mojpes.net

Pozdravljeni,
prosila bi vas za mnenje in nasvet za resitev sledecega problema:
cca 8 let nazaj je sostanovalec kupil rotweilerko in jo obdrzal do 2 leta starosti. v teh 2 letih sem zanjo skbela pretezno jaz in se na psicko mocno navezala. po 2 letih sva se morala izseliti in oditi vsak svojo pot. ker psicke v novem domu ni mogel obdrzati, jo je oddal prijateljem, ki naj bi lepo poskrbeli zanjo. po 8 letih pa izvem,da je psica vsa ta leta zaprta v boxu 1m x 2m, nikoli izpuscena oz. peljana na sprehod-vsa ta leta zaprta v boxu,na odprtem,nikoli naredila vec kot 2 koraka naprej in nazaj, popolnmoma izolirana od sveta, pozabljena od vseh.danes je psica agresivna (logicno).od kar sem to izvedela,se mi srce para,zelela bi jo odpeljati,sedanji lastniki se strinjajo, ampak ne vem ali bi jo bilo mozno prevzgojiti tako, da ne bi bila nevarna meni in ostalim.pomislila sem celo, da bi jo odpeljala v zavetisce, kjer veckrat peljem pese na sprehod in vem, da vsakega psa spustijo 1x na dan v zaprt prostor, da se razlaufa (spet boljse kot pa umret zaprta v boxu celo zivljenje).kaj menite, obstaja kaksna resitev zanjo, kaj mi je storit?res mi je hudo zanjo,zelela bi ji polepsat vsaj zadnja leta zivljenja. hvala za nasvete!

Uboga zival ... :(
Je res agresivna ali samo tako pravijo?
V zavetisce lahko lastnisko psico oddas samo za placilo (katero zavetisce pa imas v mislih?). Moznosti za posvojitev je zelo malo :(.

ce je res agresivna ne vem, vem samo, da renči, gospodarjev ni ugriznila, drugih ljudi oz. živali pa itak, da ni nikoli videla. res mi je žal zanjo, ne morem se sprijazniti s tem in jo tam pustiti. razmišljala sem, da bi jo obdržala pri sebi - možnost imam narediti box pred bajto, samo sem v dvomih, če bi jo lahko pri teh letih prevzgojila. res ne vem kaj narediti. mislite, da je možno jo prevzgojiti, da mi ne bi bila nevarna?

Kakšne zgodbice. 8 let zaprta, nikogar nikoli ne vidi; in nihče ne prijavi inšpekciji. V čem je fora?

Joooj!

Jaz mislim, da bi tvegala: postavila bi ji velik boks in jo potem poskušala prevzgojiti, se ukvarjati z njo najprej samo skozi mrežo in nato še kaj več... Po mojem bi se hitro videlo kako in kaj.
No, dig, upoštevaj, da iz mene trenutno govorijo čustva-če bi bila jaz na tvojem mestu, zagotovo psičke ne bi mogla kar tako pustiti tam, kjer pač sedaj je, nikakor pa ne vem, če bi lahko to bilo nevarno...nisem strokovnjak za take zadeve. Na tvojem mestu bi poklicala kakega dobrega pasjega inštruktorja ali psihologa za pse in mu predstavila ta problem ter se potem odločila.

Vem pa nekaj: če je res tako hudo kot si napisala, psica nikakor ne sme ostati tam!!! To je potrebno nekako rešit in prijava inšpekciji je lahko prvi korak!  >:( >:( >:(

Ne morem se zadržat, da ne bi komentirala tega  >:(...
Če si se na psičko v tistih dveh letih tako zelo MOČNO navezala kot praviš, me zanima predvsem to, kako je sploh mogoče, da si o konstantnem zanemarjanju psičke (za katero ti naj ne bi bilo vseeno) zvedela šele PO OSMIH LETIH  :-X?!
Si bila mogoče v komi vsa ta leta, da nisi mogla v OSMIH LETIH niti enkrat povprašat po psički njenih novih lastnikov (glede na to, da si v kontaktu z njimi, če praviš, da se strinjajo, da jo odpelješ) in niti enkrat v OSMIH LETIH nisi šla niti preverit kako ji gre, kako skrbijo zanjo  >:(?! Vidim ja, da ti je res hudo zanjo...

Pa daj no  :o! A za ta konkreten primer pa nisi mogla povedati in se posvetovati z vodjo ali kom, ki skrbi za pse v tem zavetišču?!

Verjetno nam je vsem, ki tole beremo bolj hudo zanjo kot tebi in tvoja dolžnost in pravica je, če VEŠ in celo poznaš ljudi, ki zanemarjajo žival, da takoj prijaviš to pristojnim - to je moj nasvet.

1. to ni delo za kar nekoga, ki se mu žival smili in do zdaj ni nič videl, zdaj pa bi... ampak za stručkota;
2. bi se veliko več naredilo, če bi ljudje sproti prijavljali zadeve in rešili kakega, ki mu grozi potencialna nevarnost 8ih let, kot pa recimo da prebereš nekaj strani od nekega zavetišča in si ustvariš romantično podobo o živalicah in se spustiš v takšno zahtevno reševanje;
3. če se odločiš za tole, bo to ogromna naloga, ki ne bo končana do smrti tega psa - tudi če imaš že krepko nekaj izkušenj. Če ne misliš zares, raje ne sanjaj in samo prijavi, če pa ja, potem jo vzemi resno z vsemi stroški in kolobocijami, ki te čakajo vred, plačaj dobrega pasjega psihologa in naj gre s teboj na teren, da oceni stanje psičke in tebe, če si sposobna česa takega. Tudi kasneje boš potrebovala lepo število ur njegovega svetovanja. Takole ti pa ne bo nihče mogel povedat prav, ker se čez ekran ne vidi ne psice ne tebe;
4. ljudje so vsekakor za prijavit, tole je kaznivo mučenje in svinjarija do neba;
5. če jo odpelješ, naj ti podpišejo, da si ne bodo navlekli novih živali in naredite uraden prenos lastništva;
6. računaj tudi s tem, da ti bo za 'posvojitev' kdaj morda še hudo žal in predvsem, da ti psica za samo dejstvo, da si jo potegnila od tam, ne bo hvaležna do neba, razen če šteješ sem tudi, da te lahko nagradi s kakim ugrizom, neželjenim vedenjem in podobnim. Zlorabljenja bitja so lahko totalno nemogoča in ne razumejo vedno, da 'jim želimo polepšat zadnja leta';
7. lahko da te samo strašim in bo psica povsem b.p., najboljša in najzlatejša. Ampak vkalkulirat je nujno treba tudi druge, zelo realne možnosti.

V bistvu bi jo bilo treba videti, kako se vede zunaj pesjaka, po možnosti na kakšnem večjem nevtralnem, ograjenem prostoru. če bi bila tam psica v redu, se splača poskusiti.

Nočem nobenega obtoževat in bi bilo fajn da se čimprej najde rešitev, AMPAK... 8 let ne vedet za to trpljenje???? To je res čudno...

Khm, a sem samo jaz prebrala, da je bila psica od sostanovalca in ne njena? Mogoče pač nista obdržala stikov.
Sicer bi se pa tudi jaz najprej posvetovala s kakšnim strokovnjakom in od zdajšnjih lastnikov poskusila izvedeti čim več o psici (če sploh kaj vedo o njej :(), da boš vedela, v kaj se spuščaš.

Ima kdo kak konstruktiven nasvet ali imate vsi le nekonstruktivne kritike!?  :-\

A videla si jo pa že? Ali so vsi podatki samo iz ust nekoga drugega? Ne sprašujem zaradi kritike, samo zanima me, če so to podatki, ki jih nekdo navaja ali dejanska izkušnja (da psica renči, je agresivna ...) iz prve roke. Če je še nisi obiskala bi bilo mogoče dobro da jo, da vidiš kako se sploh odziva nate. Pa potem s konkretnimi podatki greš do strokovnjaka in se pomeniš z njim, ker bo najboljše svetoval.
Jaz mislim, da je možno vse, ampak s tako skopimi podatki bo tudi največji strokovnjak pomoje težko rekel kaj določljivega.

Imam. Naj se neha take zgodbice po netu stresat in začne prijavljat in težit inšpekciji, če je sploh kaj res.

Meni se pa ta zgodba ne zdi nič tako vesoljsko nenavadnega. Za nobenega našega psa, kupljenega ali posvojenega, se niso nikoli pozanimali niti vzreditelji, niti prejšnji lastniki, kaj šele njihovi prijatelji, cimri ali sorodniki. Bi verjetno prav tupo gledala, če bi se mi zdaj naslikala na vrata ena, ki bi trdila, da je bila od tega-pa-tega cimra in je prišla obiskat Črta, ker ga je našla na fejsbuku, na primer. Tudi sama nimam pojma, kaj se je dogajalo / se dogaja s psi od ljudi, s katerimi nimam (več) stikov. Ker je življenje čudno, pa čisto verjamem, da bi lahko po naključju naletela na katerega.

Tudi me ne preseneča zaporedje dogodkov. Po mojih izkušnjah se pasjim lastnikom skoraj vedno zgodijo grozne stvari takrat, ko so psi v drugem letu starosti. Dobijo alergije, se selijo, nimajo časa, imajo otroke... samo na to podrobnost pozabijo, da so prvo leto ali dve zafurali vzgojo in je pes odrastel in jim zrastel čez glavo.

Potem ga oddajo zaradi zgoraj omenjenih groznih stvari, ki so jih doletele. Pes je v novem domu lahko zmeden. Mogoče takoj ne razume drugačnega hišnega reda. Mogoče se mu zdi primerno, da bi se poskusil zriniti malo bolj gor. In mogoče zaradi vsega skupaj ob kaki priliki nekoliko butasto odreagira. Ne vsak pes, ampak kakšen pa že. In potem pač mimogrede dobi etiketo, da je težaven, mogoče celo agresiven, in se ga spravi nekam "na varno"; najraje res v kaki pozabljen boks na koncu vrta.

Čeprav, tale z boksom meter na dva se mi zdi malo lovska. Verjetno so to škatlo vsaj kdaj čistili in takrat je morala psička nekje bit. Mogoče so jo sprehajali takrat, ko ni ljudi na cesti - ker je pač kao "agresivna".

Popolnoma se strinjam, da bog ne daj pričakovati kakršnekoli hvaležnosti od psa. Takšna posvojitev je en velik zalogaj in težko delo. Lahko je sicer dobra za mirno vest in dobro spanje, lahko je pa totalna živčna vojna. Vsekakor je pa neka podlaga (v znanju) bolj kot ne nujna; pomoč nekoga, ki res obvlada, pa zelo dobrodošla.

očitno nisem napisala dovolj podatkov (nisem hotela), ker sem hotela samo vedeti, če je takega psa možno prevzgojiti, vidim pa, da je bolje napisati prav vse, da bojo ljudje razumeli:
1.pes se nahaja v tujini (tretje države), kjer do psov očitno nimajo takega odnosa kot ga imamo mi in jim ni dosti mar do živali, ker so to za njih očitno le samo "živali",
2.s sostanovalcem nisem ohranila stikov, po njegovih informacijah jo je dal zanesljivim ljudem, ki naj bi lepo poskrbeli zanjo
3. pes dol ni bil nikoli pri veterinarju, ni cepljen, potnega lista nimajo, kar pomeni, da bi jo morala dol cepeti, počakati 21 dni, pridobiti potrdilo veterinarskega inšpektorja, da je pes zdrav (kar ne vem, če drži) in jo šele nato pripeljati v SLO.
Ker je tukaj res veliko dela, sem želela vedeti, če je možno takega psa prevzgojiti.
No tako. Upam, da si boste sedaj nekateri odgovorili na vaša vprašanja oz. dvome.
hvala vsem za vaše nasvete, vsekakor bom sporočila kaj sem uspela urediti.

Po mojem je najboljše da jo osebno spoznaš, pelješ stran in vidiš kako se obnaša v različnih okoljih. Če se ti zdi da se bo dalo jo pripelji (je nekaj preprek, ampak če je psica kul je vredno) in poišči pomoč strokovnjaka, da vaju usmeri/ja če se sama ne čutiš dovolj izkušene.

Srečno.

Če ti je dosti do psice, je itak ne boš kar pustila v takih razmerah, jaz je ne bi mogla nikoli. Gotovo se 8 let izolacije pozna na njenem karakterju, mogoče nikoli ne bo idealna, ampak za to, da bosta šli na sprehod, pa magari z nagobčnikom vedno, pa ni vrag da je ne bi navadila. Ne greš pohajat ravno v center mesta, pa v lokal z njo, drugam v naravo pa lahko, če ni navajena ljudi. Tud mi imamo eno tako malo nepredvidljivo punco doma, pa z manjšimi prilagoditvami kar lepo shajamo že nekaj let.
Saj veš, kjer je volja... LP!

vsekakor je ne bom pustila dol, sprašujem se samo, kako ji bom nadela nagobčnik, če je agresivna, se ji bom lahko sploh približala? ne vem, najprej se bom odpravila dol, jo poskusila še isti dan cepit in biti z njo in jo nato čez 21 dni šla iskat. Enkrat tukaj, se bom s pomočjo strokovnjaka, poskušala z njo zbližat in upam, da mi bo ratalo jo kdaj peljat na sprehod v naravo.
zahvaliti se moram vam vsem za dragocene nasvete, res HVALA!! še sporočam!

Ljudje vse sorte obnašanj psov označijo za agresivno (poznavanje pasje govorice je tudi pri samih lastnikih marsikdaj zelo na psu!) in to je potem izgovor (da morajo biti psi skoz zaprti/priklenjeni/ustreljeni ...). Kaj je res, boš vedela šele, ko psico sama vidiš.

Se upravičujem za zamudo ampak jaz osebno poznam možakarja, ki je našel v gozdu 6 let starega za drevo privezanega Nemškega ovčarja. Ta pes je bil agresiven in se mu nišče razen možakarja ni smel približati. Možakar ga je močno prevzgojil in socializiral s tem, da ga je z nagobčnikom vozil na sprehode kjer so ga božali tudi drugi ljudje. Zdaj po letu dni pa je pes eden izmed boljših tekmovalcev v Aggilityu in je zelo prijazen do vseh, ki ga obkrožajo.

Po mojem mnenju se splača poskusit in psičko socializirat ter navadit na njej nov svet.