mojpes.net

Živjo.

Naša pekinezerka je stara 5 mesecev. Zadnji mesec opažamo, da se zaganja v otroke (domače) ko tečejo po hiši, vrtu, sprehodu. Zraven renči in poskuša tudi ugrizniti v hlače.  Danes pa se je na sprehodu zapodila tudi vame, lajala, poskušala ugrizniti v rokavico (ko sem jo hotela prijeti in umiriti). Potem pa se kar umirila, ob klicu je prišla zraven, se pustila zapeti na vrvico in je bila čisto mirna.

Izgleda, kot da dobi nek fleš in akcija.

Otroci z njo delajo nežno, učim jih, da so umirjeni zraven nje. Je ne tepejo ali dražijo.

V šolo začnemo hoditi v marcu.

Kako naj reagiramo - tudi otroci, ko se zapodi v noge, renči in poskuša šavsnit? Ne želim ugriza....ne otrokom, ne sebi!

Pri petmesečnem psičku gre nedvomno za obliko igre, katero bo uspešno prerasel tudi z dobro izbrano pasjo šolo, predvsem pa z dosledno vzgojo. Moja mešanka je grizla vse živo tja do enega leta, zato nič bat - psičku na ustrezen način poskušati dopovedati, da tako res ne gre (kakšna vodna pištolca ne bi bila odveč  ;)) in marca takoj v šolo, pa bo.

Je možno, da gre tu tudi za poskus rangiranja? Da bi zrasla po lestvici v krdelu?

Jaz sem se tudi to vprašala. Iz opisanega ne bi rekla, da gre za mladostniško igro... ali pač?

Če lovi otroke med tekom, je igra. Če je na sprehodu pritekla in vlekla rokavico, je igra. (Če nimajo cufe zraven, so tudi rokavice v redu, za doma pa zokni, ki se sušijo na radiatorju, ali pa kuhinjska krpa. Preverjeno.) Če grize povodec, je lahko igra, lahko pa je upor. Če bi na otroke renčala, ko pridejo k njej, ali pa pri hrani, ali pa, če jo hočejo odmaknit s kavča, je rangiranje. Če je dogodek nepričakovan (poseganje v hrano brez najave, približevanje od zadaj), je lahko tudi strah. Strah je lahko tudi pri preveč živahni igri otrok, čeprav se igrajo med sabo in (mislijo, da) se psa igra ne tiče.

Meni se gornji opis bere kot mladostniška razposajenost. Je pa ne bi dovolila, da si slučajno madam ne bodo začeli predstavljati, da so glavna v hiši. Ker ta mali imajo pogosto zelo velik ego.

Jaz ne vem, ampak jaz ne pustim, da naša renči in šavsa na kogarkoli iz kakršnega koli vzroka, tudi če otrok naredi kaj narobe ne (takrat jih pač slišita oba, pes ker renči in šavsa in otrok, ker nepravilno dela s psom). Dobili smo jo staro okoli 5 mesecev in tak režim imamo že od začetka ravno zato, da zadeva ne bi šla po napačni poti. Pri 5 mesecih se mi zdi že nujno postavljati meje in korigirati v bodoče nezaželene oblike obnašanja. Seveda pa je pohvaljena vedno, kadar kaj naredi prav ;), pa še nagrajena je. Meni je super ukaz sedi, ker jo lahko umirim v trenutku, seveda potem dobi nagrado, da ne poveže ukaza s slabim. Pa tudi ton glasu zelo dobro poveže z neprijetno ali prijetno posledico. Kadar ga le preveč vztrajno sračka in kljub prepovedi vedno znova poizkuša narediti neumnost (npr. sili na mizo, kadar je gor hrana), takrat mora v svojo posteljo in tja jo vztrajno vračam, dokler ne poteče rok kazni (če poizkuša vstati ven brez mojega dovoljenja).
Moram pa rečt, da je tako ˝discipliniranje˝ redko potrebno, zdaj že dobro ve, da resno mislim, kadar česa ne dovolim. pa še taka zlata duša je, da ni upornik po naravi.
Smo pa imeli rangiranje s tamalo hčerko, ki ga nisem dovolila.

Tudi pri nas je tako.Imamo 2 samca. Eden bo star 2 leti ( in je čisto majhen), drugi pa je sedaj star dobre 4 mesece ( ampak že precej velik) in že zelo dobro ve česa ne sme. In je s hčerko zelo nežen, in tudi ona je od začetka vajena, kako se ravna s psom. Tako nimamo nobenih konfliktov.

Ni nujno, lahko gre za poskus "vzgajanja podrejenih". Sicer je pri petmesečnem mladiču igra res verjetnejša, ampak vseeno.

ma nima pes (pa niti kužek ;)) kaj grist človeka in renčat na nikogar, pa basta.
Igra je igra, tam se grize igrače, za renčanje pa tudi ni nobene potrebe, al kako.

Malo OT:
ob določenenm načinu igre lahko šavsa po rokah (vendar ne stisne) in renči, ampak vodnik/jaz določam, kdaj se začne, predvsem pa, kdaj se igra zaključi. In to je igra za vodnika oz. tistega, ki psa obvlada, ne pa da pes začne in konča igro, pa še na otrocih ;)

Med vodeno plensko igro pes renči, pa to ni nič narobe.

Seveda pa v tem primeru ne gre za vodeno, nadzorovano igro. Bi bilo treba pa v živo videt, kaj se v resnici dogaja.

oaza88 ['* ?! Pa ne, no  -^ ^-^
Pri nas je bilo tako, da sem moji prvih nekaj mesecev (torej do njenega cca 6. ali 7. meseca) dovolila, da me "grize", ker je to bil očiten del odraščanja in igre, potem pa sva to postopoma opuščali (je pa potem še nekaj časa grizla druge zadevce, tudi zid v kuhinji  ::)). Ni me pa nikoli nikoli ugriznila do krvi ali da bi pustila za seboj kakršnokoli trajno sled (razen nekajminutne pordelosti kože) in je lepo prenehala, ko sem ji resno dala vedeti, da je igre konec.
Me pa občasno še vedno zelo rada prijema za roko, vendar vedno štartam in odneham jaz.
Tako - jaz sem mnenja, da mladič lahko grize in renči, ampak moraš vedeti, kje je meja in čez tisto mejo se ne gre in kot pravi Kalsang - bi bilo potrebno videti v živo.

moksa, jaz sem u ibr zaje*ana  ;) ::)  in svoji pasji princeski dovolim samo ljubkovalno grickanje, kot temu rečem (khm, kako naj to ponazorim....to je tko nekako, kot si opice med samo obirajo bouhe!  ;D ;D)

 ;b ;b :*[

Otroci se morajo pri priči ustavit in odločno reč psu NE! Ali fuj, sej nima veze kaj.
Če ne odneha pa magari "eno okrog ušes".
Nikakor ne dodatno cvilit in poskušat zbežat. Sicer pa nima kaj bit spuščen. Naj ima vedno kakšno vrvico, ki jo vleče za sabo, da lahko tudi odrasli vodnik, ki je zraven hitro posreduje in dodatno prepove nezaželjeno vedenje in pri tem lažje umakne psa.

Tako vedenje se mimogrede lahko stopnjuje. To ni samo igra. Ne sme se ga potencirat.
To je mene kot 8 letno punčko lepo naučil domač pes, moji starši pa niso imeli pojma. No, na koncu ko je pes odrasel sem skasirala tudi nekaj ugrizov.

Ko se pes umiri in ne grize več otrok pa mu za nagrado ponudite vodeno igro z vami, ne s hlačnicami otrok. Ali je to vlečenje igračke ali žogice ali kaj drugega...

Če je to prvič in če resno mislite, ko rečete ne bo nehal skoraj vsak mladič.

Evo, sem že tle.
Na začetku sem tudi jaz mislila, da je to igra. Imamo prvič psa in se vsi učimo...
Ampak glede na renčanje in tisti pogled, ki ni navihan ampak hudoben sem se ustrašila....
Danes sem šla sama z njo na sprehod. ODLIČNO. Pridna, nobenega renčanja, vlečenja, tekanja...Super. Ko sta otroka prišla domov, se je takoj zapodila vanju. Po kratkem crkljanju (nežnem božanju) je že začela vleči rokave. Ukazala sem otrokom, naj gredo proč in je bilo ok.

Izgleda, da je alergična naju. Druge otroke dobro prenaša.

Je pa danes v kopalnici zarenčala na hčer. Postavila sem se pred njo in ji rekla s jasnim glasom NE. Gledala me je grdo in renčala. Potem sem jo zagrabila za gubo pod vratom in spet rekla NE.
Potem pa se je vlekla po tleh pred mano, na pol cvilila, napol renčala...kot opravičilo ali nadaljna grožnja???!!!!
Ko je nehala, sem jo spustila iz kopalnice in epizoda je bila končana.

Tko, da, ja, tukaj gre za rangiranje, ne za nedolžno igro in ne bomo se ji pustili.
Na sprehodu bomo VEDNO uporabljali vrvico in kt kaže, bomo hodili ločeno. Enkrat z otroci in enkrat s psom.

Kocka, kako ste rešili rangiranje pri hčeri?
Ker kot kaže, misli da je šefica nad otroki in sedaj poskuša še nad mano!?

Otroci nimajo kaj hodit stran. Psa je treba odmaknit in mu taka dejanja prepovedat. Če se otroke pošilja stran pes doseže svoje. Jih prežene... :-\

en par besed na podobno temo: http://www.youtube.com/watch?v=R9jKGIuXMPo (konec je čist ameriški ;D )

Take osnovne zadeve pri vzgoji povzpetnika so: pes je vedno zadnji. Vedno in povsod. Zadnji je, zadnji gre skozi vrata, ne sme odločat kam in kdaj ampak se mora prilagajat drugim. Za vsak privilegij mora najprej kaj naredit, si ga prislužit. Nikoli ne sme biti višje od ostalih. Zahtevat moramo, da se nam umakne, ko gremo mimo. Ne gremo okrog, ne stopamo čez, ampak zahtevamo umik. Seveda tudi otroci ob pomoči staršev.
Vsaj na začetku bi bilo boljše, če do višjih mest kot so kavč ali postelja sploh nebi imela več dostopa. Če pridejo otroci k vam in istočasno prileti pes ali pa se s psom že ukvarjate (ko ga kaj učite motenje ni ravno zaželjeno pogosto), so na prvem mestu za vas otroci! Najprej pozdravite doma vse ostale in na zadnje psa... Jasno mu povejte, da je pač zadnji. Tu ni kaj.

Do zdaj je bil verjetno mali luškani buci buci in kadarkoli je kaj naredil je bil v središču pozornosti... Če je bilo tako mogoče, je takšno obnašanje potrebno prekinit.

Ko ste na sprehodu in se odločite, da je čas da greste, ne čakat psa, ampak recite odločno "gremo" in greste. Psa ne prosit in ne silit vanj. Če kaj hoče od vas, vas mora sam poiskat... itd...

Sicer pa vam bodo vse to povedali v šoli. Ampak ne čakat, da povejo sami od sebe, ampak predstavite vaš problem, da bo inštruktor(ca) pozoren(na) na to in vam tudi povedal(a) kaj več na to temo, kot bi morda sicer.

Rangiranje se pri nas ni kazalo z grizenjem ampak tako, da je vedno, kadar je tamala zlezla k meni v naročje v istem trenutki tja začela riniti tudi ona, kamorkoli je šla tamala, tja je rinila tudi Missy, najbolj pa je bilo očitno tisto z naročjem. Prav zriniti jo je hotela. Seveda sem takoj na začetku ob prvih poizkusih odreagirala in je morala psica stran. Odločno sem ji rekla, in po potrebi tudi zrinila stran, tamala je pa obsedela pri meni. vse ostalo sankcioniramo in preprečujemo na podoben način, kot je opisala AngSeter, samo Missy ni zalo dominantna po naravi in ti ukrepi niso zelo drastični. Ja pa izredno pomembno, da prepoznaš taka ravnanja v naprej in na začetku celo ne odobravaš tega in se smejič, kao - glej kok je kjut kepica mala kosmata....
odločno z glasom in telesom - po moje ne nuca kaj preveč, če ležiš na kavču in se kao odločno dereš, naj nekaj neha delat. V naslednji fazi, ko te pes že sprejema za vodjo, takrat že mogoče, prej pa ne. Jaz sem vedno vstala in šla proti njen, rahlo sklonjena naprej in jo gledala direkt, zraven pa govorila, kaj ne sme. Z močnim in nekoliko globjim glasom, kot ponavadi.. In občasno sem tudi zarenčala nanjo (pa naj se še tako butasto sliši - jo je skor fršlok, ko me je slišala) spet v isti odločni pozi.
Smo imeli cel teater doma, otroci so dol popadali od smeha, ko so me prvič slišali.
Ampak, res mora izgledati, da resno misliš.
In kjos i utrdiš položaj, potem večino tega ni ceč potrebno, ker teča samo od sebe. Potrebne so samo še občasne korekcije.
Ravno zadnjič je tamala nekaj rinila v psa, psa je Missy pošteno zarenčala nanjo. Takoj je vedela, da ga je usrala in najprej se je dvignila in pogledala mene. Spet sta jih slišali obe, pes ker renči in tamala ker rine vanjo.
Takle mamo...
Je pa čudež pri vzgoji doslednost in nagrada.

Evo kocka je super opisala. Je ras najbolj pomembno, ko nekaj poveš kaj ne sme, v kakšni intonaciji poveš. Ker pes ne razume vseh besed, razume pa tvoj glas.
Sosedi imajo malega psa in ko nekaj dela narobe ( po navadi se hoče zaganjat v mojega psa), mu tako milo govorijo: ne, to pa ne smeš... da pes dejansko razume to kot pohvalo. Potem hitro stopim jaz pred psa in se res zaderem: NE! in se  smrkavec takoj odmakne. In potem me začudeno gledajo zakaj mene uboga, njih pa ne. Sem jim že neštetokrat razložila, da je bolj važno kako poveš in ne kaj. Pa očitno vedno pozabijo.
Enako opažam pri naših dveh psih. Da prvič ko so kaj poskušali, sem jih samo prijela za gubo in se tako zadrla (tudi zarenčala) NE da jih je res šokiralo. In sedaj je že samo malo zvišan glas dovolj, da veta da sta ga zatupila.
Imamo pa iste postopke: najprej jemo mi, ko gremo ven, sta navajena in se že sama vsedeta in počakata, da gremo ostali prvi skozi vrata... in postopoma sta se navadila, da je hčerka pač otrok in da se z njo ne divja in igra na takšen način kot z odraslimi. Imamo pri obeh navajeno da se igramo ˝wresling˝ ( z rokami), ampak jaz rečem kdaj začnemo in kdaj končamo. Če v času te igre slučajno hčerka pride zraven takoj prenehata, saj sta že sama povezala, da z njo je treba ravnati nežno in da ima ona prednost.
Sem pa tudi tamali  v začetku pri ta mladem psu, ki  ima bolj grobo igro in ji ni nehal težiti in skakal po njej, rekla  naj ga klofne po smrčku. Ampak tamala je to tako nežno naredila, da je mislil da dela dobro. :D No zdaj se je že navadila in če slučajno pride še  kak trenutek, ko ji teži, kljub temu da mu večkrat reče ne, ga klofne in ima takoj mir. Se mi zdi da je dobro, da pes ve da se zna otrok tudi sam postaviti zase.
Moram pa poudariti, da hčerka pri svojih 3 letih zelo dobro ve kako pravilno postopati s psom, saj jo tega učimo ze od začetka in mislim da je tudi zaradi tega manj konfliktov.

Hvala za vsa navodila in mnenja...
Bom poročala, kaj se dogaja, ko bo prišlo do prvega izgreda....
Mislila sem, da je boljš, če se otroka odmakneta, pa je seveda prav, da se ne in da sta onadva prva!

Srečno!  (http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/a040.gif)

No, že lahko poročam.
Včeraj je skočila na hčer in renčala, ter jo poskušala prijeti za rokav...do glave na srečo ne doseže!?
Na glas in s strogim glasom je rekla NE, pes se je ustavil za sekundo in spet. To je ponovila in je pomagalo. Potem sem stopila še jaz zraven in je seveda zarenčala name. Strog NE in položaj malce sklonjen čez njo. Ko je zarenčala še enkrat sem zarenčala nazaj, kot je predlagala  kocka. Bi morale videt ta pasji pogled. Sploh ji ni bilo jasno kaj in zakaj se gre. Potem se je vrgla spet na tla, napol cvilila in renčala, javkala. Ko je nehala sem se zravnala in je bilo konec.
Je bilo tako prav?

Res si nisem mislila, da je s psi lahko tudi tako....Vsi znanci s psi, kar jih poznamo nimajo nič problemov...vsaj z napadalnostjo ne.

ajčka, vsak pes bo poskušal podredit vse, za katere se mu bo zdelo, da jih lahko. Če je pes po naravi zelo dominanten, bo problem v večini familij, če ni, pa samo tam, kjer lastniki res ne bodo šefi. ;)
Pri vas ste se zadeve lotili še pravočasno in prepričana sem, da boste (če boste nadaljevali tako) že v kratkem znani kot "familija, ki ima tistega prijaznega, neproblematičnega psa".

Hvala Vixen za spodbudne besede. Na začetku sem kar obupala in že začela razmišljat kam in kako...Zaradi skrbi za otroke sem pomislila tudi na oddajo komu brez otrok in z močnimi živci oz. vsaj z izkušnjami. Vedela sem, da so pekinezerji znani kot trmasti....ma sem tudi jaz ena velika trma.
Tle mi bo prav prišlo...hahahaha.

Že ko sem tle...kako se doda med besedilo smeška?

Ko napišeš tekst, klikneš na Predogled, potem si izbereš smeška in enostavno klikneš na njega. Če ti nobeden od pomujenih ne ustreza, potem pa klikneš na Več ;)

Jo je zadelo kot strela z jasnega, ane ::)...
Zagotovo ni pričakovala take reakcije, od tistih, ki so že skoraj padli na hierarhični lestvici na položaj, ki ga je ona določila, saj ste jo do sedaj ujčkali in mujčkali. Vsi bodite dosledni, tudi otroci, ob vsakem najmanjšem uspehu pri šolanju pa hvalite, čohajte, bucajte, nagrajujte s priboljški....
Pa ne pozabit na utrjevanje položaja s prijemi, ki jih je navedla AngSeter. To počnite dalj časa, dosledno, da bo vedela, da vas ne more šetat, kot si ona zamisli. Res so zlati, tile kosmatinci, samo če postanejo agresivni in moteči, potem pa se jih marsikdo želi znebiti po hitrem postopku in to samo zaradi lastne nesposobnosti oziroma bolje rečeno neznanja.
Poročajte, kako vam gre :)

čestitam. Meni še ni uspelo tako zarenčat nazaj, da bi me kateri koli cucek resno vzel. še naša omega ne.

Missy kar dol sede, res... Ampak glede na njen karakter se mi to ne zdi čudno. Mogoče bi me kakšen drug samo čukasto gledal, ne vem?

Že poročam.
Renčat mi ni bilo treba več. Če se spozabi (morda 1x na dan) jo samo pogledam, rečem NE in je mir...........
Hčerka jo je parkrat nakurila in jo sedaj upošteva, oz. pusti na miru. Privošči pa si starejšega sina, ki je bolj mile sorte in ji s takim glasom reče ne, da ga najbrž niti ne sliši. Tle bo še treba delat.
Opažam pa, da še najbolj uboga moža. Ta jo samo pogleda in ve kako in kaj!