mojpes.net

dragi forum-ovci imam tezavo in nisem edina kot sem zasledila ob branju aktualne teme vendar do danes nisem nasla primernega odgovora in razresila nasega problema.moj dragi kuza ima trenutno 15mesecev in tehta 35kg kar pomeni da ni ravno majhen...od lanskega poletja ko je imel pribl.9mesecev se je pocasi zacelo in se je stopnjevalo do danes njegovo neprijetno obnasanje.postaja agresiven do ostalih psov.naj si bodi na sprehodu kot v parku.ce smo na sprehodu in je na vrvici je nemogoce odvrniti njegovo pozornost.ze kadar od dalec zagledamo drugega psa je pripravljen na svojo akcijo.prav nic ne pomagajo piskotki ali igrace da bi preusmerila njegovo pozornost.se zmeni se ne.poizkusila sem se oddaljiti in dati prosti prehod prihajajocemu psu tako da se postavim na skrajni rob plocnika in ga dam na sedi...renci in laja in le s tezavo in zadrgom ovratnice uspem krotiti mrcino.to se dogaja ne glede na to ce gre mimo pes manjse ali vecje rasti pa tudi s psickami dokler ne ugotovi in zavoha da so psicke.tudi v parku ce ga spustim je pesem precej podobna.zelo je pozoren na to kdo vsopa v park in mu ne uide nobena malenkost.s psi ki se poznajo ni teh izgredov ker so ze dolocili pasjo lestvico z novimi priselki pa je tako da jih mora takoj prekontrolirati in daje znake dominanze.v kolikor se mu novi pes prilagodi in mu ne renci stece kot po maslu bi se reklo.ce pa mu samo malo zarencijo je pripravljen stopiti v akcijo in pokazati zobe.v okolici imamo kar nekaj potepuskih psov in samo enega od njih priznava za mocnejsega z drugimi bi se stepel ali jih nagnal.zgodilo se je da je bil na povodcu in je opazil potepuskega psa pred mano tako me je nasel nepripravljeno.usel mi je s povodca in se zagnal proti psu vendar je odstopil ko sem ga odpoklicala vendar sele potem ko je odgnal psa.tako da sem zacela verjeti da mogoce pa ni agresiven do te tocke da bi hotel ogristi psa temvec samo odgnati.kot npr. med sprehodom ko je na povodcu ce dovolim da se mu pribliza pes ne reagira takoj temvec po ovohavanju sprozi reakcijo ki je vedno ta da zeli podrediti.za mene so vsekakor zelo neprijetni njegovi izpadi.kar se vzgoje tice sva opravila tecaj poslusnosti(sedi,lezi,prostor) ki pa v tem primeru ne funkcionirajo.tudi ce bo sedel bo se naprej lajal in rencal.mislim da si ljudje ki naju poznajo naredili vtis da imam zelo nevarnega in agresivnega psa.pa ni to kar me skrbi kar si lahko drugi mislijo.tezava je ta da lovim zadnji vlak pri njegovi vzgoji ki bo kasneje vplivala na njegovo obnasanje do ostalih psov...in se sprasujem kje sem naredila napako.od prvega dneva ko je prisel v druzino sem ga skusala navaditi na okolje,ljudi in zivali.na vsej ostali ravni sem uspela.z ljudmi je angelcek in se celo z mackami se igra(ce so le te navajeni na pasjo druzbo).do sedaj sem bila pristas sladke vzgoje tako da tudi resultati ki sem dosegla so na basi le te.problem ki pa sem opisala se pa mislim vrniti na klasicno vzgojo ker mi "ta sladka" ni prinesla zeljenih rezultatov.poizkusila sem tudi z ovratnico halti pa zaman.zelo je moteca zanjga in mi si vedno drgne ob ali med noge.ne uspemo hoditi normalno ker ga imam vedno med nogami....ce ste slucajno uspeli resiti podoben problem vam bom zelo hvalezna ce mi poveste kako...lp irena

Preusmerjanje pozornosti deluje tako, da ti "moteč element" opaziš prej kot pes.

Točno tako


Pa še glede haltija bi nekaj rekla, sicer ni sredstvo za manjšanje agresije, ampak tako kot nagobčnika, se ga mora pes navaditi (postopoma) in ga seveda moti, to ni nič nenavadnega, sploh če ste mu ga nataknili brez "uvajanja".

Verjetno bi vam lahko pomagala tudi prava šola, torej ne "sedi, prostor, tačka" varjanta, ampak šolanje pri inštruktorju, ki se spozna na tovrstne vedenjske težave.
Nisem strokovnjak, a dvomim, da bi klasično šolanje naredilo kaj razlike. Če zlepa ne uspeš doseči, tudi "z grda" ne boste bolj uspešni.

se strinjam s tabo miskica...lepa beseda lepo mesto najde...
tudi mene zanima predvsem od kod in zakaj ta agresivnost da se bom lahko pravilno soocila s tem problemom...zal pa se nisem nasla primernega srokovnjaka ki bi me lahko razsvetlil na tem podrocju.

Iz kje pa ste? A v vaši bližini ni kake pasje šole, kjer bi se lahko pozanimala, če imajo inštruktorja z izkušnjami tudi na tem področju?

p.s. Leoni, dej prosim piši malo bolj slovnično. Te je res težko brati, ker ne uporabljaš ne velikih začetnic, ne odstavkov...

..ne vejic, ne šumnikov...res je težko berljivo.

Pri takih in podobnih težavah je vedno treba najprej utrditi svojo avtoriteto pri psu. Če želiš, da te bo pes šljivil kadar njemu ni do tega, se moraš obnašati kot vodja. O tem, kako se to naredi je dosti napisanega, malo poišči. gre pa za tisto zlajnano "nič ni zastonj" in tistih 10 ali koliko že pravil (kdo prvi je, kdo gre prvi čez vrata, kdo se mora komu umakniti, kdo začne igro, kdo konča igro....). Teh pravil, ki jih lahko tisti lastniki, ki nimajo težav mirno spregledajo, se morajo držati lastniki problematičnih psov zelo strogo in dosledno.

Druga stvar, ki jo je treba narediti je šolanje klasične poslušnosti, pri čemer je priporočljivo iti v tečaj. potem je treba to poslušnost tudi redno in pridno vaditi.
delaš lahko na "sladek" ali klasičen način, v obeh primerih pa moraš od psa dosledno zahtevati natančno in hitro izvedene vaje. In jih seveda primerno nagraditi

tretja stvar je zadostno gibanje in zaposlitev psa s tistim, kar ima rad in kar izboljšuje odnos vodnik - pes. To so trikci, prinašanje, iskanje predmetov....

in šele nazadnje pride na vrsto konkreten problem. če imaš narejene zgornjr tri zadeve, ti ne bo noben problem več na sprehodu od psa zahtevati, da ob srečanju z drugim psom sedi (ne leži) pred tabo in te gleda (tebe in ne prihajajočega psa).

hvala za odgovor Lanabela...
po vsej verjetnosti bomo sli res v kaksen klasicen tecaj preden ni prepozno...lp

Prav imas Miskica se opravicujem...
Zivimo malo pod centrom Italije in ze lep cas sem odsotna iz Slovenije.Tako da je moja slovnica malo zakrnela, malo pa je krivda tudi tipkovnice ki nima sumnikov...
V bodoce se bom bolj potrudila...

kaj pa na kastracijo ste že pomislili? glede na to da psice pusti pri miru in je prpiravljen na sporad le s psi?

Dragi forum-ovci ki ste mi odgovorili...
Hvala za vaso pozornost.Ze nekaj casa ko se odlocam za ta korak upam da se vedno lovim "zadnji vlak".Mogoce sem zanemarila omeniti da je moj Rocco zelo navezan name in je zelo pazljiv da me ne izgubi izpred oci ce ni zunanjih vplivov kot npr. srecanje z psi istega spola ali psicami.Se posebej kadar nismo na domacem terenu.Vsekakor ze nelaj casa razmisljam da bi ga kastrirala.Odlocitev je padla in v marcu bomo opravili ta poseg.Zbrala sem dovolj informacij ki so v prid ali kontro.Moje stalisce pa je naslednje; ce sem ze toliko posegla da sem posvojila psa in ga pripeljala v "mestni svet" prikrajsala ga za njegov nacin "biti pes" z negovimi nagoni.Bi ga danes zelela resiti njegovih trpljen kar zadeva parjenja in teritorijalne posesije.Glede na to da sem analizirala negov karakter pricakujem da mu bom lahko dovolila vec svobode gibanja saj ne bo potrebno da bo na povodcu v parku ce so prisotni tudi ostali psi istega spola.
Vsekakor bi me zanimale vase izkusnje ce ste kastrirali psa v pozni puberteti in kaksne so bile posledice...
lp irena.

Pa se to bi rada pripomnila...
kjer zivim (juzni center Italije) je zelo neobicajno da kastrirajo pse.S sterilizacijo psic se strinjajo ker onemogocijo rast in podmladek potepuskih psov...ce pa govorimo o psih so le rdki ki odobravajo(imela sem vtis kot da bi hoteli zavarovati svoj moski ego) in sem nasla le redke pristase-pristasice temu dogodku.Celo moj veterinar se je zacudil da sem izrazila zeljo kastrirati psa.
Miselnost ljudi je precej odvisna od tega kje in na katerem kontinetu se nahajajo.Ze med nami je samo 800km razlike in je mentaliteta cisto drugacna....

Po kastraciji se ponavadi zmanjša agresivnost do drugih samcev. Terizorialnost ostane.

teritorialnost

Če lahko bi kar tukaj napisala svoj problem :)
Imamo 2 leti staro nemško ovčarko, ki je imela od malega veliko stikov s psi in psičkami vseh velikosti. Vendar pa je psička postal dokaj nepredvidljiva v odnosu z drugimi psi. Naj povem, da ni bila od nobenega psa napadena, le nekateri so jo narenčali. In sicer z večjimi psi od nje ponavadi ni težav ne glede na spol (se jih prej še boji). Problem pa je pri manjših psih. Če manjšega psa pozna se lahko z njim igra in je v igri zelo nežna. Problem pa je pri manjših psih, ki jih ne pozna. Danes sva srečali mladička (samčka) starosti 6 mesecev v velikosti pinča. Gospa ga je popustila, da bi se povohala. Naša psička ni kazala znakov napadalnosti (ni bila grivasta,...) vendar sem jaz panično odreagirala še preden, da bi se povohala in sem jo primila za ovratnico saj sem se zbala, da mu bo kaj naredila. Ko sem jo primila je zarenčala na njega ampak ne, da bi ga prej povohala. Ko je šel naprej in sva nato šle še enkrat mimo je šla brez težav mimo. Ne vem kako bi bilo, če bi se z njim povohala saj je bilo že kar nekajkrat tako, da se je čisto lepo vohala z manjšimi psi nato jih je pa kar naenkrat brez razloga nalajala in narenčala. Vem, da jaz takoj preveč panično odreagiram in da to tudi ona čuti, vendar se bojim, da drugim psom nebi kaj naredila. :-[
Prosim lepo, če mi lahko kdo pove, kako bi v tej situaciji pravilno odreagirala in kako naj psičko "navadim" na odnos z manjšimi psi. Ni mi nujno, da nujno sprejme male pse ampak, da jih vsaj ignorira oz. ne vleče in se zaganja v njih. (ker pri nekaterih gre lepo mimo pri nekaterih se pa repenči).
Hvala

Lep pozdrav vsem forumašem - ljubiteljem psov. Tudi jaz ne bom odpiral nove teme, ker imam identičen problem; prej naj povem, da imam s psi kar nekaj izkušenj. Do sedaj sem bil lastnik enga mešanca med NO in šarplanincem, imel sem še 2x rottweiler in Am Staff. Vse naštete pse sem dokaj z lahkoto vzgojil in z njimi nisem imel nobenih večjih/nerešljivih težav. Sedaj pa imamo leto staro argentinsko dogo, samčka z rodovnikom. Iz osnov obnašanja sem ga začel vzgajati takoj po nakupu (star je bil 4 mesece). Ima izreden karakter in osnovna vzgoja je bila zelo naporna. Socializiral sem ga tako rekoč vsak dan - sprehodi s ciljem druženja in igre z drugimi psi, veliko se je družil s sosedovim psom. Socializaciji sem posvečal veliko pozornosti ker vem, da je ta pasma že po defaultu napadalna do drugih psov. In misil sem da mi je uspelo, saj res prav nikoli ni kazal agresije do drugih psov.
Vse do cca 1 mesec nazaj .... Sva šla na sprehod in med hojo blizu ograje je v njega skočil nemški ovčar. Ni se ga dotaknil (zaradi ograje), je pa blazno lajal in se zaganjal. V tistem trenuku se je mojemu psu dokončno utrgalo.... Ker na to nisem bil pripravljen, je strgal povodec in se s vso silo zagnal v ograjo. Takoj sem odreagiral in ga odvlekel vstran. Pomiril se je šele doma čez pol ure. Od takrat dalje enostavno ne prenese prav nobenih psov več. Ko jih zagleda, se mu naredi greben in ga moram dobesedno dvigniti tako v zrak, da mu zaradi zatega zmanjka sape. Šele nato se pomiri.  Ker se mu ob prisotnosti drugih psov dobesedno utrga in v svojem nalivu adrenalina pade v nekakšen napadalni trans - grize vse okoli sebe, ograjo, drevesa, povodec in enkrat je za psa zamenjal tudi mojo roko. Tako da sedaj  zapušča dvorišče samo z nagobčnikom. Poskušal sem vse, kar sem do sedaj znal in slišal..... Na lep način (nagrajevanje ob lepem obnašanju), do klasike, vendar nič ne pomaga. Kolega (vodnik policijskega psa) mi je svetoval šok-ovratnico - nič, psu se je še bolj utrgalo. Pa še to; sosed ima psa enake velikosti, sorodne pasme. Vsak dan se vohata, ližeta izza ograje in se skupaj igrata, koliko jima pač žičnata ograja omogoča. In sva ju s sosedom enkrat peljala skupaj ven in na samotnem velikem travniku spustila, da se "zlaufata". Vraga..... res sta se igrala 2, 3 minute, potem pa ga je moj iz čistega mira zagrabil in igre je bilo konec. Pes pa je ob odsotnosti drugih psov neverjetno prijazen, ubogljiv, v hiši ve kje mu je mesto. 7-letno hčerko enostavno obožuje. Skratka, do ljudi je pravi razneženi velikan in uboga na vsak moj ukaz. Jaz sem se že skoraj sprijaznil, da ga ne bo moč spremeniti in da bo hišo zapuščal le še z nagobčnikom. Februarja bom poskušal še z nadaljevalnim tečajem v bližnjem kinološkem društvu, vendar sem zelo skeptičen. Ali ima kdo podobne težave in kako jih je rešil? Hvala za odgovor.

Jaz bi ti svetovala strokovno pomoč po prilagojenem programu v šoli, ki je usposobljena za delo s (potencialno) nevarnimi psi (kar tvoj pes je, ne glede na to, da nima uradne oznake, iz napisanega je razvidno, da se tega zavedaš tudi sam, kar je dober začetek). Ne čakat do februarja, takoj se lotit dela.

Moj nasvet je enak. Takoj, brez odlašanja - se splača (osebna izkušnja, precej podobna tvoji)  O0

Individualno pol pa še delo v skupini... Če bi šel k nekomu z izkušnjami bi bilo boljše ja.  :-\

Osebno pa mislim, da če se slabi živci, bi bilo neglede na dodatno šolanje pametno imeti nagobčnik na javnih površinah... Kar je prirojeno, ne moreš spremenit.

Mogoče bi znalo biti drugače, če bi bila tvoja socializacija bolj kontrolirana s povdarkom na ignoriranjem drugih živali. Igra z drugimi psmi, če ni kontrolirana je lahko mimogrede kontraproduktivna.

Šolo pa v vsakem primeru in delat vsak dan.

OK. S šolo bo pa treba počakat do konca januarja 2012.... Žal prej ne začnejo z tečaji. Za vsakodnevno delo pa bom poskrbel. Da pa bo nervoznež moral živeti z nagobčnikom, pa mi je jasno.

Mi delamo prav na ignoriranju drugih psov in rezultati so zaenkrat sijajni - za igro ima ene par preverjeno dobrih frendov, s katerimi se razdivja, ampak drugače dajamo ogromno poudarka na tem, da je gospa psica skoncentrirana na vodnika in ne na to, s kom bi se lahko "spičila". Smo pa do tega rezultata prišli šele s pomočjo šole in pravega inštruktorja, sami nismo uspeli. BTW: šolanje smo začeli, ko je psica imela že polnih 5,5 let - nikoli ni prepozno ;)
Poskusi se s kakšnim inštruktorjem zmeniti za individualne ure, bi bilo super tudi za psa, da potem lahko šolanje nadaljuje v skupini.

Res res... Problem skupine je ta, da se ne more inštruktor posvetiti le enemu, ampak je splošno delo za vse, razlike v takih in podobnih zadevah pa delajo malenkosti.
Individualno vsaj nekaj ur pred skupino ali pa vsaj vzporedno.

Sicer pa kar korajžno. Ni prepozno in lahko uspe. Treba pa računat s tem, da bo trajalo kar nekaj časa... v bistvu kar celo življenje psa tako ali drugače...

Mi smo rabili pol leta, da smo našega posvojenega penzionista odvadli, skakanja v tuje pse. Zelo je važno, da delaš tudi na lastni odločnosti. Kar je res lažje reči kot delati... ampak se da vse  ;)

Evo, naslednji teden sem zmenjen z inštruktorjem. Gremo na njegov poligon; jaz, inštruktor, moj in njegov pes...... Poročam.