje ali stisko, ki sta dolgotrajna in ju ni mogoče olajšati;
- če se v Uniji priznava druga metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali;
- za preskušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov;
- brez anestezije, če se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic.

Na živalih ogroženih vrst, na primatih razen človeka, na živalih, odvzetih iz naravnega okolja, in na zapuščenih živalih se poskusi lahko izvajajo le, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Uporabniške organizacije morajo pri načrtovanju projektov upoštevati podatke iz drugih držav članic Unije, pridobljene s poskusi, izvedenimi v skladu z zakonodajo Unije. Podvajanje tovrstnih poskusov se dovoli le izjemoma, če je to potrebno za zaščito javnega zdravja, varnosti ali okolja.

Uporabniška organizacija mora:
- poskuse izvajati v skladu z dovoljenjem iz prejšnjega člena;
- zagotoviti, da se poskusno žival po končanem poskusu ustrezno zdravi ali usmrti, če obstaja verjetnost trajne poškodbe, nadaljnjih zmernih ali hudih bolečin, trpljenja oziroma stiske;
- v največji možni meri preprečiti pogin poskusne živali kot končni rezultat poskusa na živali in ga nadomestiti s predčasno usmrtitvijo poskusne živali;
- zagotoviti, da se poskusno žival, ki je že bila uporabljena v enem ali več poskusih, uporabi v novem poskusu le ob upoštevanju predpisanih pogojev zlasti glede težavnosti preteklih in novega poskusa ter zdravstvenega stanja poskusne živali.

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na spletni strani objavi netehnične povzetke izvedenih projektov ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov.

Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.«.

---

12.člen

22.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»22.a člen

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci del na živalskih tkivih, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Za dela iz prvega in sedmega odstavka tega člena je dovoljena le uporaba laboratorijskih živali. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko na vlogo izvajalca del na živalskih tkivih dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve v skladu z mnenjem etične komisije iz 23. člena tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek je v izobraževalne namene uporaba živali zaščitenih in ogroženih živalskih vrst, odvzetih iz narave, za delo na izoliranih tkivih, organih in truplih v ta namen usmrčenih živali prepovedana.

Izvajalec iz prvega odstavka tega člena se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali;
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec del na živalskih tkivih ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, če pri nastanitvi, oskrbi ali usmrtitvi živali ne ravna na predpisan način ali če izvaja dela v nasprotju s priglasitvijo iz šestega odstavka tega člena, mu uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit živali, uradni veterinar izvajalcu del na živalskih tkivih prepove opravljanje del na izoliranih organih, tkivih in truplih do odprave nepravilnosti. Če izvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali mora odobreni izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto in število živali, njihov izvor ter namen uporabe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec del na živalskih tkivih zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izda dovoljenje na podlagi vloge izvajalca.

Za organizacije, odobrene v skladu z 20. a členom tega zakona, se šteje, da so odobrene tudi kot izvajalci del na živalskih tkivih.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

22.a člen ZZZiv-UPB2

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Izvajalec se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali,
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali mora izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto, število živali, njihov izvor ter namen uporabe.

OBRAZLOŽITEV:
22. a člen zakona ureja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali. Izvajalci teh del morajo biti odobreni, o čemer upravni organ pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco. Uporabljati se sme samo laboratorijske živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo na podlagi znanstvene utemeljitve odobri uporabo drugih živali in sicer v skladi z mnenjem etične komisije. Izjema pa velja za izobraževalno delo, pri katerem je uporaba določenih vrst živali prepovedana.

Člen torej govori o zaščiti živali, ki so usmrčene prav z namenom uporabe njihovih tkiv, organov ali trupel.

Predpisan je postopek odobritve za tiste izvajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poleg tega je predviden tudi odvzem odobritve v primerih, ko izvajalec del ne izpolnjuje več pogojev. Pri tem je z namenom zmanjševanja administrativnega bremena vneseno določilo, da so uporabniške organizacije, odobrene v skladu z določili 20. a člena, avtomatično odobrene tudi za izvajanje del na tkivih, organih in truplih.

Poleg tega novi predlog ohranja možnost izdaje enkratnega dovoljenja za dela izvajalcem, ki niso odobreni, vendar izpolnjujejo pogoje v zvezi s humano usmrtitvijo in odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov na predpisan način.

---

13.člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

Minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje, ustanovi etično komisijo za poskuse na živalih.

Naloge etične komisije so:
- izdajanje ocene iz drugega odstavka 21. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa;
- izdajanje mnenja iz drugega odstavka 22.a člena tega zakona o znanstveni utemeljenosti odstopa od uporabe laboratorijskih živali za delo na izoliranih organih, tkivih in truplih;
- sprejemanje načelnih mnenj v zadevah, povezanih s pridobivanjem, vzrejo, nastanitvijo, oskrbo in uporabo živali v poskusih, za katere je bilo izdano dovoljenje, ter zagotavljanje izmenjave najboljših praks;
- izmenjava podatkov o delovanju komisij za dobrobit živali pri organizacijah iz 20.a člena tega zakona in ocenah poskusov ter najboljših praksah v zvezi s poskusi na živalih znotraj Unije;
- druge naloge v zvezi s poskusi na živalih in delu na izoliranih organih, tkivih in truplih živali na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Člani etične komisije za poskuse na živalih so za svoje delo upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.«.

23. člen ZZZiv-UPB2

Organizacija, v kateri se izvajajo poskusi na vretenčarjih, mora imenovati strokovnjaka za zaščito živali, ki ima ustrezno znanje in je odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s predpisi, ter pripravi obrazložitev za odobritev poskusa ali serije poskusov.

Organizacija iz prejšnjega odstavka mora v vlogi za odobritev poskusa ali serije poskusov navesti osebo iz prejšnjega odstavka, njeno strokovno usposobljenost, položaj in pooblastila, ki jih ima za zaščito živali na podlagi notranjih aktov organizacije, ter priložiti obrazložitev iz prejšnjega odstavka tega člena.

OBRAZLOŽITEV:
23. člen zakona ureja etično komisijo za poskuse na živalih, kar je bilo prej urejeno v 21. členu. S predlogom zakona se etični komisiji podeljuje tudi nove naloge, ki so posledica novih zadolžitev po direktivi o zaščiti živali v poskusih. Člani etične komisije so upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.

---

14.člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

»25. člen

Zakol se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi ( UL L št. 303 z dne 18.11.2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1099/09/ES).

Ne glede na četrti odstavek 4. člena Uredbe 1099/09/ES mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo.

Zakol živali, ki ni urejen z Uredbo 1099/2009/ES, se izvede na predpisan način in s postopki, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali izjemoma na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.«.

25. člen ZZZiv-UPB2

Pred zakolom se morajo toplokrvne živali na strokoven in predpisan način omamiti.

Prepovedana so naslednja ravnanja:
– zakol brez strokovnega in predpisanega omamljanja živali pred zakolom;
– zakol živali po omamljenju, ki ni izveden na strokoven način;
– izkrvavitev živali, ki ni izvedena takoj po omamljanju živali;
– začetek nadaljnje obdelave zaklanih živali, preden je žival popolnoma izkrvavela.

Če ravnanje iz drugega odstavka tega člena naklepno izvrši oseba, ki je registrirana za dejavnost klanja živali, se šteje, da gre za mučenje živali.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za klanje perutnine in kuncev na domu pri rejcu, za lastno uporabo.

Izjemoma se lahko žival zakolje brez omamljanja:
– če gre za zakol v sili ali obstaja druga nevarnost pogina živali ali za zakol iz drugih zdravstvenih razlogov;
– če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izjemoma dovoli obredni zakol.

Zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali morajo biti zaklane ali usmrčene takoj na kraju samem. Za take živali lahko veterinar izjemoma dovoli prevoz do klavnice, če ugotovi, da prevoz ne bo povzročil nadaljnjega trpljenja živali. Vse poškodovane ali bolne živali, ki so bile prepeljane v klavnico, morajo biti takoj po veterinarskem pregledu zaklane ali usmrčene.

V klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti.

Doprema živali v klavnico in njihov počitek do zakola, oskrba živali do zakola, gonjenje živali od mesta razkladanja do hleva oziroma prostora za klanje živali, omamljanje in zakol živali morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji.

Pri vseh izjemah od omamljenja pred zakolom iz tega člena je treba poskrbeti, da bo živalim pred zakolom prihranjeno vse trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.

OBRAZLOŽITEV:
S spremembo 25. člena zakona se področje zaščite živali pri zakolu ureja z Uredbo 1099/09/ES, razen nekaterih živali, katerih klanja navedena uredba ne ureja. Za te živali se še naprej uporabljajo obstoječi podzakonski akti.

Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1.1.2013. Do takrat bodo veljala določila obstoječega zakona in podzakonski predpisi.

Republika Slovenija bo izkoristila pravico, ki jo daje nova uredba, da predpiše strožje predpise na področju zaščite živali pri obrednem zakolu. Dosedanji zakon je predvideval klanje brez omamljanja pri obrednem zakolu le na podlagi predhodnega dovoljenja, ki ga izjemoma lahko izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Odkar je ta določba v veljavi, Veterinarska uprava Republike Slovenije še ni prejela vloge za odobritev obrednega klanja brez omamljanja. To posledično pomeni, da bo v Republiki Sloveniji dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali. Trenutno takšno klanje rutinsko izvajajo štiri perutninske klavnice, ki so nosilke halal certifikata. Njihova proizvodnja halal izdelkov se bo lahko nemoteno odvijala tudi po sprejemu omenjenih sprememb.

Poleg tega je treba poudariti, da zakon v skladu z Uredbo 1099/09/ES kljub strožjemu predpisu v zvezi z omamljanjem pri obrednem zakolu ne prepoveduje trgovanja ali uvoza izdelkov iz mesa, ki je bilo pridobljeno v postopku klanja brez omamljanja. Tako je tudi v Republiki Sloveniji zagotovljeno meso in mesni izdelki, pridobljeni s klanjem brez omamljanja, za potrebe nekaterih verskih skupnosti.

15.člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

»26. člen

Usmrtitev živali je dovoljena, če:
1. je takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav ali preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
2. je iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
3. je žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
4. je žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
5. je to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja;
6. je izvedena zaradi deratizacije škodljivih glodalcev;
7. gre za nevarno žival ali nevarnega psa in nevarnosti ni mogoče drugače preprečiti;
8. gre za nevarno žival ali nevarnega psa, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
9. gre za nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno;
10. uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa ugotovi, da je pes neobvladljiv in kaže ponavljajoče znake napadalnega vedenja do ljudi, prijavitelj pa to verjetno izkaže;
11. tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
12. je izvedena zaradi proizvodnje kož ali krzna;
13. rejna žival ni primerna za nadaljnjo rejo in ni namenjena za zakol;
14. je vzrejena ali rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival, ali če je tak ukrep potreben zaradi zaščite dobrobiti poskusnih živali;
15. je izvedena zaradi zakola živali;
16. je izvedena zaradi odstranjevanja odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih;
17. je potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;
18. je v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
19. je izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
20. je izvedena v skladu s 26.b členom tega zakona;
21. je izvedena v skladu z 31. členom tega zakona.

Usmrtitev živali, ki se redijo ali gojijo za proizvodnjo volne, kože, krzna ali drugih proizvodov, ter usmrtitev živali za namen depopulacije se izvede v skladu z Uredbo 1099/2009/ES).

Usmrtitev živali, ki ni urejena z Uredbo 1099/2009/ES, se izvede na predpisan način in s postopki, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.

Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.«.

26. člen ZZZiv-UPB2

Usmrtitev živali je dovoljena, če je:

– takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
– iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
– žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
– to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;
– žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
– rejena za proizvodnjo kož ali krzna;
– rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival;
– izvedena na predpisan način za prehrano ljudi;
– žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
– potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo;
– v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
– izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
– v skladu z 31. členom tega zakona;
– nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov iz 32. člena tega zakona.

Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.
Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.

OBRAZLOŽITEV:
V spremenjenem 26. členu zakona je dodano šest razlogov, zaradi katerih je dovoljeno žival usmrtiti.

Deratizacija škodljivih glodalcev je razlog, ki ga v obstoječem zakonu ni, zaradi česar manjka jasna pravna podlaga za usmrtitev teh živali. Iz enakega razloga je vneseno odstranjevanje enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih. V tem primeru gre za obstoječo in ustaljeno prakso v perutninarski industriji, ki jo med drugim predvideva tudi nova Uredba 1099/09/ES.

Usmrtitev nevarnega psa, katerega lastniku je bilo odrejeno obvezno šolanje za nevarne pse, pa tega šolanja ni opravil ali pa šolanje ni bilo uspešno opravljeno, je nova okoliščina, v kateri je dovoljeno psa usmrtiti. V obstoječem zakonu je v zvezi s tem pravna praznina, saj ne predvideva nikakršnega ukrepa v opisanem primeru. Po novi ureditvi, bo uradni veterinar lahko odredil usmrtitev takšnega psa.

Usmrtitev neobvladljivega psa je novost, ki dopolnjuje zakon predvsem iz razloga zelo pogostega problema slovenskih lastnikov psov, ki ugotovijo, da psa ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do svojih skrbnikov oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznil, torej ne obstaja pravni razlog za imenovanje nevarnega psa. Novo besedilo torej dovoljuje usmrtitev takega psa pod pogojem, da lastnik vse opisano verjetno izkaže (z ustreznimi mnenji strokovnjakov itd.). Uradni veterinar tako lastniku z odločbo dovoli, da se pes na human način usmrti. Dejstvo, da je pes popadljiv namreč otežuje situacijo z vidika oddaje takšne živali v zavetišče. Obstoječ predpis dovoljuje samo predajo v zavetišče in posledično iskanje novega lastnika, kar pa je lahko v primeru, da gre za agresivnega psa, neetično.

V primeru, da nadaljnja reja rejne živali ni več ekonomsko upravičena, njen zakol pa ni mogoč ali pa ni ekonomsko upravičen, je v predlogu dodana možnost usmrtitve takšne živali.

Na področju zaščite živali, ki se jih uporablja v poskusih, je dodana možnost usmrtitve laboratorijskih živali, če je tak ukrep potreben zaradi zaščite dobrobiti poskusnih živali. Gre predvsem za živali, katerih dobrobit bi lahko bila občutno prizadeta zaradi okoliščin, kakršne so npr. prepoved izvajanja poskusov ali dejavnosti vzreje. Obstajati mora način, kako na human način preprečiti trpljenje teh živali, kar prinaša opisana novost.

Poleg omenjenih novosti, predlog vsebuje tudi nekaj drugih sprememb v 26. členu. Tako je poleg možnosti usmrtitve nevarne živali dodan tudi nevaren pes. Čeprav definicija živali v zakonu vključuje tudi pse, je glede na dejstvo, da zakon specialno govori o kategoriji »nevaren pes«, to potrebno vnesti tudi v določbe o usmrtitvi. Le na tak način je mogoče odrediti usmrtitev takšnega psa.

V drugem in tretjem odstavku, ki govorita o načinih usmrtitve, je vnesen sklic na Uredbo 1099/09/ES, ki ureja usmrtitev iz nekaterih razlogov, naštetih v prvem odstavku. Za usmrtitve, katerih omenjena uredba ne ureja, se še naprej uporabljajo obstoječi podzakonski akti.

---

16.člen

V prvem odstavku 28. člena se peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– zagotavlja označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Imetnik zavetišča mora pri opravljanju svojih nalog sodelovati s pristojno veterinarsko službo in občinskim redarstvom.«.

Za tretjim odstavkom se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Imetnik zavetišča najmanj dvakrat letno poroča o opravljenih nalogah iz prvega odstavka tega člena lokalni skupnosti, za katero izvaja javno službo iz prejšnjega člena, ter enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Imetnik zavetišča ima vpogled v centralni register psov. Osebni podatki, do katerih lahko dostopajo, so osebno ime, naslov in telefonska številka lastnika psa. Imetnik zavetišča sme podatke iz centralnega registra psov uporabljati izključno za namen ugotavljanja lastnika zapuščene živali in za vnašanje podatkov iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona.«.

28. člen ZZZiv-UPB2

Imetnik zavetišča opravlja naslednje naloge:
– sprejema prijave o zapuščenih živalih;
– zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim;
– zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
– skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom;
– skrbi za ažurno vodenje registra psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalni skupnosti.

Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču.
Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in organizacijami za zaščito živali.

OBRAZLOŽITEV:
Spremenjena je peta alinea prvega odstavka 28. člena zakona, ki je tako bolj v skladu z ureditvijo v zvezi s centralnim registrom psov.

Tretji odstavek je spremenjen tako, da predpisuje obvezo imetnika zavetišča, da sodeluje z veterinarsko službo in občinskim redarstvom.

Obveza poročanja zavetišča tako občinam, s katerimi sodeluje, kakor tudi upravnemu organu, pristojnem za veterinarstvo, je prenesena v novi četrti odstavek.

Novi peti odstavek imetniku zavetišča podeljuje pravico vpogleda v centralni register psov, česar doslej zakon ni eksplicitno navajal. Hkrati pa so vneseni varovalni mehanizmi, katerih namen je preprečiti morebitne zlorabe vpogleda v osebne podatke. Imetnik zavetišča bo tako lahko na osnovi številke mikročipa pridobil ime in priimek lastnika, njegov naslov in telefonsko številko, kar so podatki, ki jih potrebuje za vrnitev psa lastniku. Vnašal pa bo lahko spremembo statusa, če mu bo lastnik javil, da je pes pobegnil, ali je izgubljen, kakor je navedeno v novem 6. členu.

---

17.člen

Za 31. členom se doda 31.a člen, ki se glasi:

»31.a člen

Občina lahko z odlokom predpiše občinsko takso za:
- zagotavljanje izvajanja skrbi za zapuščene živali;
- promocijo odgovornega lastništva živali;
- druge dejavnosti v zvezi z dobrobitjo hišnih in zapuščenih živali;
- izvajanje nalog občinskega redarstva po tem zakonu;
- sofinanciranje kastracij in sterilizacij hišnih živali.«.

OBRAZLOŽITEV:
Predlagani 31. a člen zakona uvaja pravico lokalnih skupnosti, da predpišejo občinsko takso z namenom izvajanja navedenih dejavnosti za izboljšanje dobrobiti hišnih in zapuščenih živali na svojem ozemlju.

---

18. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
Društvo, ki deluje na področju zaščite živali, mora za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja društva, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
- delovanje društva je v skladu s cilji tega zakona, kar izkaže s sprejetim statutom društva;
- zoper društvo in njegove člane v zadnjih dveh letih ni bila pravnomočno izrečena sankcija v zvezi s kršitvami tega zakona ali zakona o inšpekcijskem nadzoru v zvezi s postopki na področju zaščite živali;
- člani, ki aktivno delujejo na področju zaščite živali, so se udeležili usposabljanja s področja vedenja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva iz prejšnjega odstavka, so:
- promoviranje odgovornega lastništva živali;
- svetovanje skrbnikom živali;
- organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali;
- sodelovanje z zavetišči;
- opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.«.

34. člen ZZZiv-UPB2

– upoštevan ZDru-1

Strokovna in ljubiteljska društva na področju zaščite živali opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presega uresničevanje interesov članov društva.

Društvo deluje v javnem interesu:
1. če aktivno deluje na področju zaščite živali;
2. če organizira izobraževanje o zaščiti živali.

OBRAZLOŽITEV:
34. člen zakona ureja vprašanje društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Zaščita živali je področje, na katerem je korektno sodelovanje uradnih služb in nevladnih organizacij zelo dobrodošlo. Njihovo delo pogosto vključuje ozaveščanje javnosti in opozarjanje lastnikov živali na nepravilno ravnanje z živalmi. Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Nevladne organizacije, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali. Takšna društva zagotovo delujejo v javnem interesu, zato je nadvse pomembno, da jim zakon omogoča dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu in s tem pridobitev vseh ugodnosti, ki jim pripadajo v skladu z Zakonom o društvih in drugo zakonodajo.

V skladu z določbami Zakona o društvih, ki v četrtem odstavku 30. člena dopušča sprejetje posebnih pogojev za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, novo besedilo tako našteva nekaj dodatnih pogojev ki se nanašajo na usposobljenost v zvezi z zadevno zakonodajo in znanji o dobrobiti živali.

---

19.člen

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

»38. člen

Pri ministrstvu se ustanovi strokovni svet za zaščito živali, sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke ter predstavnikov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.

Strokovni svet za zaščito živali:
- spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe;
- daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in druga mnenja in predloge na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo;
- daje mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi;

Člani strokovnega sveta za zaščito živali so za svoje delo upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.«.

38. člen ZZZiv-UPB2

Pri ministrstvu se ustanovi strokovni svet za zaščito živali, sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke ter predstavnikov organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali pred mučenjem. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.

Strokovni svet za zaščito živali:
– spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe;
– predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse;
– daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in druga mnenja in predloge;
– daje mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi.

OBRAZLOŽITEV:
V spremenjenem 38. členu zakona pri sestavi Strokovnega sveta novo besedilo predvideva predstavnike društev, ki delujejo v javnem interesu. Ta novost je uvedena iz razlogov, ki so pojasnjeni v obrazložitvi k 18. členu.

Iz nalog Strokovnega sveta je črtana določba, da Svet predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse, saj je ta naloga z implementacijo nove Direktive 63/2010/EU o zaščiti živali, ki se jih uporablja v poskusih, prenesena na etično komisijo za poskusne živali.

Tako kot etični komisiji novi predlog tudi za člane tega svetovalnega telesa predvideva nadomestilo.

---

20.člen

V drugem odstavku 42. člena se za besedilom »šeste,« doda besedilo »osme in« ter črta besedilo »in petnajste«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorstvo nad izvajanjem določb tretjega odstavka 11. člena tega zakona opravljajo policija in občinska redarstva.«.

Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Nadzorstvo nad izvajanjem določb prvega odstavka 6. člena tega zakona opravljajo poleg uradnih veterinarjev tudi občinska redarstva.«.

42. člen ZZZiv-UPB2

Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.

Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

OBRAZLOŽITEV:
Sprememba tretjega odstavka 42. člena zakona se nanaša na pristojnosti policije pri nadzorstvu nad izvajanjem zakona.. Namesto nadzora nad lovljenjem divjadi z namenom gojenja, ki je po naravi stvari prepoved, ki veliko bolj sodi v pristojnost lovskih nadzornih organov, je v pristojnost policije dan tudi nadzor nad izvajanjem osme alinee prvega odstavka 15. člena zakona, ki prepoveduje tudi tek živali, vezane na motorno prometno sredstvo, kar pa je okoliščina, ki je veliko bolj povezana z delom policije, kot pa drugih nadzornih organov.

Četrti in novi peti odstavek z novim predlogom vnašata pristojnosti nadzora občinskih redarjev.

---

21.člen

V 43. členu se v peti alinei za besedilom »nevarno žival« doda besedilo », ali če gre za nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno«.

Za štirinajsto alineo se pika nadomesti s podpičjem in dodata se petnajsta ter šestnajsta alinea, ki se glasita:
»- odvzeti in prepovedati posedovanje živali osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe. Z odvzetimi živalmi se ravna v skladu s tretjo alineo tega člena, pri čemer se rejne živali trajno odvzamejo;
- prepovedati nastop živali na prireditvi ali snemanju zaradi zaščite dobrobiti živali.«.

43. člen ZZZiv-UPB2

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti:
– ugotoviti identiteto skrbnika živali v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografirati oziroma posneti, in pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne in fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore, ter vozila, kjer se nahajajo živali ali obstaja sum, da se nahajajo. Če mora inšpektor pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje ali ni dosegljiva, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča;
– opravljati redne preglede vseh objektov, kjer se redi, goji ali se opravlja promet z živalmi, prireditve, razstave in trgovine z živalmi ter zavetišč in hotelov za živali;
– začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem;
– odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;
– odrediti usmrtitev ali zakol živali na stroške skrbnika, če gre po mnenju veterinarja za neodpravljive bolečine ali poškodbe, ali če gre za nevarno žival;
– prepovedati rejo določene vrste živali in uporabo proizvodnih ali poslovnih prostorov, če ugotovi, da je skrbnik ponovno kršil obveznosti iz tega zakona in s tem povzročal živali bolečine in trpljenje;
– prepovedati natovarjanje in prevoz živali, če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
– prepovedati izvajanje posegov, ki niso dovoljeni oziroma se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona;
– odrediti ustavitev poskusov oziroma prepovedati izvajanje poskusov na živalih, ki se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona ali če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku;
– prepovedati zakol živali, če ni zagotovljeno predpisano omamljanje in zakol živali;
– prepovedati opravljanje dejavnosti imetniku zavetišča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
– odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča;
– odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv;
– odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali.

OBRAZLOŽITEV:
43. člen zakona se spreminja tako, da dodaja pravice in dolžnosti pristojnih inšpektorjev za ukrepanje v inšpekcijskem nadzorstvu v zvezi s spremembami zakona:
Odreditev usmrtitve nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno, odvzem in prepoved posedovanja živali osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe, in prepoved nastopa živali na prireditvi ali snemanju zaradi zaščite dobrobiti živali.

22.člen

Za 43. členom se doda 43.a člen, ki se glasi:

»43.a člen

Območni uradi upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.

V primeru nujnih ukrepov iz tretje, pete, sedme, osme, devete, desete, trinajste, štirinajste in šestnajste alinee prvega odstavka prejšnjega člena vložitev predloga za odlog izvršitve odločbe ni dopustna.«.

OBRAZLOŽITEV:
V 43. a členu zakona je podrobneje določena stvarna in krajevna pristojnost ter posebnost upravnega postopka glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V primerih, ko gre za nujno ukrepanje, bi odlog izvršbe onemogočil izvedbo ukrepa, zato je kot posebnost glede na splošni upravni postopek, določeno, da vložitev predloga za odlog izvršbe odločbe ni dopustna.

---

23.člen

IX. poglavje se spremeni tako, da se glasi:

»IX. KAZENSKE DOLOČBE

45. člen

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa vodiča slepih oziroma psa pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. izvede prireditev ali snemanje z bolnimi ali poškodovanimi živalmi (tretji odstavek 14. a člena);
5. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
6. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
7. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
8. brez odobritve opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 20. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom 20. a člena tega zakona;
10. izvaja poskus na živali brez dovoljenja iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
11. izvaja poskus na živali v nasprotju s šestim odstavkom 21. a člena tega zakona;
12. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
13. ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 25. člena tega zakona;
14. usmrti žival v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;
15. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
16. ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;
17. podatke iz centralnega registra psov uporablja v nasprotju s petim odstavkom 28. člena tega zakona;
18. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).

Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. je skrbnik živali v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
7. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
8. izvede prireditev ali snemanje v nasprotju s prvim odstavkom 14. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 14. a člena tega zakona;
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen tega zakona);
12. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali v nasprotju s prvim odstavkom 22. a člena tega zakona;
13. v izobraževalne namene izvaja dela na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali zaščitenih ali ogroženih vrst, odvzetih iz narave (tretji odstavek 22. a člena);
14. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 22. a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26. a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26. b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26. c člena tega zakona;
18. izvaja obvezno šolanje psov iz prvega odstavka 26. c člena tega zakona po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26. c člena tega zakona.

Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona;
2. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
3. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
4. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
5. je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali in ravna v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. proda, odda ali podari hišno žival v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona;
7. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
8. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
9. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
10. če ne zagotovi veterinarske oskrbe in oskrbe živali v skladu z etološkimi normativi (drugi odstavek 14. a člena);
11. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 28. člena tega zakona;
12. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.

Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

45. člen ZZZiv-UPB2

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa – vodiča slepih oziroma psa – pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
5. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
6. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
7. izvaja poskuse na živalih brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
8. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkoma 22. člena tega zakona;
9. izvaja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona;
10. ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona;
11. usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona;
12. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona;
13. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
14. ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;
15. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).
Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. proda ali podari hišno žival v nasprotju z 10. členom tega zakona;
6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
9. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona;
12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
13. opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20.a člena tega zakona;
14. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22.a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona;
18. izvaja šolanje psov po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona.
Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46.a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov v centralni register psov (prvi odstavek 6. člena);
2. ne prijavi posedovanja živali prosto živečih vrst (tretji odstavek 6. člena);
3. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
4. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
5. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.
Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

OBRAZLOŽITEV:
Kazenske določbe so spremenjene tako, da so upoštevane spremembe zakona.

Kršitve novih določb na področju zaščite živali v poskusih in določb, katerih kršitev pomeni resno ogrožanje dobrobiti živali, so uvrščene v najvišjo kategorijo prekrškov. Kršitve določb, ki urejajo administrativne zadeve, kakršno je vnašanje podatkov v registre in evidence, so uvrščene v najnižjo kategorijo. Kršitve določb zaščite živali pri usmrtitvi zaradi del na izoliranih tkivih, organih in truplih so razvrščene v srednjo kategorijo.

---

24.člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05):
- črta tretji odstavek 11. člena. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
- v prvem odstavku 96. člena v 8. točki črta besedilo »ali tretjim«.

OBRAZLOŽITEV:
Obveza, ki od lastnika psa zahteva prijavo psa v roku sedmih dni od pridobitve, mladiča pa ne kasneje kot ob dopolnjenih treh mesecih starosti psa, je bila doslej urejena v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS; Uradni list RS, št. 93/2005). S spremembo 6. člena Zakona o zaščiti živali je ta določba v ZVMS nepotrebna, zato se črta tretji odstavek 11. člena, kakor tudi kazenske določbe v 96. členu ZVMS, vezane na ta odstavek.

---

25.člen

Določba tretje alinee tretjega odstavka spremenjenega 6. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2015 in sicer se podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, za pse do dopolnjenega tretjega meseca starosti vnese v centralni register psov ob prijavi psa, za starejše pse pa ob naslednjem rednem cepljenju psa proti steklini.

Določbe spremenjenega 25. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.

OBRAZLOŽITEV:
Zaradi sprememb programske opreme, ki se jo uporablja za vodenje centralnega registra psov in ki bodo potrebne za zbiranje dodatnih podatkov, ki jih predpisuje zakon, bo možno te podatke zbirati šele po določenem prehodnem obdobju, v katerem morajo biti spremembe izvedene.
Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1. januarja 2013. Po tem datumu bo zaščita živali pri klanju urejena v skladu s tem evropskim predpisom, nacionalni predpis pa bo veljal za tiste živali, ki jih evropski ne zadeva.

---

26.člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V bistvu prvič vidim tole gled omamljanja živali pred zakolom, pa je bil očitno že prej noter in je samo sprememba dodana. Nekako močno dvomim v izvajanje tega, koliko so le omamljene....Da ne govorim o ohlapnih ala "kolikor se da omiliti trpljenje jada, jada"Meni že samo branje dviguje kocine :/

Priznam, da sem zadevo zaenkrat samo preletela. Na prvi pogled moram rečt, da je v kar nekaj točkah tole velik premik naprej - v pozitivo.

Recimo nekaj novosti na hitro: prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje, novosti pri definiranju nevarnih psov, novosti pri poskusih na živalih, v CRP se kot lastnika lahko vpiše samo odraslo osebo, nekaj novih obveznosti glede vpisa v CRP za veterinarje, tudi podatke o izvoru psa (številka mikročipa ali druge označitve matere psa) in o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje (osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija je obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje), pravnomočno obsojena oseba zaradi kaznivega dejanja mučenja živali ne sme biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe, prepoveduje se vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo, dovoljeno bo krajšanje uhljev kot označevanje prostoživečih mačk, prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov, dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali, dodani so še novi razlogi, zaradi katerih je mogoče usmrtiti žival, novosti pri pridobivanju statusa 'društva v javnem interesu na področju zaščite živali', novost pri sestavi Strokovnega sveta, nove pristojnosti nadzora občinskih redarjev, nove pravice in dolžnosti pristojnih inšpektorjev ...

Je pa v njem tudi podlaga za občinske takse na pse. :)
Hvala g. predsednik :P.

Upam, da bo izjemoma zakonodajalec vsaj enkrat hudičevo dobro opredelil "ustrezna mnenja strokovnjakov" - v nasprotnem primeru gre pričakovati močan porast usmrtitev psov, ki čez noč postanejo "odveč".
Osebno bistvenega koraka naprej v novem predlogu ne vidim, le cel kup dodane šminke in fejst prekrivnega pudra.

Meni se spremembe ne zdijo slabe, vecina je, vsaj "na papirju" videti dobrih. Kar me zalosti in se bolj jezi, je to, da je zakon se vedno, razen v parih alinejah, pisan samo za pse in macke.
Opozorili smo, svoje pripombe smo podali, so bojda dobre in strokovno utemeljene, ampak si jih lahko nekam vtaknemo, "ker je ze vse pripravljeno" ...  :-\

Maja, bodo pa za drugič. Saj kar naprej nekaj spreminjajo. Meni se na prvi uč sploh ne zdi slabo. Edino to me jezi, ker prio nas ne znajo prav nobenega zakona več spremeniti po redni poti, vse gre po nekih hitrih in izrednioh postopkih, kot da smo v vojni.

Meni se še vedno ne zdi dovolj. No, saj ne bo nikoli dovolj, ampak...par stvari bi se še dalo popraviti. Tako, na prvi pogled, vsaj naslednje:
citat
10. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek spremenjenega 10. člen zakona odgovarja na zahteve civilne družbe, ki je v času sprememb zakona pogosto zahtevala prepoved lastništva živali obsojenim mučiteljem. Predlog uvaja evidenco oseb. pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, tem osebam pa prepoveduje biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Predlagani način je po mnenju predlagateljev kompromis in edini možen način za delno uresničitev zahteve civilne družbe, saj je hkrati z zaščito živali treba s predpisom upoštevati načela temeljnih človekovih pravic.
konec citata

Ponovno se neka temeljna človekova pravica (posedovanje???) postavi pred dobrobitjo živali. Po nekaj letih se namreč iz registra kaznivih dejanj (ali kaj že) izbriše pravnomočna obsodba, ostaja pa DEJSTVO, da je nek osebek nekoč neko živo bitje mučil – sprejemljiveje bi bilo, da bi se takemu osebku doživljenjsko prepovedalo lastništvo živali.

Nesmiselno se mi zdi tudi odprava pisne privolitve staršev pri nakupu živali, neodprava uporabe živali v cirkusih...Pri nedovoljenih dejanjih oz. obnašanjih manjka ogromno takih, ki se vsako minuto dogajajo v hlevih in klavnicah - najbolj ciničen se mi zdi stavek " v klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti" - v bistvu ne storimo niti koraka naprej, kar se rejnih živali tiče.
Izredno sporna se mi zdi že omenjena točka, ki obravnava evtanazijo živali zaradi "neobvladljivosti" - kdo in kako jo bo strokovno potrdil? Ali gre samo za podelitev pravne podlage obstoječim primerom take prakse v duhu "administrativne razbremenitve"?
Govora je tudi o novih pravicah in nalogah pristojnih inšpektorjev - mislijo njihovo število povečati? Jih mislijo dodatno izobraziti? Kako si to sploh zamišljajo pred teh predpostavk?
Nekaj še pogrešam: a je po novem predlogu žival še vedno zgolj človekova lastnina ali se ji priznava kaj več od tega?

Se tudi jaz strinjam, da še mnogo manjka, da bo tole optimalno ...

Grem mal analizirat :)
Nekaj meni najbolj udarnih rešitev, ki še vedno niso čisto optimalne, so pa vsekakor korak naprej:

5. člen
7. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
8. Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival iz prejšnje točke, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom;
- psi, katerih ugriz je posledica ravnanja s psom med veterinarskimi posegi.
- psi, ki ob prvem ugrizu še niso dopolnili 9 mesecev starosti, datum rojstva psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom
25. Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.

Končno se bodo ugrizi pri veterinarjih in mladiči obravnavali nekoliko drugače. Seveda, ob predpostavki, da je 'nevaren' mladič že prej obstajal v evidencah. Pa napad/ugriz je zdaj definiran.

Pa tole :D

15. člen
Prepovedana ravnanja so:
- dejavnost prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti.

V obrazložitvi so napisali:
V dvajseti alinei se ureja prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje. Gre za ukrep, ki bo pripomogel k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. Ta problem je v Republiki Sloveniji zelo velik.
...
Dopušča pa izjemo, in sicer uporabo trgovanja z mladiči psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne reje nosilca dejavnosti.

Tole jaz razumem: Celjski magnat, ki ima registrirano dejavnost, bo še vedno lahko posloval (žal), ne bodo pa mogli tega več počet vsi tisti, ki preprodajajo na črno, torej se bo dalo prijavljat vse živo z bolhe in upati, da bo inšpekcija ukrepala (ne samo na podlagi tega člena, temveč tudi na podlagi 6. člena).

6. člen
...
Pristojna veterinarska organizacija mora podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov v roku treh delovnih dni od prejema obvestila. Ob prijavi psa mora pristojna veterinarska organizacija vnesti v centralni register psov podatke o psu, izvoru psa, podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa, za službene pse pa tudi podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.
...
Izvor psa je informacija o materi psa (številka mikročipa ali druge označitve), če je ta podatek znan in je bil pes skoten na ozemlju Republike Slovenije. Kadar gre za trgovanje ali uvoz psa, se podatek o izvoru psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor šteje zavetišče.

V obrazložitvi je tole:
Izvor psa je še ena novost, ki jo uvaja zakon v tem predlogu. Gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi.
Podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, predstavlja nekaj možnosti za ukrepanje na več področjih. Z zbiranjem teh podatkov je bolje omogočeno izvajanje 11. člena zakona, ki določa, da mora skrbnik hišne živali, ki ni predvidena za razplod, tega preprečiti.

Tole se meni bere takole:
* Če boš psa vzel pri sosedih (tudi pri šteparjih nerodovniških ...), bo treba ob vpisu dat podatek o čipu psice matere. S tem bi se dalo kontrolirati tudi pogostnost legel posamezne psice. Upam, da bodo dodatki v CRP tudi to omogočali. Ok, še vedno bo možnost, da da prodajalec št. čipa kakšne psice, ki še ni imela legla, bi pa to zahtevalo od njih mal študiranja in mahinacij. Bojim se sicer, da bodo kar naenkrat skoraj vse psice v Slo za razplod, hm ...
* Če boš našel nečipiranega psa (tole je recimo za vse tiste, ki pozivajo k neoddajanju najdenih psov v zavetišča) in ga ne boš oddal v zavetišče, boš imel problem, ker ga ne bo mogoče vpisati v CRP, ker pač nimaš podatka o materi, prav tako ne papirja iz zavetišča in ne uvoznih dokumentov. Torej ti ostane, da psa ne označiš (in ne cepiš), ali pa se poslužiš katere od goljufij z 'namišljenimi' materami, kar pa bi šlo morda le na krajši rok.
* Šverc iz tujine bo otežkočen, še vedno pa ostajajo na voljo goljufije 'z nadomestnimi mamami' ali spuščanje psov na območjih določenih slovenskih zavetišč ...

Tole bo zanimivo spremljati, da vidimo, kako se bodo na VURS-u zadev lotili v praksi. Kot pravim, zame je podatek o mami, ki mora biti pri vpisu znan (ali drug ustrezen papir), velik korak naprej, ki daje podlage za vse sorte, ne samo za tisto, kar so navedli v obrazložitvi.

Malo mi je tricky tole 'ali je pes namenjen za razmnoževanje'. Bomo videli, kako bo zadeva izgledala v praksi in kakšne mahinacije vse si bodo ljudje zmislili sproti.

V prvem odstavku 15. člena se v prvi alinei besedilo »spolna zloraba živali« nadomesti z besedilom »spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;«.

Obrazložitev:
V 15. členu se namesto »spolne zlorabe« prepove vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Ta sprememba je predlagana predvsem zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa. Spolna zloraba je namreč po logiki stvari spolni odnos brez privolitve, kar je v primeru odnosa med človekom in živaljo nesmiselna dikcija. Obstoječ predpis je torej pomanjkljiv in bi lahko povzročal težave pri morebitnem izvajanju. Novi predlog s tega vidika ne dopušča dvoma, saj je prepovedano kakršno koli spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.

Tole je samo za pozdravit v upanju, da se bodo zadeve tudi dokazovale lažje.

9. člen
V prvem odstavku 20. člena se na koncu pete alinee pika nadomesti s podpičjem in za peto alineo doda šesta alinea, ki se glasi:
»- skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen v stanju popolne anestezije.«.
V drugem odstavku se v peti alinei črta besedilo »mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom,«.

Kul, prostoživeče mačke se lahko označuje z rezanjem uhljev.
Me pa firbec matra, kaj pravijo na KZS na popolno prepoved rezanja repov, glede na to, da so vse te mesece baje aktivno sodelovali pri pripravi teh sprememb.

15. člen
10.uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa ugotovi, da je pes neobvladljiv in kaže ponavljajoče znake napadalnega vedenja do ljudi, prijavitelj pa to verjetno izkaže;

Razlaga:
Usmrtitev neobvladljivega psa je novost, ki dopolnjuje zakon predvsem iz razloga zelo pogostega problema slovenskih lastnikov psov, ki ugotovijo, da psa ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do svojih skrbnikov oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznil, torej ne obstaja pravni razlog za imenovanje nevarnega psa. Novo besedilo torej dovoljuje usmrtitev takega psa pod pogojem, da lastnik vse opisano verjetno izkaže (z ustreznimi mnenji strokovnjakov itd.). Uradni veterinar tako lastniku z odločbo dovoli, da se pes na human način usmrti. Dejstvo, da je pes popadljiv namreč otežuje situacijo z vidika oddaje takšne živali v zavetišče. Obstoječ predpis dovoljuje samo predajo v zavetišče in posledično iskanje novega lastnika, kar pa je lahko v primeru, da gre za agresivnega psa, neetično.

Končno ne bo več na zavetiška pleča preloženo breme za neustrezno vzgojo psov s strani lastnikov, temveč bo to počel nekdo drug. Dejstvo je, da bodo tole morali delati inšpektorji in ne kar vsak zakoten vet na prošnjo lastnika.
Nalogo raznih aktivistov jaz zdaj še bolj kot kdajkoli prej vidim v širjenju preventive. Žal z njihovih strani le redko slišimo o odgovornem nakupu in odgovornem lastništvu (kamor spada tudi vzgoja in šolanje), beremo pa veliko o preganjanju vseh, ki psa niso uspeli porihtat, ali ga ne uspejo shendlat. Do zdaj so bila zavetišča tista, ki so take pse morala sprejemat, pa tudi živet s tem in z dejstvom, da je pogosto zelo težko najt posvojitelja takemu psu, kot tudi prevzet odgovornost, da bo kdaj v novem domu storil kaj narobe. Če se uporabi člen o evtanaziji, pa so itak najslabši od najslabših. Zdaj se bodo s tem ukvarjali na VURSu.

31.a člen
Občina lahko z odlokom predpiše občinsko takso za:
- zagotavljanje izvajanja skrbi za zapuščene živali;
- promocijo odgovornega lastništva živali;
- druge dejavnosti v zvezi z dobrobitjo hišnih in zapuščenih živali;
- izvajanje nalog občinskega redarstva po tem zakonu.
Za namen izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka lahko pooblaščena uradna oseba občine pridobi podatke iz centralnega registra psov, vključno z osebnimi podatki.

Ajajaj, prva alineja je brca v lastna jajca, druge tri so ok in lahko takse služijo za to, da se vzpostavi red. Žal tisti, ki je očitno zadevo prvi nesel na krožnik občinarjem, nima povsem jasne slike, kaj je sploh predlagal. Se bojim, da bodo občinarji najprej pokrivali prvo alinejo, potem pa, če bo kaj ostalo, še kakšno naprej.

34. člen
Društvo, ki deluje na področju zaščite živali, mora za pridobitev statusa društva,ki deluje v javnem interesu, poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja društva, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
- delovanje društva je v skladu s cilji tega zakona, kar izkaže s sprejetim statutom društva;
- zoper društvo in njegove člane v zadnjih dveh letih ni bila pravnomočno izrečena sankcija v zvezi s kršitvami tega zakona ali zakona o inšpekcijskem nadzoru v zvezi s postopki na področju zaščite živali;
- člani, ki aktivno delujejo na področju zaščite živali, so se udeležili usposabljanja s področja obnašanja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali po programu, ki ga odobri VURS.

Dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva iz prejšnjega odstavka, so:
- promoviranje odgovornega lastništva živali;
- svetovanje skrbnikom živali;
- organiziranje izobraževanj na področju dobrobiti živali;
- sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali;
- opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

Razlaga:
Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Nevladne organizacije, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali.

Se kar strinjam, da morajo aktivisti poznat marsikaj, tudi zakonodajo in postopke, če želijo drugim tupit, kaj je pri oskrbi živali prav in kaj ne, pa tudi če želijo dajati nasvete, kako ukrepat, ko do nepravilnosti pride. Torej, društva bodo morala na VURS-u izobraževat svoje člane, če bodo želela imet status in dobit javni denar. Kul, če bodo izobraževanja konkretna.

Kul je tudi drugi odstavek, kjer je navedeno, kaj so naloge društev v javnem interesu in med temi nalogami ni dejavnosti zavetišč (tudi posredno ne), temveč je sodelovanje z zavetišči.

38. člen
Pri ministrstvu se ustanovi strokovni svet za zaščito živali, sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke ter predstavnikov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.

Kul.

42. člen
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena nadzorstvo nad izvajanjem določb tretjega odstavka 11. člena tega zakona opravljajo policija in občinska redarstva.«

Kul. Gre namreč za nadziranje, ali je v javnosti pes privezan ali ne. Nekaj dodatnih nalog jim bodo dali tudi občinski odloki - pobiranje kakcev in podobno.

43. člen
- odvzeti in prepovedati posedovanje živali osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe. Z odvzetimi živalmi se ravna v skladu s tretjo alineo tega člena, pri čemer se rejne živali trajno odvzamejo;
- prepovedati nastop živali na razstavi, tekmovanju, prireditvi, snemanju ali predstavi zaradi zaščite dobrobiti živali.

Fajn. Treba pa bo najprej priti do pravnomočnih obsodb. Najbrž bo veljalo tole samo za naprej, bi pa verjetno moralo tudi za nazaj. Najbolj znana gojiteljica ima v isti sapi polnomočno obsodbo in cel kup psov, celo uradno dovoljenje za gojitev.

43.a člen
Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni inšpektor v postopku po tem zakonu, ne zadrži njene izvršitve.
...

Ok, so predvidene izjeme, vendar ne v ključnih alinejah.

Še mnogo manjka, da bo tipi top, vendar je vseeno tole bolje kot nič, pa upam si reči, da bolje, kot tisto, za kar se je predlani zbiralo podpise.

Mogoče sem spregledala, ampak kdo so avtorji tega predloga?

Itak, da sem spregledala, mona jst... -*:
Tenks!

maja01, a imaš kakšne podatke, da bi bilo mogoče še v DZ dat kakšno pobudo za dopolnitve tega predloga? Recimo našuhtat kakšnega poslanca v matičnem delovnem telesu ali kar predsednika DZ ...?
Ker tole bo šele prišlo v parlamentarni proceduri na dnevni red.

Predlagatelj predlaga: obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS

Skrajšani postopek: Predlagatelj zakona lahko predlaga, naj državni zbor obravnava predlog zakona v skrajšanem postopku. To je možno, če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom EU, spremembe in dopolnitve v zvezi z odločitvami ustavnega sodišča. O skrajšanem postopku odloči  kolegij predsednika državnega zbora. V skrajšanem postopku se ne opravi splošna razprava, predlog zakona se dodeli matičnemu delovnemu telesu, v državnem zboru pa se združita druga in tretja obravnava predloga zakona in se izvedeta na isti seji.

Nujni postopek: Vlada lahko predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Postopek se opravi enako kot skrajšani, vendar ne veljajo pravila glede rokov in obličnosti, kot sicer za zakonodajni postopek.

vir KLIK (http://www.google.si/url?q=http://ljudmila.org/~cnvoswww/dostop/media/Sodelovanje_NVO_prirocnik.doc&sa=U&ei=Sy38T7XGJ8-QswakiomIBQ&ved=0CCIQFjAI&sig2=a0taHBh3YjvbExh3HGZCbw&usg=AFQjCNF-2pe5g0ReVWIlcyviGAUyc6TjxQ) (.doc), kjer se da prebrati tudi vse o drugi in tretji obravnavi predloga zakona.

jaz se občasno ukvarjam s kakimi mački in v teh predlogih ne vidim nobene pozitivne spremembe, vendar pa močno upam, da se motim.

1. občine so suhe, nočejo/ne morejo plačevat s/k prostoživečk oz. se vadijo na vse mogoče načine. nov predlog zakona tega problema z ničemer ne odpravlja. s/k bodo očitno v kratkem v celoti padle na ramena zavetišč in prostovoljcev.

2. za nadzor je pristojna inšpekcija vursa, ki pa ji ena mačja kolonija dol visi. tudi če ji kolonija ne visi dol, je menda lastništvo mačk v praksi nemogoče dokazovati in zadeve padejo na sodiščih. zato se lastniki, ki mačke neobremenjeno producirajo in mečejo stran, ne sankcionirajo. za inšpekcijo je recimo dovolj obljuba, da bo mačka sterilizirana, realizacije se ne preverja, kaj šele da bi se tovrstno početje sankcioniralo.

3. kakovosti storitev pogodbenih šintarjev nihče ne preverja, zaradi česar se v kontekstu zmanjševanja stroškov izvajajo evtanazije na živo ipd. pred dobrim mesecem mi je pogodbeni veterinar (v nadaljnjem besedilu: prasec) hotel evtanazirat ubogega povoženega do konca prestrašenega reveža prostoživečkota tako, da ga spusti v ambulanti, ujame z zanko, zveže in mu da injekcijo - vse to zato, ker pri evtanaziji lahko maček skoči do stropa.

nov predlog ne rešuje nobenega od teh problemov.

kazni bi morale kasirati občine in iz tega potem financirati oskrbo zapuščenih živali.

Žal je za mačke res en klinc sprememb.

Takle zakon ne more zagotovit denarja, lahko samo pove, iz čigave malhe ga je treba jemat, o čemer pa je ta zakon jasen. Da se ne da ukrepat proti občinam, so krivi drugi zakoni in ne ZZZiv. Kolikor vem, se da ukrepat proti odgovornim osebam na občinah. S/k ne morejo past na zavetišča, ker je tudi zavetišče dolžno delat samo v okviru zakonodaje (vedno je na voljo 31. člen) in nikakor ni namesto občin dolžno financirati s/k. Lahko pa to počne, če želi, in tudi pozabi na 31. člen, če to želi. Glede na to, kakšna je situacija, bi morda vendarle že enkrat ne bilo slabo, ko bi se na mačjem področju sistem sesul in bi se začelo znova iskati realne rešitve in realne vire financiranja, ob čemer bi se veliko lažje in jasneje pokazalo tudi na izvor problema, ki pa nikakor ni ne v vursu in ne v zavetiščih. So pa tukaj 'prostovoljci' in 'javnost', ki pomagajo, da se zadeva ni rešila že zdavnaj prej in bodo pomagali, da se ne bo sistemsko rešila v prihodnje. In prostovoljci so zagotovo proti vsakršnemu sesutju sistema, kot so dejansko samo v teoriji za temeljito reševanje, v praksi pa z vsemi močmi vzdržujejo status quo.

Se strinjam, da je tole z nalaganjem ukrepov in s preverjanjem narejenega en velik križ. V letu 2012 ima VURS na zaščiti živali 13 inšpektorjev (vir (http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/PD2012/1A_Uvod_ostalo_revizije_2012.pdf)). Glede na situacijo v državi je nerealno pričakovat več inšpektorjev, zato bi morda bilo treba iskat drugačne rešitve. Če veš za primer, da ni bil nadzorovan in se ni izvedel tako, kot je bilo v izreku, lahko morda na tvoje posredovanje naredijo nadzor. Ne vem, se pa rada postavim v realni čas in v realne razmere in nerada jodlam, da se nič ne da in da ne bo nikoli bolje. Zame je vsak mali korak vsaj nekaj. Običajno tisti, ki želijo vse nanenkrat, ostanejo brez vsega. Tako je bilo tudi ob MB.UNI predlogu.

To, da občine nikoli ne bodo imele dovolj denarja za poštimat vse živalovarstvene probleme, nam je najbrž vsem jasno. Ev. morda takrat, ko se bomo vsi lotili reševanja problemov z druge strani - pri vzrokih. Za kaj takega bo moral marsikdo kakšen kompromis sam s seboj sklenit, kar pa je v sedanji živalovarstveni situaciji po mojem mnenju nemogoče pričakovat.

Zame nov predlog rešuje nekaj problemov, ki so bili v bližnji ali nekoliko daljni preteklosti zelo problematični in ni bilo podlage v zakonih, da bi se dalo učinkovito ukrepat. Zdaj se bo ob podobnih primerih verjetno dalo. Nekaj je novosti, zame predvsem pomemben izvor psa (moralo bi biti še mnogo več za mačke in druge živali, pa žal ni, in upam, da bo v prihodnjih spremembah) in prepoved prodaje psov, ki ne izvirajo iz lastne vzreje. Pa prepoved posedovanja za obsojence z živalovarstvenega področja, rešitve pri splonih zlorabah in podobno. To so koraki naprej. Zagotovo. Da pa ni računati na jutrišnje izboljšanje razmer, mi je tudi povsem jasno.

Za mačje kolonije je mal več problemov kot dokazovanje lastništva. V največ primerih gre na terenu nekako takole: Hranimo okoliške mačke (z vednostjo ali brez, kako bi bilo bolj prav), dokler nam paše, ko pa gre zadeva mal čez (naš) rob, naj pa rešuje zadeve nekdo drug. Redko zasledimo, da bi se kdo organizirano ukvarjal s seznanjanjem prebivalstva o tem, kaj je kolonija mačk in kako gre pri tej vrsti razmnoževanje, kdo mora reševat situacijo, kje je point reševanja situacije in kaj pomeni zgodnja (preden se nesluteno namnožijo in preden izbruhnejo bolezni) s/k v koloniji, pa tudi, kakšno škodo in težave (tudi njim samim) naredi njihovo hranjenje nepoštimanih mačk. Pričakovat, da bodo ljudje kar sami od sebe vedeli vse in spremenili svoje desetletja dolge navade (mački so pač lepega dne prišli k hiši in tudi lepega dne izginjali, s čimer si niso belili glav), ni realno. Večina takih ne hodi na internet brat živalovarstvene problematike, informacije jih lahko dosežejo le na njihovih vratih. Če bi ljudje vedeli, da bodo imeli s tem, ko bodo fotrali tuje mačke, kup problemov, jih verjetno nekaj med njimi tega ne bi počelo, temveč bi prej ukrepali. Tako pa večina ne ve (ne vsi, vendar še vedno večina) in nihče jim ne gre povedat pravi čas. In, ja, se moram strinjati z občinami in z vursom, da čisto vse pač niso prostoživeče mačke, če jih nekaj mesecev gledamo, kako se nebrzdano množijo in jim pri tem z veliko mero pomagamo. Na drugi strani je pa še ta point, da vsi skačejo v luft, ko se reče, da se bo mačke odpeljalo in pripeljalo nazaj samo zdrave in te s/k. Takrat prepoznajo hranitelji vse te mačke kar naenkrat kot lastniške, ko protestirajo proti vsakršnim posegom vanje. Tudi on-line nasveti, kako z lastniškimi mačkami zgoljufat občine in zavetišča, ne pripomore k izboljševanju situacije.

Glede primera z vetom, ne vem, kaj ti naj napišem. Ti si to doživela, ti imaš vse možnosti, da vsaj spišeš prijavo, če ne drugam, pa na občino, kjer je ta pogodbeni veterinar. Jaz te možnosti nimam, ker me ni bilo tam. Pisanje tukaj ne bo preprečilo, da naslednjič izvede svojo namero.

Tole je bilo včeraj, 9. 7. 2012, v Državnem zboru:

Izpis iz magnetograma seje DS:

*************************************

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Matevž Frangež, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.

MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod minister, naša humanost se ne meri samo po našem odnosu do soljudi, pač pa tudi v našem odnosu do okolja in živali. Prav slednje so predmet mojega današnjega poslanskega vprašanja.
Že pred časom, pred leti je bila slovenska javnost šokirana nad nekaterimi ekscesnimi primeri mučenja živali, kar je nekatere zanesenjake, prostovoljce spodbudilo k temu, da so začeli pripravljati zakon o zaščiti živali, ki naj bi zagotovil ustreznejši regulatorni okvir za ustrezno reakcijo družbe, za preprečevanje takšnih nečloveških in nehumanih ravnanj. Še posebej velja omeniti da je strokovno izhodišče za spremembe zakona predstavljala diplomska naloga ene od študent mariborske univerze, ki je kasneje v civilni iniciativi, ki so jo podprli mnoge znane Slovenke in Slovenci, med njimi pa je gotovo gonilna sila Jadranka Juras, tej civilni iniciativi uspelo zbrati preko 31 tisoč podpisov državljank in državljanov Slovenije v podporo takšni spremembi zakona, ki naj bolje zaščitijo živali, ki živijo tudi v naši družbi.
Danes lahko ugotovimo, da v medresorskem usklajevanju v pristojnosti vašega ministrstva poteka priprava nekega drugega zakona o zaščiti živali, pri tem pa naj bi šlo za manjše spremembe in vnos evropskih direktiv. Pri pregledu teh vprašanj pa jasno kaže, da se spreminja 41% zakona, kar po mojem trdnem prepričanju ne more biti manjša sprememba zakona. Ta zakon naj bi bil tudi v javni obravnavi. Vendar, že bežen pogled na spletno stran vašega ministrstva pokaže, da je javna obravnava očem zelo dobro skrita.
Gospod minister Bogovič, kot človek, kot župan, kot poslanec, ste veljali kot človek, ki si je vedno prizadeval za umirjen dialog, pogovor z različnimi, zato, da ste dosegali visoko stopnjo soglasja. Želim si, da ta svoj sloves, po katerem vas mnogi cenimo, upravičite tudi zdaj, kot minister. Zato vas pozivam, da k pripravi zakona o zaščiti živali, posebej pritegnete tudi civilno iniciativo, ki je ob svojem predlogu zakona zbrala 31 tisoč podpisov državljank in državljanov.

Odsek številka 25 (DAG) - 16.22

(Nadaljevanje) Vljudno vas prosim, gospod minister, da mi odgovorite tudi: V kakšni razi je zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, in ali je po vašem mnenju mogoče uskladiti oba predloga zakonov ter ali se boste kot minister za to zavzeli? Hvala.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.

FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje.
Lahko rečem, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in obravnavan na Službi Vlade za zakonodajo. V obdobju med 24. aprilom in 25. majem, se pravi, v predvidenem enomesečnem roku, je bil predlog omenjenega zakona v skladu s predpisanim postopkom objavljen na portalu e-demokracija. V tem času je bilo tudi možno dati predloge in komentarje. Veliko teh predlogov je bilo in se je tudi poskušalo čim več teh predlogov vključiti v zakon. Moram reči, da sem na začetku tega mandata prisostvoval tudi Svetu za varstvo živali, kjer je bila obravnava tega zakona in so bili vključeni na tem svetu - se opravičujem, zdaj sem pozabil priimek spoštovanega gospoda iz Maribora, ki vodi ta svet, in je skupaj z Veterinarsko upravo, ki koordinira postopek, bil cel krog drugih deležnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so bili koordinirani in prav preko kolegice s Primorske tam zastopani, da so poskušali čim boljši kompromis tega zakona vnesti. Zato navedbe, da je bila zadeva pripravljena skrito očem, ne morem sprejeti in upam, da se bo tudi v nadaljevanju pokazalo, da je tako. Je pa predviden povsem normalen postopek, nobenega skrajšanega ali nujnega postopka, kot je ves čas tudi potekalo.
Cilji predlaganja tega zakona so, kot sem že dejal, uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali pred poskusi, boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalne trgovine z mladiči psov in mačk, zaščita živali, ki so uporabljene na prireditvah in snemanjih, boljše definiranje dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, omogočiti financiranje izvajanja javne službe, ki skrbi za zapuščene živali in opravlja druge dejavnosti, zagotavljanje dobrobiti hišnih živali na občinski ravni. Tako zakon sledi tem načelom. Predlagane spremembe in dopolnitve temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, preprečevanje trpljenja živali, zagotavljanje ustrezne informiranosti deležnikov, optimiziranje pravnih dejanj, zmanjševanje administrativnih bremen, sankcioniranje kršitev.
Če strnem, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je po običajnem postopku v pripravi osnutka in po usklajevanju znotraj ministrstev prišel v fazo medresorskega usklajevanja. Vsi prejšnji postopki, kot sem omenil, so bili opravljeni. Zainteresirana javnost je imela možnost in so bile tudi podane številne pripombe, tudi nevladnih organizacij, in pripravljavci so poskušali v čim večji meri te pripombe upoštevati. Med pripravljavci tega zakona so tudi ti ljudje sedeli za isto mizo.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Marinič. A, nisem vedel, da boste zahtevali dopolnitev, se opravičujem. Izvolite, gospod Frangež.

MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Nič hudega, gospod predsednik.
No, me veseli, da bo zakon predlagan v obravnavo po rednem postopku. To bi bistveno izboljšalo statistiko te Vlade. Upam pa, da bo dala Državnemu zboru priložnost, da mnoge izmed zelo relevantnih predlogov civilne iniciative, če jih Vlada v nadaljnjem postopku ne bo upoštevala, vključi s soglasjem Državnega zbora.
Gospod minister, slika o tem, ali je bil postopek javne obravnave Zakona o zaščiti živali, njegovih sprememb in dopolnitev, peljan korektno ali ne, je, se bojim, različen. Predvsem vas pozivam, da v nadaljnji fazi upoštevate stališča, mnenja in zelo relevantne predloge, ki naj pripeljejo do učinkovitejše zaščite živali, ki v vseh primerih veljajo za šibkejši člen, z ustreznim družbenim regulatornim okvirom, in da se osebno kot minister zavzamete za to, da pride do dodatnega usklajevanja

Odsek številka 26 - (PK) - 16.27

(nadaljevanje) s to civilno iniciativo.
Kot rečeno, ne gre samo za skupino državljank in državljanov z relevantnimi predlogi, gre za skupino državljank in državljanov, ki jo je pri njihovi ambiciji, da se nekaj v tej državi odločno spremeni pri preprečevanju mučenja in za zaščito živali podprlo več kot enaintrideset tisoč državljank in državljanov.
Zato velja to civilno iniciativo seveda obravnavati s posebno legitimnostjo. Minister, jaz vas prosim, da se zavzamete za dodatno usklajevanje, za ponovno proučitev njihovih predlogov, seveda še posebej tistih in bojim se da jih je kar nekaj, ki v dosedanjem teku stvari niso bili upoštevani. Hvala.

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister.

FRANC BOGOVIČ: Jaz sem že v uvodu dejal, da je od vsega začetka sem se vključil ko je bil to eden prvih sestankov na veterinarski upravi kjer smo skupaj s predstavniki tako / Nerazumljivo/ tudi pluralne skupine sem dobil to predstavitev v kakšni fazi zakona. Takrat smo se odločili, glede na to, da je ta postopek že dlje časa da obvezno normalni postopek naj skupaj proučijo še vse odprte dileme, odpre se javna razprava kakor je potrebna. Žal je v Sloveniji tudi če odpremo to javno razpravo včasih osiromašena v takšnem primeru kjer je takšna civilna iniciativa v ozadju zagotovo ne in sledi potem to prepotrebno usklajevanje in na nek način oblikovanje tega zakona. Ob tistih, izhodišča poglavitnih rešitvah ki sem jih prej omenil mogoče tukaj še nekatere dodatne, ki so tudi zajete v tem zakonu, to je prepoved klanja brez omamljenja, tudi za namene obrednega klanja, uvedba možnosti predpisovanja občinskih taks, namenjene financiranju dejavnosti, zaščito zapuščenih in hišnih živali, uvedba podrobnih dodatnih pogojev za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, dodelitev pristojnosti občinskim redarstvom za nadzor nad fizičnem varovanjem psov na javnih mestih in označevanje psov.
Gre za celo vrsto teh stvari, ki so se postavljate kot odprte stvari. Bom v temu delu, kot sem že dejal zakon in sedaj že v medresorskem usklajevanju bom tudi in tudi normalno v teh nadaljnjih postopkih bomo ves čas pozorni tudi na te pripombe na zakon, na pripombe, ki bodo podane še v temu parlamentarnemu postopku. V vsakem primeru pa je kot sem že dejal, ta običajen postopek v katerem je tudi prostor za izmenjavo mnenj, tudi v parlamentu dovolj široko in pa večkrat odprto. Upam, da bomo imeli srečno roko na koncu.

vir http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=F8D1C281A3E6D818C1257A3600444787 (http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=F8D1C281A3E6D818C1257A3600444787)

Upam si z vso gotovostjo trditi, da to ne drži. Če bi ljudje vedeli, da bodo s futranjem tujih mačk imeli kup problemov, jih ne bi ne futrali, vendar tudi ne bi ukrepali, ne nič drugega. Kot v večini že obstoječih primerov ignoriranja, bi enostavno šli mimo, ukrepali pa zagotovo ne bi.
Osebno opažam na področju prostoživečk konkreten napredek v primerjavi s preteklostjo (govorim za okolje, v katerem živim) - kolonije so manjše, mačke so večinoma s/k, ozaveščenost ljudi je večja, prej reagirajo, prej pokličejo, prej pomagajo. Tudi zaradi futranja - konec koncev gre za prvi korak, s katerim se marsikdo mačjemu svetu sploh približa. S kreiranjem problemov ljudem zaradi futranja bodo kvečjemu prej dvignili roke od "problematike" in odprli pot tistim, ki bi radi s "problematiko" razčistili enkrat za vselej - karkoli in kakorkoli to že pomeni.

To ti praviš. Jaz pa pravim, da ne vedo in bi jim bilo treba povedat, pa bi ukrepali. Ne trdim, da v vseh primerih, temveč v večini primerov. Seveda pa jim je treba povedat vse, ne samo tega, da bodo občine in zavetišča delala sranje, odpeljala mačke, jih pobila, blabla ..., oz. da zavetišča na splošno samo pobijajo živali. Predvsem to, kaj čimprejšnje reševanje problema pomeni za mačke in zanje na nekoliko daljši rok, ne samo od danes na jutri.


Tako je vsepovsod tam, kjer so ljudem že razložili, kako je treba ukrepat. Slovenije pa je še mnogo več od nekaj mestnih središč ali nekaj posameznih predmestnih lokacij. Od kod pa naj bi sicer sploh bile težave, o katerih piše rava? Od tam, kjer so zadeve na svojih mestih, ljudje seznanjeni in mačje kolonije poštimane?


Problemov ne kreirajo tisti, ki povedo, kako je treba in ki rešujejo situacijo, temveč jih kreirajo hranitelji nesteriliziranih in nekastriranih mačk. Večinoma zaradi nevednosti. Ja, jih pa kreirajo tudi tisti, ki pravijo, da je bolje ne klicat na občino, v zavetišče ali inšpekcijo, ker se itak nič ne zgodi, da bodo kvečjemu mačke pobili. Seveda so problemi tudi drugje, predvsem na občinah, kjer ni denarja. Ampak s tem, da se problemi vzdržujejo, ne pa rešujejo, ne bomo prišli nikamor. Sem na strani tistih, ki so se sposobni vsest in poiskat ustrezne rešitve, tudi s sklepanjem kompromisov. In sem na strani tistih, ki ne rečejo takoj, da bodo potem, ko se jim bo razložilo, kako je prav, hranitelji dvignili roke, kot tudi ne med tistimi, ki bi menili, da je tukaj še kdo, ki lahko s 'problematiko' počisti enkrat za vselej. Zato so zame take navedbe spodbujanje k poglabljanju problemov, ne pa k njihovemu reševanju.

Sem brez besed.

ma ja  :(


točno tako. samo če ni denarja, noben zakon ne pomaga. globiti in financirati bi moral en in isti organ.


samo tudi inšpektorji ne morejo nič, če na sodiščih padajo tako osnovne zadeve, kot je lastništvo. če temelj ni trden oz. v zakonu ni opredeljeno kdo je lastnik, se sesuje vse.


na ta način, kot se to dela sedaj in tudi sedanji predlog tega problema ne razrešuje, denarja za to ne bo nikoli dovolj.
procesiranje sedanje prakse, ki se bo očitno nadaljevala tudi vnaprej, je drago za ponoret, ker večino denarja itak požrejo transakcijski stroški.
recimo samo strošek delovnega mesta birokrata na občini je mesečno cca 3-4 tisoč evrov mesečno. če bi to pomnožili s številom birokratov na občinah, bi prišli do strašljivih cifer, ki gredo v luft, namesto da bi se namesto tega porihtalo x živali več.


jaz sem tu padalec, tega ne počnem redno. ampak zadevo sem vseeno probala izvest bajdbuk. šlo je za lastniško mačko in njene zavržene potomce. po tem ko se z lastnikom ni dalo popolnoma nič zmenit ob ponudbi, da mu jaz krijem polovico stroškov s/k itd., je bila čisto po reglcih prijava ... no in pol je bil sklep inšpekcije, da se s/k zavrženih mladičev krije v breme občine, čeprav je lastnik mačko "priznal". potem je pa še občina ful cajta dušu vadila in pila kri zavetišču in inšpekciji (in s tem povzročila ogromne transakcijske stroške) preden je končno izpljunila naročilnico.
imho je šlo v tem primeru za neupravičen strošek v breme davkoplačevalcev, ker bi to moral plačati lastnik. se je pa že precej mudilo, ker je bila mačka itak spet breja. nekako sem jo zrihtala, 2,3 mesece za tem je pa izginila - se pravi umrla in nisem mogla zvedet, kaj se ji je zgodilo.
živi so samo še trije - en od njih je Ma Čko, dva pa sta še zunaj in hvala bogu, da sta kastrirana. futer, odpravljanje glist in občasno kaka ampulca gre na moj konto. v primeru bolezni nista za v zavetišče (divjaki, nočejo jest, se jih ne da hondlat), ampak jaz jih kar ruknem v moj kevder in probam pocajtat s čim manjšimi stroški.

to, kar praviš o skakanju v luft je šestmilijonovprocentno resnično. en muci je hodil tam okoli, ko sem futrala oskrbovanca in so mu zobje ven viseli. seveda noben domorodec za tega reveža ni dvignil telefona. ko pa sem ga odpeljala v zavetišče, so zagnali hudiča in pol, telefonarili vsepovsod in zagnali hudiča in pol po občini in zavetišču, da kradem mačke in en cajta sem samo čakala, da me bodo kapsi v kiblo zbasali.


true. takrat sem bila tako paf, da sem samo popokala mačka in sva šla.
naknadno sem iskala pravno podlago za prijavo, vendar je ni, ker ni nobenega normativnega akta o načinu usmrtitve malih živali. so sicer neka priporočila zbornice, vendar niso obvezujoča, pa še tam so omenjena neka dopustna sredstva prisile v primeru agresivnih živali in ta muc je vsekakor bil agresiven. s tem vetom so problemi že leta in leta pa mu noben nič ne more. kokr berem po forumih, pa t61 še vedno kar precej šiba na živo.

če se redno ne ukvarjaš s tem, te takole kot frilenserja res prevzame občutek nemoči. za večji angažma na tem področju nimam cajta, pomagam pač po svojih skromnih močeh - tako v €€€ kot v cajtu. za futranje onih dveh mi gre kake pol ure na dan (sta nizko v hierarhiji in moram biti zraven, da jesta in da jih drugi mački ne preženejo).
oskrba mucija, ki ga nekako nisem mogla prepustit onemu šintarju, mi zdajle tudi pobere kaki dve uri dnevno. stroške z njim skušam optimizirat maksimalno, pomaga več ljudi (fenks Kocka), vet mi računa s precejšnjim skontom, ampak mali na žalost še ni ok :(, tako da ta štorija še ni končana.

vsekakor bom v okviru možnosti, ki žal niso lih bohvekaj, takole operativno probala še kaj naredit tudi vnaprej.
ravno zaradi tega me je zanimalo, če predlog prinaša kake pozitivne spremembe za muce, pa žal tega nisem videla - pa sem se morala malo olajšat  ???.