Naslov: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 10:59:10 Pozdravljeni,
razmišljamo o nakupu manjšega psa. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imam pri nabavi psa prek "prijateljev", se odločamo za nakup rodovniškega psa, vendar je iz nabora lepih smrčkov, kar težko izbrati pravega. Zato prosim lastnike psov za nasvet. Glede na razmere bi si želeli imeli manjšega psa, ki pa mu ne bi bilo težko preteči kakšnih 10 km, saj radi tečemo in se gibljemo v naravi, pa čeprav živimo v mestnem jedru. Niso nam všeč "damski" kužki. Kljub velikosti naj bo smrček le pes ;-) Pes bo v stanovanju, zato si želimo, da bi bilo dela z negovanjem dlake kar najmanj. Glede na naravo dela, bo naš bodoči smrček le redko brez družbe. Živimo v manjšem bloku z dvema najstnikoma, tako da majhni otroci niso problem. Nismo navdušeni nad psom, ki je laja zaradi lastnega veselja - saj vem, vse je odvisno od vzgoje, pa vendar. Ogledovali smo si višavske terierje in gomilarje, pa nas skrbi morebitna preglasnost in (ne)možnost tekanja. Všeč mi je tudi mali šnavcer. In seveda množica ostalih smrčkov ;-) Hvaležni vam bo za vsakršen koli namig, ki nam bo pomagal nadaljnje raziskovanje pasme. Za malimi pasmami se nisem nikoli obračala, saj sem bila vedno navdušena nad ovčarji vseh vrst. Vendar želimo psa imeti v svoji bližini - tako doma kot na poti. In na razmere bo majhen kuža najprimernejši. Zavedamo sem, da bo pes naš dolgoletni življenjski popotnik, zato se nam z nakupom ne mudi čez noč. Hvala vsem vnaprej. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , sreda, 25.11.2009 : 11:05:49 Najprej vas moram pohvalit, da greste v nakup psa tako premišljeno. Tudi jaz sem vam hotela predlagati višavskega terierja, vidim, da razmišljate o njem. Kaj pa border collie, vam bi bil prevelik ? Ta mi je prišel na misel...bodo ostali člani napisali kaj več. :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 11:21:33 A ste nam brali misli? Border collie je naš ljubljenček, samo je malo velik. S partnerjem praviva, da ga bova imela na stara leta, ko se iz mesta umakneva na podeželje.
Imate izkušnje z višavci? A so res glasni, kot pravijo nekateri po forumih? Glede na kratke nogice, ali jim bi tek ne predstavljal problem? Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , sreda, 25.11.2009 : 11:27:17 Nekako bi vam glede na to, da ste aktivni bil pisan na kožo. Pa tudi tako velik ni.
Žal o višavcih nimam izkušenj, jih pa imajo ljudje na tem forumu. Za začetek si lahko preberete vse o njih: http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,204.0.html Upam, da se vam kdo oglasi, ki ga ima dejansko doma, in vam razčisti vprašanja. :) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , sreda, 25.11.2009 : 11:28:00 Hmmm...višavski terier bi bil kr primeren, glede na vaše napisano. Lahko se oglasite pri nas ali pokličete, imamo ravno mladičke. Brez skrbi lahko teče, hodi v hribe in še kaj. :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , sreda, 25.11.2009 : 11:30:48 Sem upala, da se oglasiš McKruster ;)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Houdini , sreda, 25.11.2009 : 11:42:50 Kaj pa kak tibetanec ali pa lakeland terier? Mali italijanski hrt? - to so trije za moje pojme čisto različni psi, ampak poznam primerke vseh treh, ki ne lajajo prav za vsako figo :D, tako da vem, da je možno, ne pomeni pa, da kak drug iste pasme ne bi :D. Vsi trije tudi vsaj po mojem mnenju niso mini mini in imajo tudi daljše nogice kot višavci, ter dlako (razen tibetančka, ki je na istem), ki je za vzdrževanje lažja.
Poznam tudi višavčka, ki pa mu recimo Šmarna gora, že dela probleme in ga potem na koncu nosijo do vrha (spet ni nujno, da ja pri vseh tako in več definitivno lahko povedo vzreditelji in lastniki). Pa kak manjši/srednje velik špic morda? Fox terier ipd. - izbire je ogromno, Januarja bo v Ljubljani razstava psov, če se vam ne mudi, je to dobra priložnost za ogled psov in pa pogovor z njihovimi dvonožci. nabor pasem pa najdete tudi tu:http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=104 prilepila sem terierje, ampak saj naprej se boste sami znašli :D Še vedno pa lahko razmislite o takšnile opciji ;): http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,32848.0.html Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , sreda, 25.11.2009 : 11:46:47 Ne, višavec definitivno ni problem za ure in ure hoje, teka, itd. Smo jih letos zraven v hribe meli, pa je blo super. Lakeland je relativno oster, sicer meni osebno všeč, ampak je kr hudiček.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Oxer , sreda, 25.11.2009 : 11:51:03 Živjo zabica2,
vesela sem, da kupujete psa premišljeno. :) Pomembno je, da si izberete psa, ki vam bo karakterno najbolj ustrezal. Sicer si navedla, da bi bilo zaželjeno, da zmore preteči cca 10km, da ni zaželjeno lajanje in da z dlako ne bi bilo dosti dela, ampak to ni dovolj. Kot si sama ugotovila, višavci in gomilarji res niso za "dolge proge". Iz izkušenj povem, da je višavcem 10km preveč. Z mojim sem vsak drugi dan tekla po 5 km in so se mu po 14 dneh pričele težave z izpahom pogačice. Njegove nogice so bile preobremenjene, zato ga na tek s seboj nisem več vzela in se mu je stanje popravilo nazaj. Drugo je sprehod v takšni dolžini, tempo pri teku, ki ga imate vi, pa ne sme biti obremenjujoč za psa. Moje mnenje je, da je za tak napor (10km) primerna višja pasma. Predlagam vam, da prečešete rubriko PASME (http://www.mojpes.net/modules/cjaycontent/index.php) in pretuhtate, kateri pes bi vam najbolj ustrezal. Vsekakor pa za več podatkov o pasmah kontaktirate vzreditelje, ki vam bodo znali svetovati. Prijetno branje želim in upam, da boste res našli pasmo, ki vam ustreza. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , sreda, 25.11.2009 : 11:57:53 Oxer nisem vedela, da si imela težave s pogačicami...mi smo tekli z njimi na take razdalje, pa ni bilo problemov, drugače nebi rekla.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: dasika , sreda, 25.11.2009 : 11:58:52 Tudi jaz lahko potrdim, da moji višavki ni za tek. Lahko se ure in ure igra in divja, raziskuje, da bi pa tekla ob meni, še posebaj na povodcu, pa ji ni. Takoj ko sem upočasnila tek, ali se ustavila, mi je zlezla u naročje ::)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: dasika , sreda, 25.11.2009 : 12:00:15 So si pa itak različni, verjetno nakateri radi tečejo, drugi malo manj. Moja rabi neko dogajanje, motivacijo.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Penny , sreda, 25.11.2009 : 12:04:36 Glede lajanja je po mojem res najbolj od vzgoje in ukvarjanja odvisno.. pa tudi pri mladiču se verjetno že vidi, če je zelo glasen. :)
Kaj pa kakšen španijel? Čeprav pri slednjem so pa z ušesi in očmi pogosti problemi. Od manjših pasem je meni (imam podobne kriterije, samo so mi všeč večje pasme)všeč valižanski ovčar. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Oxer , sreda, 25.11.2009 : 12:05:45 Mislila sem, da mi bo dobra družba ob teku in sem se zmotila. Interes za tek sem imela jaz in ne pes. :(
Drugače je zelo aktiven in hribolazimo, če se le da ampak tempo, ki sem ga pa imela pri teku je bil pa preveč zanj in je ves čas zaostajal, motivacija po 2 km ni več delovala, potem so se pa začele še težave s pogačicami in sem nehala tečt z njim. Neumorno divja, ko gremo v hribe in ko se igramo na travniku ampak je razlika, ker si tempo določa sam. Pri teku, pa ne narekuje pes tempa oz. če bi se ozirala nanj, bi eventuelno lahko le hitro hodila. :( Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Yo , sreda, 25.11.2009 : 12:17:01 Kaj pa pritlikavi (ne toy) ali srednji pudelj?
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 12:18:48 Houdini hvala za informacijo glede razstave. To bo res pravo mesto za ogled pasem v živo. Hvala seveda vsem za predlagane pasme - jih bomo bolje proučili. Pa kaj, ko pri vse pasmah piše vse lepo ;-) Ravno zato so mi všeč lastne izkušnje, kot npr. od Oxer. Hvala. V mladih letih sem imela mešančka, ki je z mano tekel tudi po več kot 10 km in bog ne daj, da me je videl v športni opremi in, da ga nisem vzela s seboj.
Španjeli so tudi lepi, ja. Kaj pa njihov lovski nagon? Baje zna biti precej moteč. Hvala vsem. Seveda so vse ideje še dobrodošle ;-) Ste mi olajšali brskanje po zbirki knjig, ki smo jih prinesli iz knjižnice ;-) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , sreda, 25.11.2009 : 12:21:21 zabica če imaš čas dejansko lahko prideš pogledat k nam višavce, čisto neobvezujoče, pa greš potem še naprej gledat, tako se najlažje odločiš. :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 12:23:03 Yo, tudi pudlja smo gledali. Predvsem ker je baje glede spuščanja dlak zelo primerna pasma. Kakšne so njegove "športne" sposobnosti?
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: fižolova župca , sreda, 25.11.2009 : 12:31:09 Jack russel ali pa parsson russel?
Parsson ima daljše noge, verjetno bi bil še primernejši, sta pa oba živahna terierska hudička. Mogoče pa najdeš tu kakega lastnika, ki bi povedal kaj o enem ali drugem... Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , sreda, 25.11.2009 : 12:34:51 Kodri so precej športni, parson russel terier pa še bolj.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: pridna , sreda, 25.11.2009 : 12:41:58 Ogledovali smo si višavske terierje in gomilarje, pa nas skrbi morebitna preglasnost in (ne)možnost tekanja. Všeč mi je tudi mali šnavcer. In seveda množica ostalih smrčkov ;-) Višavci (po mojih izkušnjah) nimajo težav s tekanjem (oziroma večjimi napori in obremenitvami, če so tega vajeni). Odvisno od kondicije oz. našega življenjskega stila. Pa preglasni tudi niso (pač terjerji, ne da bi lajali tja v tri krasne). Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Yo , sreda, 25.11.2009 : 12:44:24 Yo, tudi pudlja smo gledali. Predvsem ker je baje glede spuščanja dlak zelo primerna pasma. Kakšne so njegove "športne" sposobnosti? Jaz sem pudlja imela, lahko ti povem svoje izkušnje. Zelo aktiven, zelo učljiv, izredno privržen družini. Mi smo z njo (samička je bila) lazili vsepovsod. V hribe, na morje, na izlete... Rada je tekla, rada je plavala... itd. Energije ji ni zmanjkalo nikoli. Nikar ne misli, da je pudelj tisto, kar mnogokrat vidimo - zavaljene štruce, ki se nosijo po naročjih. Pravi pudelj je atletsko grajen pes, sposoben aktivnega gibanja. Ob nakupu je treba paziti na to, da niso histerični, da si dobiš karakterno stabilnega mladiča (opazuj obnašanje mame, ki pove veliko - velja za vse pasme) in seveda kot pri vseh preveri zdravstveno stanje prednikov in njihovih potomcev. Dlaka? Striženje (glede na vaše želje vsekakor na športno frizurco), kopanje po potrebi in česanje. Dlak pušča relativno malo, ne bom pa trdila, da popolnoma nič. Toliko zelo na kratko, če imaš konkretna vprašanja, bom z veseljem odgovorila. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: ika , sreda, 25.11.2009 : 12:50:39 No pa bom še jaz predlagala. Kaj pa papillon? Tudi jaz sem iskala nekaj majhnega, čeprav sem bolj ljubitelj večjih vrst in mi nobena manjša pasma ni karakterno tako ustrezala. Potem pa sem naletela na papillone: majhen pes (nekje med 2-4kg se gibljejo pri nas), izredno aktiven, teče zraven nas, ko se rolamo(tudi daljše razdalje). Ni pa tako energičen, da bi pa takšne ˝treninge˝nujno potreboval vsak dan. jaz sem ga poimenovala kar ˝pritlikavi border˝ (pa upam da me ne bo kdo preresno vzel), ker je res pes poln energije, uživa delati, izvajati trike, divjati, se rekreirati, po drugi strani je pa lahko zelo umirjen in uživa v cartanju. Vzrediteljica našega papillona pravi, da so to majhni psi z ovčarskim karakterjem.
Lajajo tudi ne , kar tako brezveze. Naš samo opozori, če je kdo pri vratih. Bolj aktivno pa laja, ko imam frizbi ali žogico v rokah. Edino kar bi vas mogoče motilo je dlaka, glede na to da je dolga. Sicer ni tako veliko dela, potrebuje pač redno česanje (kot vse pasme z daljšo dlako), da se mu dlaka ne vozla. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Dada73 , sreda, 25.11.2009 : 15:03:21 Imam še eno pasmo BASENJI, spada v 5 skupino-pratipski psi in špici
Poglejte si http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=179 Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , sreda, 25.11.2009 : 15:06:52 Dobra ideja, basenji. :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 15:24:40 Dada73 hvala - res lep in zanimiv kužek. Malo me sicer zbodlo , da "absolutno nimajo občutka za promet" :-( V mestnem okolju zna biti to precej nadležno. Pa vode ne mara - mi smo pa ob morju doma :-( Je pa res zanimiv kužek. Že berem forum, ki je namenjen tem psom. 8)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , sreda, 25.11.2009 : 15:52:11 Predlagam branje: Mali družni psi - Gorazd Gavez. Ljubljana: Kmečki glas, 1987.
ČE še nimate... :) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , sreda, 25.11.2009 : 16:00:35 V mestnem okolju morajo biti vsi psi po zakonu na vrvici. Sicer se pa pri nobeni pasmi ne velja zanašati na "občutek za promet".
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , sreda, 25.11.2009 : 16:03:04 Še nekaj, glede na to, da ste ob morju doma, morate upoštevati tudi to, katera pasma bolje prenaša vročino. Med malimi družnimi je takih bolj malo.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Dada73 , sreda, 25.11.2009 : 16:18:21 Ja Basenji pa ima rad sonce, nima rad mraza, glede vode pa sem nekje videla posnetek kako Basenji plava, tak da verjetno ne bi bil nek problem.
Ampak ti kužki so res srčkani Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: majas , sreda, 25.11.2009 : 17:05:23 zabica2, vidim, da si omenila tudi malega šnavcerja. Meni se zdi to odlična izbira. Res odličen pes za tek, hribe, vodo... skratka za aktivne ljudi. Če pa teren postane prehud, pa psa varno pospraviš v nahrbtnik!
Šnavcerji so odlični spremljevalci tako v naravi, kot v mestu. Tudi za šolanje so zelo primerni. Imajo pa KARAKTER in lastnik mora biti na to pripravljen. Lp, Maja :) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Tafi , sreda, 25.11.2009 : 17:36:01 Plus za basenjija je njegova velikost, enostavna nega, dlak je zelo malo po stanovanju, ne lajajo (lahko pa zelo glasno zatulijo), primerni so za aktivne osebe (in bodo brez težav tekli 10 km na dan), odlično prenašajo vročino. Glede vode - eni bodo šli v vodo, celo zaplavali, drugi pa ni šans.
(potencialni) minus je lovski nagon. Kaj pa npr. cirneco dell'Etna, whippet? Manchesterski terier? Nova Scotia Duck Tolling Retriever? Kakšen manjši ovčar, npr. kelpie, avstralski govedar, pumi...? Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: terier , sreda, 25.11.2009 : 19:40:27 joj ampak tale je pa močna - Avstralski govedar - je res po velikosti manjši pes ampak stanovanje v bloku pa najstniki pa tekanje 10 km res ne gre skupaj.To je močan pes, izredno delaven,ki potrebuje še vse kaj drugega kot tekanje .... velikost je pri izbirai psa bolj med zadnjimi pomembnimi lastnostmi. Pa brez zamere , samo dobronamerna pripomba. lp Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Drejči , sreda, 25.11.2009 : 21:04:31 Takole, nasteli so ti kar precej pasem, ki bi ustrezale vasim vizuelnim in sportnim zahtevam. Zdaj pa tisto najbolj pomembno... Ugotovite, kateri od nastetih vam bo karakterno pisan na kozo. Kontaktirajte lastnike, pojdite na razstave in si te pasme oglejte v zivo. Tam boste imeli tudi idealno priliko za oseben kontakt z lastniki, vzreditelji in jasno psi.
V koncni fazi boste prisli do spoznanja, da je karakter pred videzom in upam, da boste do tega spoznanja prisli se preden kupite psa, ki vam bo ustrezal zgolj po videzu. ;) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 21:19:27 Drejči, res je. Kar na nekaj pasem ste me opozorili, za kar vsem, HVALA. Že brskamo in beremo. Pa vsekakor bo potrebno pasmo še v živo videti, se z lastniki pogovoriti in se šele potem odločiti. Res hvala vsem za namige. Seveda bom vesela vsakršne dodatne takšne in drugačne izkušnje.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: sanco1a , sreda, 25.11.2009 : 21:43:45 Saj so že vse opisali predhodniki, rada bi samo dodala, da je po mojih izkušnjah - seveda rodovniški in preverjene vzreje - pudelj točno tak, kot ga opisuje yo. Daleč od damskega cucka, izjemno aktiven, športni pes neuničljivo zalogo energije in kar je še pozitivnega - karakterno nezahteven, praviloma lahko vodljiv, primeren za začetnike in za bivanje v stanovanju (dlaka dejansko ne odpada). Njegov izgled je skoraj v celoti odvisen od urejanja dlake in striženja. Lahko je zelo eleganten.
No ja, samo še ena od izkušenj. 8) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: sessa , nedelja, 29.11.2009 : 21:00:22 Me moti to stalno in konstantno metanje ''damskega cucka'' pod nos. Kaj pa je to za vas? Če že obstaja tako imenovan damski cucek, potem to ni noben pes določene pasme, ampak pes, ki si ga je človek takega naredil. Druga stvar pa-nobenega psa ne bi smeli imenovati cucek.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , torek, 01.12.2009 : 13:07:16 Padla je odločitev - Manchester terier bo naš bodoči hišni ljubljenček. Tafi hvala za namig.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , torek, 01.12.2009 : 13:36:41 Super :) ta pasma psov je v Sloveniji zelo redka. :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: MT Deli , torek, 01.12.2009 : 13:54:22 No ja. Tako redka pa ravno ni. ,^
http://www.shrani.si/f/a/sh/3zzD46pB/200910310025.jpg Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , torek, 01.12.2009 : 14:05:00 No ja. Tako redka pa ravno ni. ,^ Res je ;d Med nami je tudi vzrediteljica manchesterjev ;) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: branka , torek, 01.12.2009 : 14:21:58 A res ? Nisem vedela... :) A ste edini vzreditelji pri nas te pasme, ali je še kdo ? :)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , torek, 01.12.2009 : 15:09:04 No, priznam, srečanje z vzrediteljico je dalo piko na i naši odločitvi. Vesela sem, da sem imela čast spoznati kinologa z veliko začetnico 8)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: MT Deli , torek, 01.12.2009 : 15:22:35 Da ne bo kake pomote. Na sliki, ki sem jo prilepil sta res dve psički iz psarne. Ampak na tleh :-[ pa je naša Deli. Posnetek je nastal, ko smo bili zadnjič na obisku. Je bila ravno prilika da sem si ogledal družinsko deblo na kupu(babica, mami in ati, pa še hčerko sem pripeljal s sabo). To so ene take krasne priložnosti za primerjavo kaj je res dedno in na kaj vpliva vzgoja. Vsi pa so tako hitri, da sem kar vesel da sem ujel tri skupaj. <:]
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Lanabela , torek, 01.12.2009 : 16:58:41 Dobra izbira
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 00:29:29 zabica2 ali ste iz Ljubljane?
Jaz sem lastnica enega manchesterja namreč. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 02.12.2009 : 08:56:33 Ne, iz Obale 8)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , sreda, 02.12.2009 : 17:35:20 teycha, tole ni imenik email naslovov. Ce zelis zabici2 kaj povedati, so forumi za to, da poves tukaj.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 18:17:16 Ok..se opravičujem...ostalega pa tukaj itak tudi vem da ne smem napisat...Drugega foruma kjer je obsežna in aktivna tema ne smem predlagat. Drugega legla prav tako ne smem priporočiti oz. omeniti.
No lahko pa povem to - če bo pri tej vzrediteljici letos spet leglo z njeno mlajšo psičko in psom Ajkom vedite da je ta pes oče 5 leglom od 6 v Sloveniji. Če bo spet parjen bo to njegovo 6 leglo s psicami mama in dve hčerki. In še to če iščete tipičnega Manchesterskega terrierja - moj pes je iz D legla - plečna višina več kot 46 cm, 15 kil, štleča ušesa kljub raznim masažam in karakterno popolnoma falen. Rečeno je pa bilo da bo pasemsko tipičen (42 cm, ušesa se bodo postavila, lahko vodljiv, miren...) seveda ne pa razstavni česar itak nismo pričakovali. Sem torej dobila mačka v žaklju - se pa ne pritožujem (ga imam najraši na svetu) ampak samo omenim kakšna je situacija. Če sem pa kaj preveč napisala pa pač zbrišite. Pa brez zamere. LP Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , sreda, 02.12.2009 : 18:37:41 teycha, in kaj pravi na paritve in mladice vzrejna komisija?
Ta je namrec najprej pravi naslov za "prijavo" kakrsnihkoli nepravilnosti in upam, da so seznanjeni s tem, kar naj bi bilo narobe. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 19:36:05 'naj bi bilo narobe'. Saj po zakonu in pravilih ni nič narobe (ali mogoče je?)! Osebno mislim, da je nekaj zelo narobe če je celotna Slovenska populacija neke pasme v ožjem sorodu. In kako naj jaz vem kaj na to pravi vzrejna komisija? Oni itak (vsaj kolikor sem jaz seznanjena s to tematiko) dajo vzrejno dovoljenje samcu in samici in potem rodovnik skotenim mladičem. Če se kombinacija ponovi magari petkrat mislim da jim ni problem.
Sama nisem nek kinolog, nimam pojma o predpisih, pravilih in vrejnih komisijah - in če tega ne poznam ne mislim nikogar nikamor prijavit! Se mi pa nekako zdi prav da se naglas pove kakšno je stanje. Če je pa dobro ali slabo pa sami precenite. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Zoia , sreda, 02.12.2009 : 19:47:38 Manchester, ki ni miren in lahko vodljiv, je označen za značajsko faljenega?
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: AngSeter , sreda, 02.12.2009 : 19:53:39 Vzrejna komisija nima nič pri tem in niti KZS. Vse je po predpisih, če imata oba dovoljenje. Kakšno vzrejno politiko pa ima nekdo je njegova stvar, dokler so psi zdravi. Vedno se pa najde kakšen outsider. Če so ostali v redu, si imela malo smole. Če je več "čudnih" pa se je za vprašat o etiki ponavljanja.
Sicer pa tudi, če bi vedno zamenjala samca bi bila ista pašta, kar se sorodstvenih vezi tiče. Ima pa vse svoje pluse in minuse. Glede vihravosti kakšnega psa. Če ni neka pretirana agresija ali plahost, je stvar vzgoje, da se psu postavi meje. Upam pa, da vsak naredi domačo nalogo preden se odloči kupit psa pri komu in ve približno kaj si želi in iz kakšnih pogojev hoče psa. PS: Meni bi tudi bilo bolj čudno, če bi bil miren in indiferenten. Sem parkrat vidla enega predstavnika pri nas na poligonu je bil vesel, malce vihrav pes s problemom odpoklica, ampak zelo simpatičen in s pridno vodnico, ki se je tudila (trudi). Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 20:19:12 Dejansko moj je značajsko faljen - in ne zaradi nevodljivosti in nemirnosti ampak zaradi veliko drugih stvari (ki so karakterne in ne vzgojne). Zoia - imaš MT-ja?
In nikakor nočem da se komu pasma zameri - opozarjam samo na veliko količino lepih besede pred nakupom. In na to da ti nekdo nekaj zagotovi dobiš pa nekaj, kar je čisto nasprotje. Pasma sama po sebi je super, če bi vzela še enkrat takoj Manchestra...ampak bi se prej zelo natančno pozanimala o vzreditelju in dejanskem značaju in videzu 'izbranega' mladiča. Pa če smo že začeli - MT se 'reklamira' (dejansko) za vodljivega, učljivega in ko enkrat zna ubogljivega, zunaj norega in notri mirnega, za agility, za mlade družine, voljnega za sodelovanje s človekom in zvestega lastniku, samostojnega vendar ne trmastega in neposlušnega, pametnega, ko je sam neproblematičnega, včasih malo plašnega. Vse to naj bi moj bil, ko sem ga dobila v roke, pa ni. (In to je najbolj sporno) Zdravi so sicer hvalabogu vsi - za značaje drugih pa ne bom sodila ker jih ne poznam tako dobro. Torej če povzamem mene moti praktično samo to da kupiš 'popolnega pridnega psa' dobiš pa 'zahtevnega težkega psa'. Zavajanje torej. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 02.12.2009 : 21:58:10 Teycha,
do sedaj nisem imela opravka z rodovniškimi psi, tako da sem se šele v zadnjih par dnevih, z branjem forumov, seznanila, da ni odvečnih mladičev v leglu, ki bi naj ne dobili rodovnika :-[ Takšne zgodbice so namreč hodile naokoli. Rodovniškega psa iščem ravno zato, ker vsaj približno želim vedeti kaj lahko pričakujem. No, sedaj pa kinologe sprašujem - v čem je narobe, če imata isti samec in psica več legel? Saj, če želi kdo vzrejat pse naprej, se pozanima, kdo so predniki in ne dovoli sorodstvenega parjenja. Ali pa želite reči, da bi/so očeta parili s hčero? :o Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: AngSeter , sreda, 02.12.2009 : 22:12:43 Navadno se pri vzreji išče samca, ki je koplementaren psici. Se pravi nima istih napak in popravlja kjer fali psici. In obratno. Noben pes ni perfekten. Vzreditelji v splošnem ne podvajajo legel razen, če so le-ta vrhunska in mladiči v povprečju zelo uspešni. Nikoli/večinoma se ne zadovoljijo z eno kombinacijo in probajo najti vedno boljšo kombinacijo. V časih rata v časih pa tudi ne, čeprav se ti je zdelo, da je super. Največkrat parijo z istim samcem po možnosti najbližjim tisti, ki se jim ne da iskat in raziskovat, kar pa sploh ni nujno!
Če je pa kombinacija odlična in se odločiš ponovit, je po navadi tako, da se ne spuščaš v neznano, ampak imaš boljšo sliko kaj lahko pričakuješ. Kaj je to za koga, je pa odvisno od vsakega posameznika. Vprašanje zakaj je vzreditelj paril točno to kombinacijo in kolikokrat je vprašanje zanj, ki nikoli ne sme manjkat! V čem ti psi tako izstopajo v primerjavi z ostalimi itd... Torej najprej domača naloga pol ali pa kar v mes pa pogovor z vzrediteljem o vsem, kar ti pade na pamet in kar se ti zdi pomembno. NI NEUMNIH VPRAŠANJ! Mi bomo vzeli mladiča iz tujine iz legla, kjer je kombinacija 3. ponovljena, če bo vse po sreči. Oba psa sta preverjena, mladiči tudi. Veš približno kaj lahko pričakuješ. Še vedno pa se lahko narava poigra... Odločitev in tehtanje o plusih in minusih je na tebi. Ne se ustrašit, ampak razčisti vse kar te skrbi in ne verjemi na besedo! Preveri in ravnaj se po svojem občutku. To, da se je javil nekdo, ki ni najbolj zadovoljen je super povod za dodatna vprašanja na katere prej morda še pomislila nisi :) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , sreda, 02.12.2009 : 22:20:25 zabica2, kaj so parili, je najbolje pogledati na rodovnik, oz. raziskati prednike starsev legla.
teycha, nic nisem rekla, da je kaj narobe, temvec samo to, da mora o morebitnih nepravilnostih vedeti vzrejna komisija. Parjenje iste psice in istega psa ni sporno, v kolikor se ne izkaze, da dajeta bolne in netipicne mladice (ne enega, temvec vec). Prav tako ni sporno parjenje v sorodstvu, ce vzreditelj ve, kaj dela in po nasih vzrejnih predpisih je treba s tem seznaniti tudi vzrejno komisijo, ce se ne motim (bi morala obnoviti znanje iz vsebine pravilnikov, seveda, ce ne delajo v okviru KZS spet kje kaj mimo njih). Naloga vsakega kupca je, da se pozanima o vsem - o prednikih mladica, ki ga nameravajo kupiti (pred nakupom in ne sele po njem), tudi zdravje, tipicnost in podobne zadeve. Treba je obiskat kaksno razstavo, kjer se da obicajno videti vec predstavnikov pasme (no, na nasih to pac res ni mogoce, zato je manchesterje treba it pogledat v tujino). Prav tako ni dovolj obisk enega vzreditelja, oz. se kar zapicit v prvega, ki se lepo nasmehne in vzeti prvega mladica, ki nam prisiba v narocje, temvec velja tukaj osnovno pravilo - vec, kot imas informacij, vec, kot vidis, vec, kot ves, vec, kot primerjas, raziskujes in sprasujes, bolj se lahko odlocis na temelju poznavanja in pameti in manj na podlagi custev (bog ne daj zaletavosti). Ce se tako pripravis na nakup, te ne more presenetiti "cudna" vzreja, ker se je izognes, ce ni dovolj jasno, zakaj se nekaj pocne, kot se pocne, pa tudi same lepe besede in samohvalo vzrediteljev znas postaviti na pravo mesto. Meni nekako ni ravno jasno, kako kupci psov sele po nakupu jambrate, kaj vse vzreditelji pocno, pa vasi psi niso ok, nasedli ste na vse mogoce ... Razumela bi, ce bi prihajali sem pred nakupom sprasevat, kaj storit, ce vam recejo to in kaj ce vam ono. Po nakupu psa nosite posledice sami. V Sloveniji veljajo dolocena vzrejna pravila za vse pasme FCI in naj bi bilo vse rodovnisko vzrejeno po teh pravilih. Ce ni, potem je dolzan vsak tisti, ki ima podatke o krsitvah ali nepravilnostih, to prijaviti ali vsaj neformalno na to opozoriti vzrejno komisijo za pasmo. Redki so vzreditelji, ki ocenijo ze pri mladicku, kako uspesen bo na razstavah. Se dogaja, vendar prihaja tudi do zmot. Tudi kupci rodovniskih psov morajo imeti razciscene pojme o genetiki, pa o vplivih okolja (niti dva vzreditelja, pa tudi ne dva nova skrbnika ne delata enako s svojimi psi) ... in morajo biti pripravljeni, da se kaj ne odvija tako, kot je rekel vzreditelj ob nakupu. Seveda mladice iz svoje vzreje vecina hvali. Na kupcu je, da bo locil pretiravanje (tudi lazno predstavljanje) od realnosti. Zato pa ni za kupit psa takoj pri prvem, ki ga srecas. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sreda, 02.12.2009 : 22:51:18 Še eno amatersko vprašanje :-[ Originalna imena psov so običajno sestavljena iz dveh ali celo treh imen npr. AAAA BBBB. Ali potem pomeni, da sta npr. AAAA BBBB in AAAA KKKK lahko v sorodu? Vesela bom razlage. :-[
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 22:56:50 Ok. Najprej moram nekaj napisat. Me zelo veseli da gre tema v pravo smer in da me ni (še) kdo napadel kot izdajalko ali pa kaj takega.
Zabica2 ne se bati, tukaj ni parjeno oče hči - smo se očitno narobe razumeli. Prvo leglo je bilo s prvim samcem in iz tukaj se je obdržala hči. Mama prvega legla je imela potem še 2 legli z drugim samcem. Hčera ki je doma je do sedaj imela dve legli z tem drugim samcem in še ena hčerka eno leglo. Je pa res da sedaj ne vem s katerim je bila/bo zdaj psica v tazadnje parjena. Nekako se mi pa dozdeva da bo samec isti, ker če bi hoteli karkoli drugega bi bilo treba v tujino. Vse te informacije lahko preveriš na spletni strani psarne pod Legla. Je pa tako da žal na zunaj deluje vse popolno, ko pa si enkrat vključen ti je zelo žal da se stvari odvijajo v tej smeri. Meni recimo je dejansko škoda pasme, ker pri nas ni nobenega napredka in razvoja. Ni nič narobe v tem da ima več legel iste starše - slabo je edino to da se oža genska raznolikost. Pasma je že tako redka in potem se s takim načinom da je 50 psov v ožjem sorodstvu zelo zapira možnost vzreje in povečanje števila in izboljšanja te pasme. Ali link do enega kužka ki je mešanec z MT lahko dam? Se oddaja prek Žverce? Ste mogoče razmišljali v smeri mešančkov? Horjul jih ima veliko na izbiro in vodja zavetišča zelo dobro ve kaj se od njih lahko pričakuje. Ni vedno tako da se samo za rodovniške pse ve kaj naj bi iz njih zraslo ;) Se pa vseeno strinjam da ste glede na svoje želje izbrali dobro pasmo, vendar se je preden mladiča vzamete za svojega dobro poglobiti v njegov karakter. In ne verjeti v to kar ti ljudje pripovedujejo in dopovedujejo. Na nekem drugem forumu je pa res obsežna tem o pasmi - se jo izplača prebrati- malo pobrskajte. (Upam da nisem preveč povedala) In še komentar na Jano. Res lepo napisano in se dejansko z vsem strinjam. Je pa v dotičnem primeru tako, da se je nafarbalo že večje število ljudi. Za 4 vem za sigurno. Dejansko je igra tako dobra da verjames vsemu kar se ti pove. Jaz sem sele po enem letu odkar sem dobila mladica pogruntala da nekaj ne stima. Se pa v celoti strinjam da je vse na meni in sem za vse 'kriva' sama. Pa še to: zmota je da ima pes eno, dve napaki - moj ima pa dejansko vse napake, karakterno je itak vse kontra vizualno pa še bolj. Je pa itak spet moja napaka, ker besed nisem že takrat preverila - in moja napaka ker se nisem bolj pozanimala. Skušam samo opozorit tiste, ki se že malo po limancih peljejo da jim ne zdrsne čisto do konca tako kot je meni. Kako so v sorodu vidiš šele v rodovniku. Je pa tako da je običajno tist aaa ime psarne in b c k itd. ime posameznega psa. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , sreda, 02.12.2009 : 23:04:40 teycha...če je to vse res in želiš kaj ukrenit, pripelji psa pokazat vzrejni komisiji na spomladanski vzrejni preged. Samo če so stvari uradno zabeležene se lahko kaj naredi, pisanje po forumu ni dovolj.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , sreda, 02.12.2009 : 23:25:35 Tocno tako, kot pravi McKruster.
Zakaj obicajno ne pustim pisarit o nobenem vzreditelju, posebej pa ne o tistih, ki jih ni z nami? Zato, ker so zadeve vecinoma "rekla-kazala", vsak med nami pa ima svoje znanje, svoje izkusnje, svoj okus, po svoje jemlje prijaznost, strokovnost, zadircnost in vse, kar zraven h komunikaciji z drugimi spada. V preteklosti se je pokazalo, da lahko edino vsak sam izbere zase prav. Seveda so v pomoc drugi, vendar odlocitev je izkljucno nasa in mi zivimo potem z izbranim psom in v krasnih primerih tudi (posredno) z vzrediteljem se mnogo srecnih pasje-cloveskih dni. Verjetno je jasno, da si ti izbirala in izbrala psa povsem drugace, kot bi ga jaz ali kdorkoli drug in kot ga bo zabica2. Zaradi mene se lahko vzreditelj cedi od prijaznosti, bo s tem nabiral samo minus pike, ce ne bo znal zraven odgovorit brez jecljanja na vsa moja zastavljena vprasanja. Seveda postavim vprasanja na podlagi vseh pogledanih rodovnikov ne samo iz ene vzreje), zgodovino vzreje in psarne (tudi vzreditelja), vseh dosegljivih javnih in zapeckarskih podatkov in lastnega videnja. Predvsem nikoli ne verjamem na prvo zogo vsem, ki pridejo mimo. Vse krizno preverim. Vsak podatek. Torej, nisem direktno rekla, da je kdorkoli kriv za vse, temvec z vso gotovostjo trdim, da ste kupci psov odgovorni za svoj nakup zivega bitja v celoti, ker imate v casu interneta in avtocest moznost opraviti domaco nalogo mnogo bolje, kot smo jo lahko opravljali pred leti, ko je bilo 500 km dalec in so še golobi nosili posto. Noben in nikakrsen problem ni javno jasno in glasno povedati, kaj je nekje narobe. Vendar je treba za vse napisano imeti dokazila in ni dovolj samo nas pogled na psa, pa nasa in prijateljeva predstava o karakterju, pa ... Treba je psa peljat pokazat tistim, ki so za pogled nanj usposobljeni. Se bolje - vecim usposobljenim. Treba je pokazat vec psov iz iste vzreje, oz. ce se da, celo vec psov iz istega legla. Ce se menite samo na kafetkih (brez zamere, ampak zelo veliko primerov takega kafetkanja in neustreznega oz. sploh ne-ukrepanja poznam v zivo), se ne bo nikoli nic spremenilo, ne pri manchesterjih in ne pri nobeni pasmi, za svoje pisanje pa jih lahko dobis po prstih in denarnici od tistega, o komer pises. To je vse in skoda se lahko (ali pa ne) dela naprej. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , sreda, 02.12.2009 : 23:34:07 In kaj bo potem na vzrejnem? Rekli bodo da je pes prevelik, da nima dobro postavljenih ušes (če bo sodnik kakšen ki se vsaj približno spozna). Napisali bodo da ne naredi vzrejnega pregleda in to je to. Ali se potem še kaj naprej raziskuje, gleda itd? Če pa naletiš na sodnika, ki ne pozna pasme pa itak narediš. Lahko prosim poveš kaj več o tej temi McKruster, Jana? Če bi se recimo zbralo 10 psov iz te linije in bi recimo ene dva naredila vzrejnega vsi ostali pa ne. Kako potem poteka karkoli naprej?
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , sreda, 02.12.2009 : 23:59:54 teycha, kako zadeva tocno poteka v klubu terierjev, ti lahko napise McKruster.
Zagotovo ne pregleduje psov na vzrejnem nekdo, ki ne pozna pasme, oz. se to ne bi smelo dogajati. Zagotovo je eden od podatkov vzrejni pregled in vzrejna komisija, zagotovo pa je treba imeti vec podatkov o tem, kaj je dobro in kaj je povsem mimo. To prinesejo sodniki specialisti na razstavah, pa ne samo v Zgornjem Dupleku, temvec cez mejo. Verodostojni so lahko tudi drugi vzreditelji, ki imajo posten odnos do pasme (ni jim tezko tujega psa pohvaliti, ce je res dober, ali priznati slabosti svojih; seveda morajo za tako pocetje imeti nekaj kilometrine v vzreji pasme). Glede na to, da je pri nas samo ena vzrediteljica, je jasno, da se tudi kaj takega dobi cez mejo. Tezko ti bo kaksen vzreditelj, ki te prvic vidi, ze tudi kar odgovoril na vse tvoje kritike nekega psa. Treba je prit "malo blizje" pasmi, se vkljucevat v kaksne razprave (morda na tujih forumih, kjer je vec vzrediteljev, vec lastnikov, sirsi pogledi), se pojavljati na kinoloskih prireditvah, se osebno spoznati z ljudmi "v pasmi" ... In seveda, treba je po netu (in drugod) izbrskati vse razpolozljive podatke, primerjati pse na slikah, se nauciti videti dobre in slabe pointe pri psih ... Raziskati (brati, slediti, sprasevati, poslusati) je treba o problemih (zdravje, umrljivost, karakterne znacilnosti ...) posameznih vzrej in podobno. Tako se ustvari ena splosna in obenem ze tudi na posameznih tockah konkretna slika, kje je kaj in kam kdo spada. Samo poslusati in verjeti, kar nekdo pravi, je ena od poglavitnih napak. Ce bi se zbralo na vzrejnem 10 psov iz ene vzreje, od katerih bi 2 naredila vzrejnega, ostali pa ne (treba je tudi videti, zaradi cesa ga ne bi naredili - samo velikost ali se kaj zraven), je najmanj, kar bi se zgodilo to, da se lahko javno pise, da psi iz neke vzreje ne ustrezajo vzrejnim normam, lahko pa da imata kaksne sankcije v rokavu tudi vzrejna komisija in KZS. Za odgovor se obrni na njih. Morda bo kaj pomagala z razlago tudi McKruster. Dokler ne greste na pregled, dokler nimate ocen, tako dolgo bodo vasa pisanja in izjave samo bucnice in osebno jih stejem kot posledico antipatije do vzrediteljice in neznanega nezadovoljstva ob lastnem nakupu psa. To je povsem enako, kot ce bi nekega psa nekdo laicno in povsem brez podlag koval v vzrejno in razstavno zvezdo, na prvi razstavi pa bi ga sodnik fliknil iz ringa zaradi kupa vizuelnih in/ali karakternih napak. Ne eno in ne drugo ni realno od lastnika. Za vse nas so nasi psi najprej odraz nasega videnja - za vse so najlepsi in najboljsi, eni pa gredo v skrajnosti in zahtevajo tudi od drugih, da jim priznavajo najvecjo lepoto, ali na drugi strani - eni najdejo vse mogoce napake na njih in zahtevajo od drugih, da jih vidijo in priznavajo, ceprav dobro ne vedo, ali so to tudi pasemske napake, ali samo njihovo videnje. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Uma , četrtek, 03.12.2009 : 00:11:50 Ja, možno da ne bi naredil vzrejnega, samo na podlagi tega se lahko potem pritisne na vzreditelja, če je cilj presekat neko vzrejno linijo. Razumeš stvari morajo biti zavedene, zabeležene, vzrejna komisija se ne more it pogovarjat z vzrediteljem na podlagi ene navedbe na forumu, če pa bo podatek, da je toliko in toliko psov dobilo vzrejno prepoved pa se lahko.
O takšnih in drugačnih primerih je lahko govorit tukaj naokrog, potem pa nihče nič ne ukrene, pa ni važno za kakšno stvar se gre, ali je to da je nekdo pri vzreditelju kupil tudi nerodovniškega psa, pa to ustno pove, ne želi pa potem dat pospisane izjave da bi se lahko ukrepalo, ali je to dvom o kakšnih nepravilnostih, noben pa ni toliko da bi dal pisno pritožbo, ni važno za kakšno stvar gre, treba je stopit v akcijo. Mogoče se sicer ne bo zgodilo nič, ampak če ne poskusiš pa se sploh ne more. Aja teycha, razlika pa je ali določen pes ni recimo za odlično oceno, ali pa da dobi vzrejno prepoved, plastično razlika je ali ušesa niso dobro postavljena ali pa so recimo poklopljena tam kjer ne smejo bit, prvo še ni za vzrejno prepoved, ampak mogoče eno oceno nižje, drugo je prepoved. In pa seveda kako so v standardu določene napake opredeljen ali kot izključujoče ali pač samo kot napake. Ker če so samo napake, potem je dejansko na sodniku, da oceni kaj in kako dobi pes, če so pa izključujoče, pa ni dvoma. Sama pasme žal ne poznam dovolj, da bi se lahko na podlagi napisanega opredelila o tvojih konkretnih stvareh. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , četrtek, 03.12.2009 : 00:40:10 No, s prebiranjem forumov sem prišla tudi do odgovora na moje prejšnje vprašanje - psi nosijo imena psarn. Drži, ali ne?
Kaj vse sem se v zadnjih dneh, od kar iščem psa, naučila 8) In še se učim ;-) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , četrtek, 03.12.2009 : 00:51:07 Oprosti, sem ti prej pozabila napisat.
Ja, rodovniski psi nosijo imena in priimke. Ime ima v leglu vsak svoje, priimek pa vsi enak - naziv psarne, ce jo je vzreditelj registriral. Nimajo namrec vsi rodovniski psi "priimkov", ker pac nimajo vsi vzreditelji svojih psarn. Vcasih je veljalo, da so se imena vseh psov (ne priimki), skotenih v enem koledarskem letu, zacela na isto crko. Zdaj ze kar dolgo temu ni vec tako, temvec morajo imeti vsi mladici v enem leglu imena na isto crko, katera pa to bo, se odloci vsak vzreditelj po svoje. Eni zacnejo pri prvem leglu pri eni crki in nadaljujejo po abecedi pri naslednjih leglih, drugi dolocajo "zacetne" crke imen mesano ... Dobro je, da se naucis brati rodovnik. Zacnes pri imenih psov. Po priimkih bos ugotovila, kam in v katero vzrejo kaksen pes ali psica spada. V dobi interneta se da za mnoge pse najti podatke, kje so in kaj se z njimi dogaja, se posebej, ce se pojavljajo v vzreji, na razstavah ali v kaksnem od kinoloskih sportov. Mnogo je zdaj ze tudi osebnih spletnih strani lastnikov, kjer opisujejo zivljenje s svojim psom in se da zaslediti, s katerimi tezavami se srecujejo. Ce te pasma res zanima, ti ne bo pretezko presedeti ob kompjutru noc za nocjo in raziskovati. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Jana , četrtek, 03.12.2009 : 00:59:05 Se to - ko raziskujes, se pojavljajo klicna imena psov in tam je treba ugotoviti, kaksno je rodovnisko ime psa. Sele s tem imenom lahko karkoli pocnes.
Recimo, moja nemska doga je bila Barletta di Capo Rizzuto, klicali pa smo jo Bali in tudi po forumih sem vedno pisala Bali, izjemoma z rodovniskim imenom. Bali ti ne bo med nemskimi dogami povedalo nic, razen ce poznas sceno in ves, da je to Barletta. di Capo Rizzuto je podatek, kdo jo je vzredil, Barletta pa ti pove (pri vzrediteljih z mnogimi legli rabis se rojstni podatek, pri takih, ki imajo malo legel, pa ga ne potrebujes), v katerem leglu je bila skotena, torej leglo B. Ko najdes mamo in oceta, lahko najdes tudi brate in sestre, pa ostala legla (in mladice), ki sta jih poleg Barlette v vseh leglih (skupaj ali v drugih paritvenih kombinacijah) dala. Najdes lahko stare starse, z vztrajnostjo tudi "tete" in "strice", pa "bratrance" in "sestricne", celo dlje (globlje) po drevesu se da pogosto priti. Ko si naredis nekaksno sliko (jaz si risem razpredelnice in miselne vzrorce (kdo je s kom in kdaj :P), gres raziskovat, kaj se dogaja/se je zgodilo s posameznim psom: se je pojavljal "v javnosti", je bil parjen, je ze umrl, je kaksen podatek o boleznih ... Vmes pa seveda razisces se kup neznanih izrazov, oznak, opomb ... in "govoric". Tako slika in znanje rasteta. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , četrtek, 03.12.2009 : 01:03:01 Tudi pri meni že nastaja miselni vzorec ::)
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: azura , četrtek, 03.12.2009 : 13:38:03 Kar se moje vzreje tiče. Vzrejo sem začela s samičko iz psarne Lantaka, ki je za vzrejo res previsoka, zato sem ji iskala čim manjšega samčka, a teh pod 41 cm skoraj ni. Na srečo sem takrat našla Finskega samčka - Ajka (gotovo najbolj kvalitetne vzrediteljice te pasme v Evropi - Dabljuu iz Finske), ki ima komaj 39 cm in sem parila z njim. Ker mi bistveno ni uspelo znižati višine mladičkov, sem vzrejo s prvo psičko Boni opustila, ter začela pariti njeno hčerko Loti, ki ima sama 38cm, kar je ideal pasme z Ajkom, saj sem sklepala, da bom bistveno znižala višino mladičkov. In res je ponavadi v leglu več kot pol mladičkov, ki imajo idealno višino - vpliv velikosti babice Boni se še vedno precej pozna na manjšini mladičkov, ki so previsoki za pasmo. Zato bom obdržala letos najmanjšo samičko od Loti in to parila z nizkim samčkom (žal ne najdem enega, ki ima 40cm, majhna ušesa, pravilno nošena, dobro okotenost in hrbtno linijo, srednje močno postavo ter stabilen in pogumen karakter) - pri tem pričakujem, da bo redko kateri mladiček še previsok. Žal pri izboljševanju pasme ne gre vse tekom enega legla, temveč desetletnih zelo načrtnih paritev. Zato se nekateri vzreditelji poslužujejo double breedinga, paritve z več samci v istem ciklusu psice, česar sama ne podpiram.
Drugo vprašanje glede paritev - sama sem se po D leglu zanimala, če naj še parim z Ajkom - želela sem si preizkusiti še kakšno drugo kombinacijo, zato sem se pri dveh zelo dobrih Belgijskih vzrediteljih (Fantatic's in Mancunian) zanimala za plemenjaka - žal sta se oba odločila prenehati z vzrejo, ker sta obupovala zaradi vedno bolj netipičnih samčkov, tako glede velikosti, kot velikosti in nošenja ušes, značaja, hrbtnih linij, barv... itd.). Ko sem ju spraševala za nasvet, sta mi predlagala, naj se poskusim vrniti nazaj na prednike, ki so bili ideal pasme - to pa sta bila dva izjemna plemenjaka Brenandi Starsearcher in Donald van Brandweis.Prvi je bil Ajkov dedek po mami, drugi pa po očetu. Ko sem ju spraševala, če sama poznata še kakšnega psa s tema dvema plemenjakoma, nista vedela, sta mi pa sama predlagala naj parim še naprej z Ajkom, dokler ne najdem še kakšnega samčka, ki ima oba plemenjaka v rodovniku in tudi sicer ustreza karakteristikam pasme. Za tokratno paritev sem že nameravala pariti z Avstralskim samčkom, ki živi na Norveškem, a so mi ga odsvetovali, da bi šla popolnoma ven iz linije, saj ima samček precej drugačno postavo, spet kar velika ušesa, sicer pa je simpatičnega karakterja (to so mi povedali lastniki ter eni, ki so z njim parili). Ugledanega sem imela še, psa Fanatic's Fosforja, a mi njegovi poljsko-češki predniki po očetovi strani niso všeč, ne glede rodovnika, ne po izgledu - sem se dopisovala z lastnikoma očeta in mame le-tega. Samček, ki ima še Donalda van Brandweisa v rodovniku je znan Poldy von Trajan, ki sem ga že pred leti videla na evropski razstavi v Zagrebu in je simpatičen samček, ampak spet kar visok (42 cm), če želim pasmo nižati na standard pasme, pravilno nosi ušesa, a ima spet prevelika, ima kar močno konstitucijo in srednje stabilen značaj, kar spet ne ustreza. Ogledala sem si še njegovega brata, ki živi v Avstriji, ki ima še večja ušesa, ki jih ne nosi pravilno, je tudi sam višji (44 cm), tudi bolj plašen, skratka, je spet odpadel. Prosila sem za pomoč še Nemški klub terierjev, ki mi je poslal plemenjake te pasme v Nemčiji, katere sem pregledala sama, lastnica samčka Ajka, ki je tudi sama mednarodna sodnica za terierje in velika poznavalka pasme, prosila sem za nasvete tudi oba lastnika obeh Belgijskih psarn - meni sta bila na izgled dva samčka simpatična, vendar so mi vsi trije odsvetovali paritve z nemškimi samčki - prvič, ker so previsoki, drugič, ker imajo po vrsti prevelika ušesa, tudi prenizko nošena, v Nemškem klubu terierjev so me opozorili tudi na težave z okotenostjo. Potem sem se kar nekaj časa posvetovala z angleško terapevtko s psi, ki ima tudi sama dva MTji, ki ju je že parila - ta dva sta terapevtska psa, imata pogumen, prijazen, odprt karakter, sta pa spet visoka 42 in 43 cm, prevelikih ušes, nepravilno nošenih, kar močne konstitucije, tudi slabših barv. Spraševala sem jo, če naj kljub vsemu najprej parim z njenim nižjim samčkom in šele hčerko od tega samčka, ki bo imela močnejši karakter, parim z Ajkom, ki je poleg dobrega karakterja tudi nizek, ima manjša ušesa, pravilno nošena, je bistveno šibkejše konstirucije itd., pa mi je sama svetovala obratno, naj parim z Ajkom, obdržim njegovo hči, ki bo imala čim manjša ušesa, bo čim nižja, imela šibkejšo konstitucijo in to potem parim še z enim značajsko čim močnejšim samčkom, saj se na ta način deduje več genov, s katerimi bi izboljšala tako zunanjost kot karakter mladičkov. In še zadnji razlog, čemu parim večkrat z Ajkom - poleg tega, da je nizek, da ima najmanjša ušeska, kar sem jih kdaj pri tej pasmi videla - ima izjemno dober značaj. Vsak, ki ga je kdaj videl bo potrdil, da je popolnoma neboječ, vsak ga lahko da v naročje, se z njim igra, je nor na agiliti, prinašanje predmetov, nima lovskega nagona, skratka, ni plašen, kot poznam sama praktično vse predstavnike te pasme, ki sem jih v dosedanjih sedmih letih spoznala. Sama sem sprva mislila, da je to normalno za pasmo. Kasneje sta me opozorila oba belgijska vzreditelja, vzrediteljica iz Finske ter lastnica Ajka, da ta pasma ne sme biti plašna, je pa taka postala pred desetletjem in pol, ker so nenačrtno parili pse te pasme. Takoj ko sem to izvedela, sem svojo Boni, ki je plašnega karakterja izločila iz vzreje, njena hči Loti, ki jo še vzrejam, pa je plašna bistveno manj od večine MTjev, ki sem jih spoznala. Ko sem iskala samčka, ki ima Ajku podoben karakter, ga za sedaj nisem našla. Pa sem prav zaradi tega želela pariti s kakšnim psom, ki tekmuje v agilitiju, ker so že zaradi treningov in več socializacije po moji logiki manj plašni. Spoznala sem oba švicarska samčka, ki sta bila že večkrat izvrstna na evropskih prvenstvih ter pet psom iz Nemčije, ki tudi redno tekmujejo, še bolj pa vzreditelja MTjev iz Nemčije, ki že od malih nog vzgaja mladičke za agiliti. No, spoznala sem, da niso tako zelo neplašni (vse štiri sem si ogledala letos poleti v Nemčiji), poleg tega so imeli vsi po vrsti velika, preširoka in prenizko nošena ušesa, tudi kar močno postavo (ki jo ima tudi moja Loti). Ko sem spet vse njihove slike, rodovnike, opažanja vzrediteljev, lastnikov in mene poslala lastnici Ajka, ter lastnikoma obeh Belgijskih psarn, so mi spet predlagali, da bo še vedno najbolj idealna paritev z Ajkom, od katerega naj obdržim nizko, najbolj pogumno samičko in to potem naprej parim - tu so mi celo predlagali inbreeding, vendar je le-to meni etično sporno, čeprav mi vzreditelji zagotavljajo, da je čisto OK. To, kar se sama v leglu trudim je to, da res ogromno časa preživljam in se posvečam socializaciji mladičkov, da bi z zgodnjo socializacijo pripomogla kaj bolj k razvoju močnejšega značaja mladičkov. Pri moji psički Loti, ki je bila v mojem prvem A leglu res plašna, mi je to lepo uspelo, tudi njeno mamo Boni, ki sem jo dobila kot popolnoma panično bitje od Lantake, ki se ni pustila ne dotakniti, ne dati na ovratnico, kaj šele dati v avto itd., sem v roku treh let lepo socializirala, da ji sedaj življenje ni več stres in kdor jo pozna ve, da je zelo nežna psička, ki se rada pride pocrkljati k ljudem, ki jih pozna, tudi vsakemu, ki pride na obisk dam ponavadi njo za vodit na sprehodu, ker je popolnoma neproblematična, z obema hodim na obiske v vrtce, šole, dom za ostarele, kar še bolj pripomore k njuni dobri socializaciji. Da bi mladičke kar najtesneje spremljala in nadaljevala svojo skrb za utrjevanje značaja, ter učila njihove lastnike, kako lahko sami mojo vzgojo nadaljujejo, so mladički pri meni v šolanju tako pri igralnih uricah, kot v mali šoli - me zanima, koliko vzrediteljev to nudi lastnikom svojih mladičev. Sicer pa, če bi sama imela kaj besede kar se vzreje tiče: na vzrejnih pregledih bi se moralo nujno testirati značaj in če samec ali samica pasemskemu standardu ne bi ustrezala, jima sama vzreje ne bi dovolila. Isto bi dala vzrejno prepoved samcem in samicah, ki so previsoki, nimajo pravilne hrbtne linije (baje je tega vse več, to so mi povedali vzreditelji iz Nemčije in Skandinavije), imajo preogromna in napačno ali prenizko nošena ušesa ter nekarakterne barve. Po moji logiki bi dovolila vzrejo res samo najbolj idealnih predstavnikov pasme, a s tem bi bile nacionalne kinološke zveze prikrajša ob večino svojega prihodka, zato se z mojim predlogom seveda ne bi strinjale. Na ta način bi mogoče kakšen procent MTjev nadaljeval z vzrejo in čez nekaj generacij bi zopet dobili zelo rasno tipične predstavnike pasme. Teja, ne vem, čemu se glede težav z Daltonom ne obneš name - veš, da se vedno lahko in priznaj, da sem ti vedno pomagala. Zelo vesela sem bila, ko sem slišala, da sta začela z agilitijem, kar sem ti tudi sama svetovala, saj je za to res idealen. Sem ti pa povedala in tudi sama veš, da je bil v leglu največji mladiček in da ni primeren za razstavljanje in vzrejo - razen, če ga seveda ne bi vzrejala samo, da je enkrat pač očka - če te to zanima, takoj tvoje podatke posredujem trem največjim vzrediteljem v Italiji in gotovo se boste lahko dogovorili za paritev. Še to: ne vem, čemu naj bi bil vzreditelj odgovoren za to, kaj iz njegovega mladička nastane (to mi dopovedujejo nekateri dobri kinologi in vzreditelji) - skušam zagotoviti najboljšo paritveno kombinacijo, zdrave starše mladičkov, najboljšo socializacijo v leglu (me zanima, koliko vzrediteljev vsak dan vozi mladičke z avtom, da jih navaja na mirno vožnjo, pa na različne kraje in že tam vadi priklic, pa ima vsak drugi dan različne obiske, tudi lastnikov s psi, da se mladički tega navadijo, pa individualno dnevno dela z vsakim mladičkom po posebnem programu socializacije, testira v leglu na alergene v hrani itd.), prvo leto intenzivno šolanje, kjer predvsem lastnike učim poznavanja pasje psihologije, telesne govorice psa in jim dajem idejo, na kakšen način bodo svojega psa primerno socializirali in ga naučili kar sami hočejo. Povej mi, kaj mi še predlagaš da naredim? Že tako mi kar nekaj resnih kinologov oporeka, da naj manj vlagam v delo z mladiči v leglu, naj ne nudim avtomatično z mladičkom tudi šolanja, naj ne bom vedno lastnikom na razpolago, ampak naj jih pustim, da se sami učijo, kot smo se vsi, ki smo prvič imeli psa sami učili. In ja, ta pasma je točno to, za kar jo razglašam: idealna za aktivne ljudi, sploh družine z otroki, uživa biti ob lastniku, uživa v fizični aktivnosti, ni pa problematična, kadar jim zaradi več tedenskega deževja vsakodnevnega dirkanja ne moremo zagotoviti. Vsakega psa se da vzgojiti tako, da ustreza načinu življenja lastnikov - samo skapirati moraš potrebe in želje psa, jih upoštevati, ter postaviti doma jasna pravila. Čez glavo ti lahko zraste vsaka pasma - verjemi. Kot veš, se zadnjih 6 let bolj posvečam resocializaciji problematičnih (agresivnih, plašnih, skratka asocialnih) psov in povem ti, kljub še tako tragični preteklosti psa ali ne vem kakšni res genski predispoziciji plašnosti, agresivnosti itd., se da z načrtnim vsakodnevnim treningom (predvsem lastnikov, šele potem psa) iz skoraj vseh 'problematičnih psov' narediti lepo vzgojene pasje spremljevalce. Si upaš poskusiti - si pripravljena, da se vsak teden dvakrat vidiva in delaš po navodilih? Kdo pa ima s to pasmo težave - večinoma lastniki, ki sami nimajo avtoritete, ki ne znajo postaviti jasnih pravil, ne znajo psu postaviti mej, ki niso dosledni, niso vztrajni bolj kot terierska trma, ki bo izsiljevala, dokler bo upala, da bo nadvladala lastnika (če se ji lastnik seveda pusti izsiljevati). Prav zato vsako leto še bolj pazim pri izbiri lastnikov mladičkov in če prideš ob nedeljah pogledati letošnje mladičke in njihove lastnike, boš presenečena nad delom lastnikov... Če pa se ti zdi, da delam katere koli nepravilnosti pri vzreji, pa jih komot tudi javno napiši, samo jih boš morala utemeljiti tako, kot sem jih tokrat utemeljila sama... Kot vidiš, ne zaupam samo sebi, še dosti premalo vem o vzreji, ampak se ves čas posvetujem s skupino štirih verjetno v Evropi najboljših poznavalcev pasme, od katerih so trije bili tudi najboljši vzreditelji, ki radi pomagajo in svetujejo. Še to: Ajkova vzrediteljica Kati iz Finske, ki ogromno potuje po svetu in pozna res veliko mančestrov, se je nekaj let odločala s katerim samčkom naj pari, saj ni našla nobenega idealnega - za letos se je odločila, da bo parila z Ajkom, a žal ji je psička zbolela, tako, da en bo mogla pariti, ampak bo vzela mladičko samičko od Ajka za nadaljevanje vzreje... Prav tako se za paritev z njim zanimata vzrediteljici iz Švice in Nemčije - pa ni nikjer objavljen kot plemenjak, tako, da niti ne vem, kako sta do njega prišli - iskali sta ista dva samčka, ki sta prednika Ajka, kot sem iskala tudi sama. A na srečo je Ajk že starejši in se bo še največ naslednje leto vzrejal... Skratka, na strokovno raven vzreje ti predlagam, da se ne spuščaš, če pa že se, se najprej v tem temeljito izobrazi - sama še v tolikih letih ne bom upala reči, da kaj dosti o vzreji vem, čeprav po pogovoru z drugimi vzreditelji vidim, da vem več kot oni... Dvomim, da imaš več znanja in izkušenj od teh treh vzrediteljev, ki sem jih navajala in ki meni nudijo strokovno podporo in pomoč pri vzreji. Tako, da se raje posveti svojemu čudovitemu pasjemu spremljevalcu, če pa se ti zdi, da ti povzroča težave, ki jih sama ne zmoreš obvladati, sem ti odkar si me za mladička prosila povedala, da se lahko name vedno obrneš. Na podlagi nekaj psov moje vzreje, ki jih lastniki ne znajo 'skapirati' in pravilno vzgojiti, pa težko sklepaš na zgrešeno vzrejo... No, da vidim, če sprejmeš izziv, pa se boš ponovno čez eno leto takole na forumu javila, kako se je tvoj simpatičen samček spremenil... In še kar se vzrejnih pregledov in prepovedi tiče: zaradi velikosti, prevelikih, prenizko nošenih itd. ušes ti pes ne bo dobil vzrejne prepovedi. Ušesa ima 99% MTjev prevelikih, zaradi nepravilne vzreje, kar se je začelo že dve desetletji nazaj. Sama se trudim to popraviti - moja Loti ima kar majhna ušesa, Ajk še manjša, če greš gledati vem vsaj za dva iz D legla, ki imata fantastično majhna ušesa, v E leglu štirje mladički (od 6) - torej sem na pravi poti. Tudi velika večina MTjev je previsoka, v Nemčiji jih je ogromno samcev okoli 45cm, pri samicah je pa ena skrajnost okoli 42cm in druga skrajnost okoli 36cm. In ker se seveda take pse mirno vzreja, prihajajo MTji vedno višji. Sama zato parim mojo idealno visoko Loti 38cm z Ajkom, ki ima 39cm (Ajkova starša sta tudi mama 38cm , oče 40cm, pri Boni je mama 40cm in oče 44cm) in v dosedanjih leglih z Ajkom sem že večino mladičkov v leglu znižala na idealno višino, imam tudi dva samčka s 40cm višine, kar je idealno za nadaljevanje vzreje, zato sem oba lastnika prosila, naj kužka ne kastrirata in ju tudi nista. Za tvojega samčka sem ti vnaprej povedala, da je bil že pri kotitvi tako ogromen, da smo ga komaj ven spravili in povedala sem ti, da bo višji od Boni ter zato za vzrejo ne bo primeren. Na razstavi zaradi tega ne bo nič trpel, itak je izjemno malo sodnikov takih, ki pasmo poznajo, še ti bolj iz Skandinavije, kjer je MTjev dosti. Kar bi bil zame bil predmet za vzrejno prepoved te pasme: pes ali psica, ki več kot 2cm odstopata v višini (navzgor), da se zagotovi nižanje velikosti pasme, nepravilno nošena ušesa, ki niso taka kot pri Boni (kot so pri hrtih), ampak so lahko tudi pravilno prepognjena, vendar so nošena na stran (to je huda napaka), nepravilna hrbtna linija, ki je je sedaj v Nemčiji in Skandinaviji baje dosti, nepravilna okotenost (kar velja za vse pasme), nepravilnosti glede barv (ki se ne smejo prelivati, mapak morajo biti ostri prehodi iz črne na tan odtenek, pa nekvadrat postava (pri italjanskih psih sem že videla pravokotne v dolžino, pri nekaterih nemških pa po višini) - skratka, treba je vedeti standard pasme, tega pa imaš napisanega v priročniku za mladičke, ki si ga dobila skupaj z mladičkom, lahko pa ti ga podrobneje razložim, če te zanima.. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: MT Deli , četrtek, 03.12.2009 : 13:59:30 Morda en pripomba.
Večtedensko deževje ni ovira. Deli se tudi v dežju mirno odpravi na sprehod in se veselo zdivja. Seveda pa mora biti z mano (mojo najdražjo zavrti okoli malega krempeljčka, taka ubožica zna biti). Rabila sva sicer kar nekaj časa, ampak zdaj, ko ji je jasno da dež, veter, sneg in podobno ni ovira, greva kar mirno. Sploh kam bolj daleč od doma. In ni nobene panike če naju preseneti kakšen "vremenski pojav". Sploh zdaj, ko se ji je dlaka močno zgostila, voda kar kaplja z nje. Ne pride tako enostavno do kože. O značaju (plašnosti) pa ne znam soditi. Vsaj Deli si ljudi nekako razdeli. Do nekaterih je strašno zaupljiva - smo preverili tudi v šoli - drugih pa ne prenese. In večina ljudi ki jih ne prenese se izkaže za problematične. Njeni presoji vedno bolj zaupam. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Lanabela , četrtek, 03.12.2009 : 14:41:17 Znotraj vsake pasme so razlike, tako po videzu kot po karakterju. Popoln pes brez najmanjše napake se še ni skotil. Če bi izločali iz vzreje vse, kar ni popolno, bi ostali brez pasemskih psov. Bodoči lastnik pa bi moral sam pri sebi razčistiti, kakšnega psa si želi, katere napake ga ne motijo, katere pa ga. Pri značaju pa se da kar veliko videti že pri mladičkih v leglu. Psa z značajem, natančno takšnim kakršen je napisan v spodnji vrstici opisa v pasjih enciklopedijah, pa v resničnosti ni.
Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , četrtek, 03.12.2009 : 18:48:44 Citat Kar se moje vzreje tiče. Vzrejo sem začela s samičko iz psarne Lantaka, ki je za vzrejo res previsoka, zato sem ji iskala čim manjšega samčka, a teh pod 41 cm skoraj ni. Na srečo sem takrat našla Finskega samčka - Ajka (gotovo najbolj kvalitetne vzrediteljice te pasme v Evropi - Dabljuu iz Finske), ki ima komaj 39 cm in sem parila z njim. Ker mi bistveno ni uspelo znižati višine mladičkov, sem vzrejo s prvo psičko Boni opustila, ter začela pariti njeno hčerko Loti, ki ima sama 38cm, kar je ideal pasme z Ajkom, saj sem sklepala, da bom bistveno znižala višino mladičkov. In res je ponavadi v leglu več kot pol mladičkov, ki imajo idealno višino - vpliv velikosti babice Boni se še vedno precej pozna na manjšini mladičkov, ki so previsoki za pasmo. Zato bom obdržala letos najmanjšo samičko od Loti in to parila z nizkim samčkom (žal ne najdem enega, ki ima 40cm, majhna ušesa, pravilno nošena, dobro okotenost in hrbtno linijo, srednje močno postavo ter stabilen in pogumen karakter) - pri tem pričakujem, da bo redko kateri mladiček še previsok. Žal pri izboljševanju pasme ne gre vse tekom enega legla, temveč desetletnih zelo načrtnih paritev. Zato se nekateri vzreditelji poslužujejo double breedinga, paritve z več samci v istem ciklusu psice, česar sama ne podpiram. Kakor piše v tem odstavku: Boni si parila z Ajkom in nato hči Loti spet parila z Ajkom??? Al je samo meni čudno? Vzrejo z Boni si opustila kljub temu pa si imela z njo še 2 legli (Skupno 3)? Pri Loti boš šele v tretjem poizkusu z enakim samcem našla idealno samičko za nadaljno vzrejo (kljub temu da bodo že tretje leto mladiči z enako gensko zasnovo in imaš šans za popolno samico točno toliko kot si jih imela v prvem in drugem leglu). Število previsokih mladičev pa bo v nekem grobem procentu enako - se geni namreč z leti nič ne spreminjajo. Kaj pa so zelo načrtne paritve če so vse enake? Desetletnih - če bo šlo tako naprej jih bomo pri nas rabili več kot 30. In nikjer ne govorim o double breedingu ampak samo o drugem/novem samcu za eno leglo.Citat Drugo vprašanje glede paritev - sama sem se po D leglu zanimala, če naj še parim z Ajkom - želela sem si preizkusiti še kakšno drugo kombinacijo, zato sem se pri dveh zelo dobrih Belgijskih vzrediteljih (Fantatic's in Mancunian) zanimala za plemenjaka - žal sta se oba odločila prenehati z vzrejo, ker sta obupovala zaradi vedno bolj netipičnih samčkov, tako glede velikosti, kot velikosti in nošenja ušes, značaja, hrbtnih linij, barv... itd.). Ko sem ju spraševala za nasvet, sta mi predlagala, naj se poskusim vrniti nazaj na prednike, ki so bili ideal pasme - to pa sta bila dva izjemna plemenjaka Brenandi Starsearcher in Donald van Brandweis.Prvi je bil Ajkov dedek po mami, drugi pa po očetu. Ko sem ju spraševala, če sama poznata še kakšnega psa s tema dvema plemenjakoma, nista vedela, sta mi pa sama predlagala naj parim še naprej z Ajkom, dokler ne najdem še kakšnega samčka, ki ima oba plemenjaka v rodovniku in tudi sicer ustreza karakteristikam pasme. Za tokratno paritev sem že nameravala pariti z Avstralskim samčkom, ki živi na Norveškem, a so mi ga odsvetovali, da bi šla popolnoma ven iz linije, saj ima samček precej drugačno postavo, spet kar velika ušesa, sicer pa je simpatičnega karakterja (to so mi povedali lastniki ter eni, ki so z njim parili). Ugledanega sem imela še, psa Fanatic's Fosforja, a mi njegovi poljsko-češki predniki po očetovi strani niso všeč, ne glede rodovnika, ne po izgledu - sem se dopisovala z lastnikoma očeta in mame le-tega. Samček, ki ima še Donalda van Brandweisa v rodovniku je znan Poldy von Trajan, ki sem ga že pred leti videla na evropski razstavi v Zagrebu in je simpatičen samček, ampak spet kar visok (42 cm), če želim pasmo nižati na standard pasme, pravilno nosi ušesa, a ima spet prevelika, ima kar močno konstitucijo in srednje stabilen značaj, kar spet ne ustreza. Ogledala sem si še njegovega brata, ki živi v Avstriji, ki ima še večja ušesa, ki jih ne nosi pravilno, je tudi sam višji (44 cm), tudi bolj plašen, skratka, je spet odpadel. Prosila sem za pomoč še Nemški klub terierjev, ki mi je poslal plemenjake te pasme v Nemčiji, katere sem pregledala sama, lastnica samčka Ajka, ki je tudi sama mednarodna sodnica za terierje in velika poznavalka pasme, prosila sem za nasvete tudi oba lastnika obeh Belgijskih psarn - meni sta bila na izgled dva samčka simpatična, vendar so mi vsi trije odsvetovali paritve z nemškimi samčki - prvič, ker so previsoki, drugič, ker imajo po vrsti prevelika ušesa, tudi prenizko nošena, v Nemškem klubu terierjev so me opozorili tudi na težave z okotenostjo. Potem sem se kar nekaj časa posvetovala z angleško terapevtko s psi, ki ima tudi sama dva MTji, ki ju je že parila - ta dva sta terapevtska psa, imata pogumen, prijazen, odprt karakter, sta pa spet visoka 42 in 43 cm, prevelikih ušes, nepravilno nošenih, kar močne konstitucije, tudi slabših barv. Spraševala sem jo, če naj kljub vsemu najprej parim z njenim nižjim samčkom in šele hčerko od tega samčka, ki bo imela močnejši karakter, parim z Ajkom, ki je poleg dobrega karakterja tudi nizek, ima manjša ušesa, pravilno nošena, je bistveno šibkejše konstirucije itd., pa mi je sama svetovala obratno, naj parim z Ajkom, obdržim njegovo hči, ki bo imala čim manjša ušesa, bo čim nižja, imela šibkejšo konstitucijo in to potem parim še z enim značajsko čim močnejšim samčkom, saj se na ta način deduje več genov, s katerimi bi izboljšala tako zunanjost kot karakter mladičkov. Torej so vsi samčki zanič: eni ker imajo prevelika ušesa, drugi ker so malo plašni, tretji ker so za 1 cm previsoki. Ja popolnega boš pa res težko našla. In to bo še težje, če kljub eni napaki še vedno pariš z enim in istim, ki naj bi bil popolen. Sicer pa če se ne proba s čim novim se itak ne da ugotoviti kaj bo ven prišlo.Citat In še zadnji razlog, čemu parim večkrat z Ajkom - poleg tega, da je nizek, da ima najmanjša ušeska, kar sem jih kdaj pri tej pasmi videla - ima izjemno dober značaj. Vsak, ki ga je kdaj videl bo potrdil, da je popolnoma neboječ, vsak ga lahko da v naročje, se z njim igra, je nor na agiliti, prinašanje predmetov, nima lovskega nagona, skratka, ni plašen, kot poznam sama praktično vse predstavnike te pasme, ki sem jih v dosedanjih sedmih letih spoznala. Sama sem sprva mislila, da je to normalno za pasmo. Kasneje sta me opozorila oba belgijska vzreditelja, vzrediteljica iz Finske ter lastnica Ajka, da ta pasma ne sme biti plašna, je pa taka postala pred desetletjem in pol, ker so nenačrtno parili pse te pasme. Takoj ko sem to izvedela, sem svojo Boni, ki je plašnega karakterja izločila iz vzreje, njena hči Loti, ki jo še vzrejam, pa je plašna bistveno manj od večine MTjev, ki sem jih spoznala. Ko sem iskala samčka, ki ima Ajku podoben karakter, ga za sedaj nisem našla. Pa sem prav zaradi tega želela pariti s kakšnim psom, ki tekmuje v agilitiju, ker so že zaradi treningov in več socializacije po moji logiki manj plašni. Spoznala sem oba švicarska samčka, ki sta bila že večkrat izvrstna na evropskih prvenstvih ter pet psom iz Nemčije, ki tudi redno tekmujejo, še bolj pa vzreditelja MTjev iz Nemčije, ki že od malih nog vzgaja mladičke za agiliti. No, spoznala sem, da niso tako zelo neplašni (vse štiri sem si ogledala letos poleti v Nemčiji), poleg tega so imeli vsi po vrsti velika, preširoka in prenizko nošena ušesa, tudi kar močno postavo (ki jo ima tudi moja Loti). Ko sem spet vse njihove slike, rodovnike, opažanja vzrediteljev, lastnikov in mene poslala lastnici Ajka, ter lastnikoma obeh Belgijskih psarn, so mi spet predlagali, da bo še vedno najbolj idealna paritev z Ajkom, od katerega naj obdržim nizko, najbolj pogumno samičko in to potem naprej parim - tu so mi celo predlagali inbreeding, vendar je le-to meni etično sporno, čeprav mi vzreditelji zagotavljajo, da je čisto OK. Torej si zvedela da naj MT-ji nebi bili karakterno plašni po 5 letih lastništva in skotenih 3 leglih? Ampak samce pa dvakrat pogledaš, so malo plašni pa jih takoj izločiš, ker to ni ok za pasmo. In dvomim da ti kdorkoli svetuje da pari 1 psa in 2 psici (mamo in hči) 6krat zapovrstjo.Citat To, kar se sama v leglu trudim je to, da res ogromno časa preživljam in se posvečam socializaciji mladičkov, da bi z zgodnjo socializacijo pripomogla kaj bolj k razvoju močnejšega značaja mladičkov. Pri moji psički Loti, ki je bila v mojem prvem A leglu res plašna, mi je to lepo uspelo, tudi njeno mamo Boni, ki sem jo dobila kot popolnoma panično bitje od Lantake, ki se ni pustila ne dotakniti, ne dati na ovratnico, kaj šele dati v avto itd., sem v roku treh let lepo socializirala, da ji sedaj življenje ni več stres in kdor jo pozna ve, da je zelo nežna psička, ki se rada pride pocrkljati k ljudem, ki jih pozna, tudi vsakemu, ki pride na obisk dam ponavadi njo za vodit na sprehodu, ker je popolnoma neproblematična, z obema hodim na obiske v vrtce, šole, dom za ostarele, kar še bolj pripomore k njuni dobri socializaciji. Da bi mladičke kar najtesneje spremljala in nadaljevala svojo skrb za utrjevanje značaja, ter učila njihove lastnike, kako lahko sami mojo vzgojo nadaljujejo, so mladički pri meni v šolanju tako pri igralnih uricah, kot v mali šoli - me zanima, koliko vzrediteljev to nudi lastnikom svojih mladičev. Igralne urice trajajo v povprečju v društvih 2 meseca po enkrat na teden (cca 8 obiskov) nekje celo več, mala šola recimo nekje 2 meseca po dve uri na teden (16 srečanj) spet nekje več. Vse to se odvije v prvem letu starosti - oziroma se do kakšnega 8 meseca že vse to zaključi. V tem času (1 leto) sem bila jaz vabljena na igralne urice/malo šolo cca 10X in sem tudi vedno prišla (grem lahko za nazaj po mailih preštet) prav tako sem delala po navodilih. Od tega ni bilo nič zato sem potem rajši odšla v strokovno šolo z licenco - po tem se je stanje drastično spremenilo seveda na bolje oziroma vsaj približno normalno.Citat Sicer pa, če bi sama imela kaj besede kar se vzreje tiče: na vzrejnih pregledih bi se moralo nujno testirati značaj in če samec ali samica pasemskemu standardu ne bi ustrezala, jima sama vzreje ne bi dovolila. Isto bi dala vzrejno prepoved samcem in samicah, ki so previsoki, nimajo pravilne hrbtne linije (baje je tega vse več, to so mi povedali vzreditelji iz Nemčije in Skandinavije), imajo preogromna in napačno ali prenizko nošena ušesa ter nekarakterne barve. Po moji logiki bi dovolila vzrejo res samo najbolj idealnih predstavnikov pasme, a s tem bi bile nacionalne kinološke zveze prikrajša ob večino svojega prihodka, zato se z mojim predlogom seveda ne bi strinjale. Na ta način bi mogoče kakšen procent MTjev nadaljeval z vzrejo in čez nekaj generacij bi zopet dobili zelo rasno tipične predstavnike pasme. Glede na te pogoje upam da se zavedaš da Boni nikoli nebi prišla skozi (ne karakterno, ne vizualno) in ti nebi nikoli mogla vzrejati.Citat Teja, ne vem, čemu se glede težav z Daltonom ne obneš name - veš, da se vedno lahko in priznaj, da sem ti vedno pomagala. Zelo vesela sem bila, ko sem slišala, da sta začela z agilitijem, kar sem ti tudi sama svetovala, saj je za to res idealen. Sem ti pa povedala in tudi sama veš, da je bil v leglu največji mladiček in da ni primeren za razstavljanje in vzrejo - razen, če ga seveda ne bi vzrejala samo, da je enkrat pač očka - če te to zanima, takoj tvoje podatke posredujem trem največjim vzrediteljem v Italiji in gotovo se boste lahko dogovorili za paritev. Glede njegovih težav sem se rajši odločila za pravega strokovnjaka, ki mi je veliko pomagal v več smereh. Pomagala si drugače res vedno ampak nasveti v mojem primeru niso pomagali. Aja, kdaj pa sva začela z agilitijem??? In dobro vem da je bil največji - kot odrasel naj bi še vedno imel 42 cm in 10 kil - po napovedih in vem da ni za vzrejo. Za paritev pa res lahko pošlješ ja, bi bila vesela - samo morava najprej še vzrejnega narest (ki ga po tvojih kriterijih sigurno padeva) ampak mogoče bo pa kdo vseeno hotel pariti s samcem, ki je še enkrat težji od samice in po standardu vsaj 6 cm prevelik, pa še ogromna štrleča ušesa ima. Citat Še to: ne vem, čemu naj bi bil vzreditelj odgovoren za to, kaj iz njegovega mladička nastane (to mi dopovedujejo nekateri dobri kinologi in vzreditelji) - skušam zagotoviti najboljšo paritveno kombinacijo, zdrave starše mladičkov, najboljšo socializacijo v leglu (me zanima, koliko vzrediteljev vsak dan vozi mladičke z avtom, da jih navaja na mirno vožnjo, pa na različne kraje in že tam vadi priklic, pa ima vsak drugi dan različne obiske, tudi lastnikov s psi, da se mladički tega navadijo, pa individualno dnevno dela z vsakim mladičkom po posebnem programu socializacije, testira v leglu na alergene v hrani itd.), prvo leto intenzivno šolanje, kjer predvsem lastnike učim poznavanja pasje psihologije, telesne govorice psa in jim dajem idejo, na kakšen način bodo svojega psa primerno socializirali in ga naučili kar sami hočejo. Povej mi, kaj mi še predlagaš da naredim? Že tako mi kar nekaj resnih kinologov nikjer ne piše da je kdo odgovoren - samo potem naslednjič rajši ne govori o karakterju, če vanj nisi prepričana, in prav tako ne o videzu če v resnici ne veš kaj bo nastalo. Ne pa da se govori kaj bo nastalo potem pa nastane čisto nekaj drugega - za to pa mislim da si lahko odgovorna.oporeka, da naj manj vlagam v delo z mladiči v leglu, naj ne nudim avtomatično z mladičkom tudi šolanja, naj ne bom vedno lastnikom na razpolago, ampak naj jih pustim, da se sami učijo, kot smo se vsi, ki smo prvič imeli psa sami učili. Citat In ja, ta pasma je točno to, za kar jo razglašam: idealna za aktivne ljudi, sploh družine z otroki, uživa biti ob lastniku, uživa v fizični aktivnosti, ni pa problematična, kadar jim zaradi več tedenskega deževja vsakodnevnega dirkanja ne moremo zagotoviti. Vsakega psa se da vzgojiti tako, da ustreza načinu življenja lastnikov - samo skapirati moraš potrebe in želje psa, jih upoštevati, ter postaviti doma jasna pravila. Čez glavo ti lahko zraste vsaka pasma - verjemi. Kot veš, se zadnjih 6 let bolj posvečam resocializaciji problematičnih (agresivnih, plašnih, skratka asocialnih) psov in povem ti, kljub še tako tragični preteklosti psa ali ne vem kakšni res genski predispoziciji plašnosti, agresivnosti itd., se da z načrtnim vsakodnevnim treningom (predvsem lastnikov, šele potem psa) iz skoraj vseh 'problematičnih psov' narediti lepo vzgojene pasje spremljevalce. Si upaš poskusiti - si pripravljena, da se vsak teden dvakrat vidiva in delaš po navodilih? Kdo pa ima s to pasmo težave - večinoma lastniki, ki sami nimajo avtoritete, ki ne znajo postaviti jasnih pravil, ne znajo psu postaviti mej, ki niso dosledni, niso vztrajni bolj kot terierska trma, ki bo izsiljevala, dokler bo upala, da bo nadvladala lastnika (če se ji lastnik seveda pusti izsiljevati). Prav zato vsako leto še bolj pazim pri izbiri lastnikov mladičkov in če prideš ob nedeljah pogledati letošnje mladičke in njihove lastnike, boš presenečena nad delom lastnikov... To da se dvakrat na teden vidiva ponujaš sedaj ko je nastal problem? Kje pa so bili ti treningi takrat ko so bili obljubljeni (eno leto šolanja?). In po tvojih navodilih sem že delala pa se mi ni ravno izšlo. Dosledni, avtoritativni in trmasti drugače smo že od vsega začetka. Aha letošnji mladiči potem še vedno imajo šolo. Kako pa zgleda? Se najprej 1 uro malo do onemoglosti nadirkajo potem se pa 15 minut pogovarjate in naredite tri vaje? No sicer je že to napredek da se še vedno dobivate. Citat Če pa se ti zdi, da delam katere koli nepravilnosti pri vzreji, pa jih komot tudi javno napiši, samo jih boš morala utemeljiti tako, kot sem jih tokrat utemeljila sama... Kot vidiš, ne zaupam samo sebi, še dosti premalo vem o vzreji, ampak se ves čas posvetujem s skupino štirih verjetno v Evropi najboljših poznavalcev pasme, od katerih so trije bili tudi najboljši vzreditelji, ki radi pomagajo in svetujejo. Še to: Ajkova vzrediteljica Kati iz Finske, ki ogromno potuje po svetu in pozna res veliko mančestrov, se je nekaj let odločala s katerim samčkom naj pari, saj ni našla nobenega idealnega - za letos se je odločila, da bo parila z Ajkom, a žal ji je psička zbolela, tako, da en bo mogla pariti, ampak bo vzela mladičko samičko od Ajka za nadaljevanje vzreje... Prav tako se za paritev z njim zanimata vzrediteljici iz Švice in Nemčije - pa ni nikjer objavljen kot plemenjak, tako, da niti ne vem, kako sta do njega prišli - iskali sta ista dva samčka, ki sta prednika Ajka, kot sem iskala tudi sama. A na srečo je Ajk že starejši in se bo še največ naslednje leto vzrejal... Utemeljila mislim da sem zaenkrat vse kar sem napisala, prav tako sem napisala javno...upam da ne bo kakšnih problemov. Sicer pa ali se ni že za te zadnje E mladiče greblo polno tujcev in psarn? In kakor mi je bilo rečno se naj bi Ajk že lansko leto paril v tujini?Citat Skratka, na strokovno raven vzreje ti predlagam, da se ne spuščaš, če pa že se, se najprej v tem temeljito izobrazi - sama še v tolikih letih ne bom upala reči, da kaj dosti o vzreji vem, čeprav po pogovoru z drugimi vzreditelji vidim, da vem več kot oni... Dvomim, da imaš več znanja in izkušenj od teh treh vzrediteljev, ki sem jih navajala in ki meni nudijo strokovno podporo in pomoč pri vzreji. Tako, da se raje posveti svojemu čudovitemu pasjemu spremljevalcu, če pa se ti zdi, da ti povzroča težave, ki jih sama ne zmoreš obvladati, sem ti odkar si me za mladička prosila povedala, da se lahko name vedno obrneš. Na podlagi nekaj psov moje vzreje, ki jih lastniki ne znajo 'skapirati' in pravilno vzgojiti, pa težko sklepaš na zgrešeno vzrejo... No, da vidim, če sprejmeš izziv, pa se boš ponovno čez eno leto takole na forumu javila, kako se je tvoj simpatičen samček spremenil... O tem kar se tukajle piše ni še čisto nič strokovnega, tako da neke hude izobrazbe mislim da še ne rabim. Vem pa da o vzreji ne vem nič. In če te trije toliko pomagajo in vejo - kako to da v 5 letih še niste našli 'nadomestnega' samca za Ajka? S katerimi psi pa potem oni parijo - tudi z Ajkom? Za iziv pa: lahko najprej mojega enkrat pripeljem na vaš ograjen agiliti travnik (saj je že postavljen ane?) pa malo povadite kako primeren in nadarjen je za agiliti. Potem se bova pa naprej odločali. Prav?Citat In še kar se vzrejnih pregledov in prepovedi tiče: zaradi velikosti, prevelikih, prenizko nošenih itd. ušes ti pes ne bo dobil vzrejne prepovedi. Ušesa ima 99% MTjev prevelikih, zaradi nepravilne vzreje, kar se je začelo že dve desetletji nazaj. Sama se trudim to popraviti - moja Loti ima kar majhna ušesa, Ajk še manjša, če greš gledati vem vsaj za dva iz D legla, ki imata fantastično majhna ušesa, v E leglu štirje mladički (od 6) - torej sem na pravi poti. Res je da imajo majhna ušesa - samo kaj pa imaš od tega če nobenega ne boš naprej uporabila, te geni za katere se tako trudiš se bodo potem itak kmalu izgubili.Citat Tudi velika večina MTjev je previsoka, v Nemčiji jih je ogromno samcev okoli 45cm, pri samicah je pa ena skrajnost okoli 42cm in druga skrajnost okoli 36cm. In ker se seveda take pse mirno vzreja, prihajajo MTji vedno višji. Sama zato parim mojo idealno visoko Loti 38cm z Ajkom, ki ima 39cm (Ajkova starša sta tudi mama 38cm , oče 40cm, pri Boni je mama 40cm in oče 44cm) in v dosedanjih leglih z Ajkom sem že večino mladičkov v leglu znižala na idealno višino, imam tudi dva samčka s 40cm višine, kar je idealno za nadaljevanje vzreje, zato sem oba lastnika prosila, naj kužka ne kastrirata in ju tudi nista. Tudi teh, ki si jih znižala mislim da jih ne boš uporabila. Samce imaš pa res...samo še vedno prej rabiš popolnoma svežo psico, ki ni v sorodu z C in N.Citat Za tvojega samčka sem ti vnaprej povedala, da je bil že pri kotitvi tako ogromen, da smo ga komaj ven spravili in povedala sem ti, da bo višji od Boni ter zato za vzrejo ne bo primeren. Na razstavi zaradi tega ne bo nič trpel, itak je izjemno malo sodnikov takih, ki pasmo poznajo, še ti bolj iz Skandinavije, kjer je MTjev dosti. Na razstavah itak da ne bo trpel če ga nanje ne vozimo, ker je pač ljubljenček, ki ni primeren za razstave.Citat Kar bi bil zame bil predmet za vzrejno prepoved te pasme: pes ali psica, ki več kot 2cm odstopata v višini (navzgor), da se zagotovi nižanje velikosti pasme, nepravilno nošena ušesa, ki niso taka kot pri Boni (kot so pri hrtih), ampak so lahko tudi pravilno prepognjena, vendar so nošena na stran (to je huda napaka), nepravilna hrbtna linija, ki je je sedaj v Nemčiji in Skandinaviji baje dosti, nepravilna okotenost (kar velja za vse pasme), nepravilnosti glede barv (ki se ne smejo prelivati, mapak morajo biti ostri prehodi iz črne na tan odtenek, pa nekvadrat postava (pri italjanskih psih sem že videla pravokotne v dolžino, pri nekaterih nemških pa po višini) - skratka, treba je vedeti standard pasme, tega pa imaš napisanega v priročniku za mladičke, ki si ga dobila skupaj z mladičkom, lahko pa ti ga podrobneje razložim, če te zanima.. Torej ne bomo naredili vzrejnega (ušesa, višina). Kako bomo pa potem z Italijani lahko parili če ne bomo imeli vzrejnega dovoljenja - na črno? Standar pa kar dobro poznam in vem kako naj bi MT zgledal tako da razlage ne potrebujem, hvala.Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , četrtek, 03.12.2009 : 21:28:32 Teycha in ostali,
joj, kako mi je žal, da je moje iskanje družinskega ljubljenčka sprožilo plaz neplodnih razprav, ki me res žalostijo, saj sem med ljubitelji živali pričakovala več strpnosti kot jo je zaznati v drugih forumih. :( Seveda bi se rada zahvalila vsem, ki so mi omogočili spoznavanje nekaterih novih pasem, ki jih prej nisem poznala. Posebna zahvala tudi vsem, ki so sicer predlagali pasmo svojega psa, pa ga niso vsiljevali kot edino pravo pasmo. Po sedaj zbranih podatkih je Manchester najbrž pasma, ki mi (nam) najbolj odgovarja na zastavljene zahteve (želje) in na karakterje družinskih članov. Teycha me je napotila v poglobljeno brskanje po spletu in počasi se prebijam skozi 120 strani razprave v forumu. Najbrž veste katerega? Torej sem prek foruma spoznala marsikatero prigodo vaše (in še nekaterih drugih) smrčka. Pa če prav razumem vse te rodovniške zadeve, najbrž v rodovniku vašega psa piše, da je njegov dedek Carniolius Whiskey, ki, če sem prav povezala vse podatke izhaja iz Italije. No, res, da te pasme nisem uspela najti v nemški zbirki rodovnikov. Sem pa zato tam našla psarne Lantaka, Eaglespur in Brookstream. In videla, da se tam dogaja parjenje znotraj rodbinski zvez. Zanimivo, ni kaj. Joj, še svoje rodbine ne poznam tako dobro ??? No, jaz iščem družinskega ljubljenčka, ki bo z nami okoli tekal, delal neumnosti, nas spravljal v dobro voljo in tako skrbel za naše duševno zdravje. Mogoče se bomo šli tudi agility. Z vzrejo se ne mislimo ukvarjat, saj ne vemo, če bi zmogli toliko energije kot jo zmorejo nekateri vzreditelji. Kapo dol pred njimi. p.s. McKruster pogled na vašega smrčka v profilu mi vedno prikliče nasmeh na obraz, ker je smrček neverjetno simpatičen. Prav škoda, da se ne ujemamo tako kot bi si želeli. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Yo , četrtek, 03.12.2009 : 22:20:37 Jaz ostalega ne bom komentirala, ker manchesterjev ne poznam in ne morem nič svetovat. Ampak če sem že ravno nekaj pisarila v tej temi, bi samo tu nekaj dopisala:
joj, kako mi je žal, da je moje iskanje družinskega ljubljenčka sprožilo plaz neplodnih razprav, ki me res žalostijo, saj sem med ljubitelji živali pričakovala več strpnosti kot jo je zaznati v drugih forumih. :( Nikar naj te to ne žalosti. Sicer ne vem, katere točno forume misliš, ampak, ker jih dosti poznam... Tuljenje v en rog in slepo sledenje tistemu, ki ima okoli vratu obešen zvonec, ponavadi ni dobro. Je treba brat tako pozitivne kot negativne kritike, jih predelat, razmislit in se odločit. Verjemi, se na drugih forumih o istih ljudeh in psih debatira. Samo ponekod sodeljoči pač pišejo, kar je (trenutno) zaželjeno, drugod še kaj drugega. Fajn je dobit čimveč informacij, se pogovorit s čimveč ljudmi. Odločiš se pa na koncu itak sam ;) Veliko sreče! Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: azura , petek, 04.12.2009 : 01:00:27 Teja, daj prosim preberi, kar napišem, pa si boš sama odgovorila. Boni ni bila trikrat parjena z Ajkom in Loti ni Ajkova hči - kot prvo. Na moji internetni strani vse lepo piše. Prvič sem parila s samčkom, ki je potomec svetovnega prvaka Ayrtona, ker sem takrat napačno domnevala, da so tile lepotni nazivi zagotovilo standardno idealnega predstavnika pasme. Oče iz prvega legla je bil normalno visok 42cm, mladički pa so bili vsi zelo visoki, razen Lotim ki je ideal, 38cm. Potem sem si začela iskati nižjega samčka, ter bila prva leta res veliko an razstavah z namenom, da spoznam čim več predstavnikov pasme, s tem tudi pasmo bolje ter končno tudi potencialne plemenjake. Šokiralo me je, da imajo na razstavah vsi MTje v (zame premajhnih) kletkah, ko jih dajo iz njih, se obnašajo tako prestrašeno, da mi nič ni bilo jasno. Potem sem začela navezovati stike z vzreditelji, brskati po tujih forumih itd. Vsi so omenjali samo zadržanost do tujcev. A sama nisem vedela, če je bila to samo zadržanost, ker so se nekateri zvijali izpod objema celo lastnemu lastniku. To mi ni bilo čisto jasno, ker moji dve nista taki, pa sem Boni dobila iz legla res obup plašno, prej panično. Glede vsem MTjev, ki sem jih v živo spoznala, sem zaključila, da je pasma očitno med bolj zadržanimi, plašnimi do ljudi, zato sem sklenila več naporov vložiti v socializacijo mladičkov tako v leglu, kot kasneje v igralnih uricah in mali šoli, ki jo imam za svoje mladičke. A nisem mogla razumeti, zakaj je Ajk čisto drug karakter, zato sem se zanimala pri omenjenih treh vzrediteljih. Vsi trije so mi povedali, da je pravi značaj MTja takšen, kot ga ima Ajk in naj tudi zato parim z njim, ker se tudi značaj prenaša na mladiče. Prav zato sem iskala še druge primerne pse iz njihovih treh psarn, saj so sloveli prav po značajsko močnih, neplašnih psih. A če mi sami niso našli iz svoje vzreje primernega, ker so videli, da se je tudi njihova vzreja slabšala, ker preprosto niso imeli primernih samčkov za ohranjanje ideala, so sami raje nehali vzrejati, ker rešitve niso videli. In tudi sama bom premislila, kako bom nadaljevala s svojo vzrejo, če primernega samčka ne bom našla in če ne bom našla ustrezne rešitve - ja vsi štirje (prej navedeni) mi pravijo, da me pač čaka trnova pot verjetno dveh desetletij res selekcionirane vzreje, da bi zopet prišla blizu ideala, če bom parila s psi, ki bodo imeli samo eno od želenih pasemskih značilnosti MTjev. To bi od mene zahtevalo tudi to, da si obdržim več psičk pri vzreji, da lahko kar najhitreje vidim rezultate izbire plemenjakov. A zaenkrat ob službi, družini in še tisoč drugih obveznostih nisem pripravljena imeti 10 psičk. Tudi nisem toliko navezana na vzrejo, da bi z njo na vsak način nadaljevala. Če kvalitete ne bom mogla zagotoviti, bom raje nehala.
Vzrejo Boni z Ajkom sem opustila, ker sem pregledala rezultate dveh legel in ugotovila, da s to kombinacijo nisem skoraj nič izboljšala. Zato sem nadaljevala vzrejo z Loti in s kombinacijo z Ajkom dosti izboljšala (višino, velikost ušes, tudi značaj). A kot veš, mladički ne dedujejo 100% le gene od staršev, ampak nekaj deset % tudi genov od starih staršev. V vsakem leglu je en mladič čisto po Bonini strani, v D leglu je bil tvoj Dalton, v E leglu je psička iz Ptuja izrezana babica. V vsakem leglu sta dva mladička čisto na Ajka in dva na Loti - tako približno... Kot veš, sem hotela iz D legla obdržati psičko, čudovita je bila in ej še sedaj, na srečo jo veliko vidim in spremljam. A sem videla, da vsake tri leta pač ne morem obdržati ene samičke, ker ne nameravam imeti toliko psov pri hiši, dokler imam še toliko obveznosti. Sem pač odgovorna in če vem, da se tolikim psom ne bi mogla posvetiti, jih tudi zavoljo vzreje ne bom imela. Po D leglu sem sklenila, da si obdržim samičko iz zadnjega legla z Loti, to bo letos... Teja, ni problem - išči ustreznega, čim bolj idealnega samčka za Loti, strašno ti bom hvaležna, če ga najdeš. Če pa misliš, da je ključno, da pariš vsakič z drugim, potem bi pa imela kaj lahko delo - sosedi Italjani jih imajo kolikor hočeš... In kaj bi s tem naredila? Producirala bi mladiče, ne bi pa delala na izboljšanju pasme, kar je moj cilj. Res je večini lastnikov mladičkov čisto vseeno kar najbolj pasemsko standardnega psa ali ne. A kot rečeno, sama sem sklenila vsaj korak bližje idealu pasme priti in z zadnjima dvema legloma pri nekaj mladičkih tudi sem - to je moj prvi uspeh. Teja, pri vzreji se ne more kar sprobavati, ker se da kar nekaj stvari predvideti - zato študiramo rodovnike, spoznavamo prednike dveh kolen nazaj, njihove lastnike (vzreditelje). Če se ne bi dalo dokaj dobro predvideti, potem bi bilo vse to popolnoma brez veze in bi bil res najboljši način poskusov - vsako leto z drugim samčkom, pa kar bo, bo... Kar se mojega šolanja tiče - ko si dobila mladička, si dobila tudi moj priročnik v katerem je zajetih ogromno tem, ki se jih sicer predela z lastniki na igralnih uricah, od pravilne prehrane, spoznavanje pasje govorice, malo o psihologiji psov, navajanja na čistočo, vzpostavljanja avtoritete, odvajanja raznih razvad, nege itd. Če bi sama vse to vam govorila na uricah, bi lahko imeli za vsako temo eno srečanje. Tako pa ste imeli privilegij to v miru prebrati, saj imam napisano čisto praktično. In kot veš vsako leto po nasvetih lastnikov mladičkov priročnik še dopolnim. Smisel šolanja pa ni v številu srečanj - na njih je treba naučiti predvsem lastnike ugotavljanja načina za pasjo motivacijo k delu, pozornostjo, užitku sodelovanja z lastnikom, vse ostalo je potem enostavno. Na srečanjih se lastnike in pse samo korigira, kjer je potrebno in se jim pokaže ter vsaj enkrat pravilno ponovi vaje, ki se nadgrajujejo. Kot veš, prihajajo lastniki mojih mladičkov na srečanja iz vse Slovenije, letos recimo dva iz Maribora, en iz Ptuja, ostali so bližje in zato srečanj ne moremo imeti pogosteje kot za vikend, ker to zanje ni možno. Koliko pa pes ob šolanju napreduje, je pa na redni, vsakodnevni vadbi lastnika in kužka in za to ta, ki te šola ne more biti odgovoren. Sedaj imaš samčka pri kraju pubertete, za katero veš, da ni pravi pokazatelj pasje ubogljivosti - čez eno leto boš razumela, kar ti sedaj pišem. Pridi si pogledati letošnje mladičke in boš presenečena nad strašno zavzetimi in odličnimi lastniki, ki so tako pridno vadili, da smo sedaj že na polovici vaj za RO1, ter 80% vaj izpita A in B-BH, da o raznih na pol cirkuških trikih ne govorimo. Ja, pred dobrim letom, po D leglu so mi trije vzreditelji in lastnica od Ajka dopovedali, da originalno morajo biti MTji značajsko taki, kot je Ajk in da se je z neselekcionirano vzrejo ta njihova značajska lastnost izgubila. Seveda me je to presenetilo, saj sem sama poznala samo zadržane MTje, Ajk pa je bil edini, ki je daleč od tega. Potem sem spozanvala še pse iz vzrej omenjenih treh in opazila, da njihovi imajo pa kar močne značaje, zato sem iskala njihove samčke za paritev, pa mi jih niti vzreditelji sami niso našli in priznam, da me je to presenetilo, saj sem pričakovala vsaj nekaj potencialnih plemenjakov. Nisem še zasledila, da bi na vzrejnem pregledu zavrnili psa, ki je višji od standarda, če je sicer OK. Kar se ušes tiče, vsaj po velikosti ušes, kaj šele po nošenju skoraj noben MT ne bi prišel skozi vzrejni pregled - a tega sploh ne gledajo, le pravilno držo ušes naprej. Ne vem, če veš, čemu so sploh težave z velikostjo ušes? Verjeno ne in te ne zanima... Kar se res na vzrejnem zahteva je, da je MT kvadrat pes (enako dolg kot visok), da ima popolno zobovje, OK okotenost in te splošne stvari, ki veljajo za vse pasme. Tako, da verjemi, da bi tudi tvoj Dalton z lahkoto opravil vzrejni pregled, če se tega bojiš... Če bi mojo Boni na vzrejnem zavrnili, z njo ne bi vzrejala in če bi si želela vzrejati, bi čakala toliko časa, dokler ne bi dobila ene lepe psičke tako po zunanjosti kot karakterju. Enostavno. A Boni prvotno ni bila kupljena za vzrejo, ampak za agiliti, katerega še vedno obožuje vaditi, Loti pa je še večji entuziast v tem... K vzreji Boni so me spodbudili sodniki na razstavah in Bonina vzrediteljica, zato sem tudi začela z vzrejo, saj ima sama odlične prednike - dve zgodovinsko najbolj kvalitetni liniji iz Anglije.... Teja, tvoj samček je bil srednje živahen mladič, ko sem vaju gledala tekom našega šolanja, sem ti predlagala usmeritev v pasje športe, ker sta oba zelo atletska - ne rabiš tekmovat, tudi sama ne tekmuješ, pač pa večkrat treniram s kužama, ker jima je to v veselje, sedaj smo šli tudi na vaje RO ter učenje številnih trikov. Enako velja za vaju - odličen bi bil v dinamičnih stvareh, recimo ROju, agilitiju. Če pa hočeš na vsak način vzrejati - aprila bo vzrejni, ki ga boš komot naredila, potem pa izvoli pa pari s komerkoli hočeš... Naredi eno lepo pps predstavitev, razpošlji jo vsem mogočim vzrediteljem in bo. Primerjaj mladičke D in E legla, pa boš videla, da je v E leglu pasemsko več standardnih mladičkov. Primerjaj B in C leglo in boš videla, da je C leglo tudi bližje idealu pasme, kot B. Očitno kljub paritvi z istim samčkom prihaja do kvalitetnejših razlik, drugače si tega ne znam razložiti. Dokler pa je Boni kot stari starš mladičkov, bo vedno en izmed mladičkov višji od standarda, če je psička je okoli 42, če je samček, je okoli 45cm. In kdor mi pove, da bi psa razstavljal in vzrejal, dobi najlepšega mladička, tudi to vedno upoštevam ali pa jih sama prosim za to. Tako sta dva mladička iz D in E legla namenjena za mojo nadaljnjo vzrejo, vendar ju ne bom uporabila še dve generaciji (pač nisem pristaš inbreedinga, čeprav so mi prav to svetovali, da potenciram Ajkove gene). Sama sem že trikrat želela uvoziti eno x perspektivno psičko, pa so mi spet omenjeni trije vzreditelji odsvetovali, ker pravijo, da imam perspektivno linijo, ki jo je seveda še treba korigirati. Psičke, ki ima v ožjem sorodstvu oba prej omenjena izvrstna plemenjaka, kot ju ima Ajk nisem našla (ja, ima ju psička njegove vzrediteljica in od nje bi morala sama letos dobiti psičko, a sem že povedala, da je hudo zbolela in je ne more več imeti za vzrejo, zato bo ona vzela Ajkovo hči - kako čudno, a ne?). Tudi meni je še uganka trditev teh treh vzrediteljev, da dober vzreditelj vzreja iz lastne vzreje, razen, če res preveč 'zabluzi' pri vzreji ali pari inbreeding, potem to vzrejo obogati z novim plemenjakom ali psičko. Kar se mojega šolanja tiče: pri igralnih uricah se kužki najprej med seboj naigrajo, medtem se pogovorim z lastniki, kako jim je šlo od zadnjega srečanja, s kakšnimi težavami se srečujejo, potem začnemo delati. Vedno najprej ponovimo, kar že znamo, vsakemu povem kako naj nadaljuje, potem nadgrajujemo... Letošnji lastniki so zelo zagreti, smo imeli do srede julija že več kot 8 srečanj (jih ne štejem), sedaj pa tudi vsaj že 10. S tem, da sedaj dirkanja na začetku ni, kvečjemu na koncu, ko končamo. Tudi vaj delamo letos dosti več kot lani, saj so lastniki izredno zagreti in res pridno vadijo. Če že hočeš: sama nisem nikoli hodila na nobene pasje tečaje, pa sem si odlično izšolala vse svoje pse, pa niti en ni bil simpl za šolati - malinko je imel grozno močan karakter in se je ves čas rangiral z mano, tepel s samci in hotel vedno uveljaviti svoje. Obe terierki pa sicer super ubogata, najbolj uživata na kolesarskih sprehodih, se še sedaj veliko naučita, a nista ves čas razpoloženi za učenje, kar bi si sama želela- nista tako naspidirani kot recimo La od Silvije, ki je moj ideal psa. No, sedaj sem tri mesece čuvala Ajka, on pa je tak - sposoben ti je prinašati igračko, se igrati, učiti trike, dokler se sam prej ne utrudiš... Tako, da z naslednjo psičko bom drugače zastavila, tako, kot sem predlagala lastnikom letošnjih mladičkov in je res konkretna razlika v pripravljenosti za delo in ubogljivosti... Nič se ti ne ponujam - točno sem vsakemu povedala, da kadar nastane kakršen koli problem, ne kontaktirajte - si me? Veš kaj me sprašuje vedno več lastnikov mojih mladičkov - zakaj pri meni vsi mladički krasno delajo, pri njih pa ne - no, premisli... Ali še bolje, pridi in si sama poglej... Mi pa povej, kateri vzreditelj še šola svoje mladičke in ne vem od kod ti logika, da smo vzreditelji odgovorni za to, kaj iz mladičkov nastane. Mene so zelo hitro naučili, ko sem še trenirala z ovčarjem - vse, kar naredi pes narobe, si sama kriva, zato popravi svoje reakcije, svoj odnos, način dela s psom in pes bo odlično ubogal - takrat tega nisem mogla razumeti, sedaj razumem in vem, da je to res. Kam dajem mladičke, se odločam najprej sama, a ne? Moja želja je imeti čim več mladičkov v Sloveniji, v Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Skandinaviji je te pasme že kar veliko, naj si tam najdejo mladička. Lani bi morala ena samička iti v Avstrijo h gospe, ki je delovan terapevtka in ji je tisto leto umrl njen pasji terapevt, a je imela malo pred oddajo mladička sama prometno nesrečo in še sedaj službe ne more opravljati, sem jo pa napotila na Angleško lastnico dveh MTjev, ki se prav s terapijo s psi ukvarja, tudi z njo sem želela pariti, a sva obe ugotovili, da paritev ne bo primerna, razen v smislu značaja. Za letos ne vem, če bo Ajkova vzrediteljica vzela mojo mladičko, ker mora najprej videti, če se ji bo njena psička pozdravila. Imam pa vsako leto ponudbo za samičko od dveh največjih vzrediteljev v Italiji in enega v Nemčiji, a njim svojega psa ne dam, ker vem, kako njihovi psi živijo. Meni ni referenca dati psa v tujino, ampak lastniki, ki uživajo s svojim kužkom. Lastniki mladičkov prihodnjega leta so že prišli, nekateri tudi že večkrat, na ogled dela v mali šoli in pogovor z lastniki letošnjih mladičkov, saj si želim, da pred izbiro pasme pridobijo čim več informacij od lastnikov, ne le od mene. Mnogi se vsake dva tedna dobivajo z lastniki mojih mladičkov, ki so njim najbližje, kar sem sama spodbudila, da pasmo čim bolj spoznajo. Prav tako z vsemi predebatiram tudi o drugih pasmah, ki jih zanimajo - ne navijam samo za svojo pasmo. Sem že leto troje usmerila čisto na druge pasme in dvema tudi iščem najprimernejšega vzreditelja. Teja, daleč preveč misliš, da veš o pasmi, tudi o standardu. Si kdaj videla odlično hrbtno linijo, v pravilnem razmerju prepognjena ušesa, odlično okotenost spredaj in zadaj, več, kakšne so ustrezne barve, kako močna konstitucija naj bi bila. Ne, ne moreš vedeti samo po prebranem, tako se vzreje ne uči. Sama zato vsako leto grem kam v tujino, da se to pustim učiti od ljudi, ki vzrejajo vsaj še enkrat dlje kot sama, najbolj pa se pustim učiti tem, ki so s pasmo tudi nekaj kvalitetnega naredili. Še sedaj ne poznam ideala pasme glede konstitucije in zadnjega dela, pa sem videla že toliko psov, se pogovarjala s tolikimi vzreditelji, tudi sodniki, ki pasmo poznajo itd. S tem, ko misliš, da kar vse veš samo drugim daš vedeti, da malo veš... Si znana po svojem posploševanju, kritiziranju (no, si se lotila koledarja, lani si imela toliko idej, smo letos pričakovali, da jih boš uresničila), svoji nepremišljenosti (še sedaj mi ne gre iz glave tvoj planinski pohod, daleč prenaporen za nekaj mesečnega mladička) in temu, da so drugi krivi, če ti kaj ne gre. Namesto, da se vtikaš v stvari, ki jih niti v osnovi ne obvladaš in dvomim, da te v resnici zanimajo, raje vso energijo vloži v delo s kužkom, pa bosta oba bolj zadovoljna... Sicer pa se za nadaljevanje diskusije oglasi, ker po mojem vseh na forumu tvoje neresne kritike ne zanimajo. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , petek, 04.12.2009 : 10:21:51 Ok. V svojem zadnjem postu sem postavila par konkretnih vprašanj in v svojem dolgem romanu mi konkretno itak nisi odgovorila niti na enega. Tako da jaz tukaj pomaham z belo zastavo ker se neki enovrstični fakti res ne morejo primerjati z ljubezenskimi romani. Vseeno mi je kaj počneš, kako uničuješ slovensko raznolikost in populacijo, koliko imaš doma uspešnih psov, na koliko vzrediteljev se obračaš, s kom pariš, kaj pariš, kaj ven dobiš in kako skrbiš za uspešen razvoj svoje pasme, ne zanima me kako vzgajaš in kako šolaš, kakšne trikce znate ter kako ste vsi tako zadovoljni itn. v nedogled. Jaz sem dosegla svoje - po več kot enem letu si se namreč spet vrnila med žive (po tistem ko so te na drugem forumu očitno potolkli do dna) in očitno si se sedaj pobrala pa se še vedno kuješ zelo visoko. Upam samo da bo čim več ljudi z leti pogruntalo, da ni vse zlato kar se sveti. Vrgla sem kost volkom zdaj naj se pa sami odločijo kaj bodo naredili z njo. Če ne drugega jo je vsaj zabica2 ze ugriznila in se bo v izbiro psa bolj natančno poglobila in ne bo verjela vsem lepim besedam.
Veliko uspeha ti želim še naprej. Pa LP Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , petek, 04.12.2009 : 11:05:43 Sicer nisem volk, me pa zanima dvoje:
- Koliko socializacije je na vaših igralnih uricah/mali šoli dejansko izvršene, če so sodelujoči psi v bistvu mladiči iz istega legla in iste pasme? - Ali ni ponavljanje legel v nedogled z istim samcem in samico prav tako produciranje mladičev kot parjenje vsakič z drugim samcem ne glede na njegovo kvaliteto? Glede na to, da že dobro poznate genetski material te kombinacije, kaj želite doseči z njenim ponavljanjem, saj so geni isti? Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: terier , petek, 04.12.2009 : 18:03:32 Zelo dobro postavljeno vprašanje res - tudi jaz bom kot vzreditelj odgovor za zanimanjem prebrala - pa da se razumemo - vse dobronamerno !!!!! Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: azura , torek, 08.12.2009 : 00:51:50 Draga Teja, nič se nisem vrnila med žive, ker vmes nisem umrla... Iz drugega foruma sem se poslovila prvič zato, ker sem opazila, da me je malo obsedel, da sem si res preveč časa jemala za vso pisanje tja gor. Drugič pa zato, ker če trikrat odgovorim, pojasnim in NOČEŠ razumeti, po tem ko mi je kar nekaj teh, ki so na forum odgovarjali, da ne kapirajo, česa ne kapiraš, potem je seveda logično, da te razlaga pravzaprav ne zanima, ampak kot moja 5 letna in 3 letna hči hočeš na vsak način doseči svoje, čeprav pač nimaš prav. Drugega kot otročje vedenje temu pač ne morem reči. Znova sem se oglasila na tem forumu po tem, ko so mi trije napisali mail in se mi zgražali, kakšne krivične obsodbe pišeš in naj vendar odreagiram. Se pa čudim od kje iz tebe veje toliko sovraštva in privoščljivosti.
Če te nič ne zanima, ne vem, kaj te potem zanima... Zakaj uničujem slovensko populacijo s tem, ko parim s samčkom, ki je najbližje idealu pasme? Saj res, v resnici sem trapasta. Glede na to, da nikogar ne zanimajo ne razstave ne vzreja od lastnikov mojih mladičkov, bi se res lahko pozanimala za najcenejše plemenjake in parila z njimi - teh mrgoli. Ali pa bi šla samo nekaj 100km čez mejo, je v Italiji tudi dovolj samčkov. Zakaj se pravzaprav res ukvarjam s tem, da iščem čim bolj idealne samčke? Ker hočem nekaj iz pasme narediti. Pasme, ki se mi je prirastla k srcu, ki mi veliko pomeni in za katero me žalosti, da se je v desetletju in pol vzreja drastično poslabšala - jasno, to so mi povedali sodniki te pasme, ki o njej kaj vedo (dva slovenska, ena belgijska in ena finska) ter kar nekaj vzrediteljev, ki vzrejajo dve desetletji ali več (no, nekateri ne vzrejajo več, na žalost tudi najboljši trije ne). To, da sem nekaj rezultatov že dosegla, vidim predvsem z D in E leglom - lahko se prideš sama prepričat. A še vsaj eno generacijo bo kakšen pes višji, imel večja ušesa. Če bi hotela, da se to hitreje dogaja, potem bi si obdržala več generacij psov, več preizkušala, tudi večkrat bi se šla inbreeding, imela, kot imajo veliki vzreditelji kar nekaj psic v solastništvu in bi jih dobila samo za nekaj mesecev, da bi pri meni skotile mladiče - a mene taka vzreja ne zanima, več kot eno leglo letno ne nameravam imeti, me preveč utrudi, pa tudi druge stvari imam, zaradi katerih si več časa za pse, kot si ga trenutno vzamem, ne morem (družina, služba, doktorat, umirajoča babica, bolna mami, razne skupine, ki jih vodim, pa delo s psi itd.). Ideal so mi rekli, da bi bil, da bi obdržala mladička ene manjše psičke in enega mojega mladička, ter tega parila ponovno z Ajkom, da utrdim tako višino, kot manjša ušesa. A trenutno študiram pluse in minuse tega inline breedinga ter se pogovarjam z nekaj vzreditelji in veterinarji, ker me pač skrbijo negativne posledice - in teh ne bi rada tvegala, ker mi ni fer lastnikom mladičkov dati mladička, ki zaradi 'višjega dobrega' ni fizično OK. Zaenkrat puščam to možnost enkrat v prihodnosti odprto, ko bom imela o tem bistveno več informacij in znanja, pa še takrat bom za pomoč, s kom koga pariti, povprašala te, ki mi že sedaj pomagajo. Kot vidiš, vedno znova priznavam, da še vsega ne vem in se pustim učiti - Teja, lepo bi bilo, če bi bila sama bolj ponižna in priznala tudi, da si dostikrat delala s kužo po svoje, da smo te vsi začudeno gledali. Ni dolžnost vzreditelja, presneto, da ti še izšola psa, a ne? V trenutku, ko psa dobiš, je vse na tebi, da predvsem mladička čim bolje spoznaš, kakšna je njegova motivacija za delo, kaj lahko razbereš iz njegove telesne govorice, kaj za zanima, kaj mu pomeni največjo nagrado, na kakšen način ga boš 'okoli prinesla' da nekaj ne bo več delal ali pa da bo neko povelje zanesljivo osvojil, kako ga boš odvadila raznih razvad itd. Da bi vam vse to olajšala sem vam dala svoj priročnik za mladičke, kjer je ogromno o tem napisanega (praktično, ne teoretično), vedno znova sem odgovarjala na vaša vprašanja tekom igralnih uric in male šole, praktično sem vam pokazala, kako kaj delajte, ker ste se čudili, da z menoj vsi psi dobro delajo. Spomni se, kako fantastičen je bil tvoj kuža, ko sem prinesla nekaj ovir in smo se učili vodstva psa, spodbujanje njegovega zaupanja pred neznanimi ovirami - daleč najbolj se je izkazal, popolnoma neustrašen je bil in takrat sem ti predlagala - pojdita na agiliti, mislim, da bi oba uživala. Zakaj nisi šla, to je tvoja odločitev. Ne moreš pa vzreditelja kriviti, če te sedaj pes ne uboga in pojma nimam, kaj te pri njem toliko jezi. To nima z mojim delom z mladički nič opraviti. Ne verjameš? Bi verjela, če bi dobila mojo Bony. Prestrašeno, da se je še sama sebe bala, vse ji je bil tak stres, napor, tresla se mi je cele dneve, samo, da je slišala, da gremo dol ali v avto ali da mora na vrvico ali da ji moram tačke obrisati, se je kar polulala od strahu. Živ obup je bila. In meni je to bil izziv - usposobiti kužo, ki je bila očitno v prvih 8 tednih življenja hudo negativno zaznamovana z očitno agresivnim vedenjem psov do nje, pripraviti na življenje brez stresa. Takrat nisem imela pojma, kako se bom tega lotila. A posvetila sem se ji ogromno vsak dan, ji dala možnosti za pozitivno in vsakodnevno socializacijo in navajanjem na zvoke, novo okolje, vožnjo z avtom, dotike predmetov, pa na družbo psov itd., vse sem zelo pozitivno ojačevala in v nekaj letih sem zmagala. Največ mi pri vsem tem pomeni to, da sem vsak dan iskala ogromno načinov za vzgojo psičke. Pa takrat ni bilo toliko literature, internetnih strani (no, tudi sama nisem iskala), delala sem po logiki, nisem iskala nobenih strokovnjakov. V izziv mi je bilo psičko spreminjati na bolje. Ampak dobro, to je bil precej skrajen primer, ki ga noben lastnik mojega mladička nikoli ne bo doživel. Hotela sem ti povedati - tebi bi morala biti edina in ključna stvar vsakodnevno aktivno in ciljno naravnano delo s kužo toliko časa, da nekaj, kar te moti odpraviš. Za to ne rabiš nobenih knjig, strokovnjakov in ne vem česa. Če imaš malo empatije, dobro poznaš pasjo telesno govorico, dobro poznaš potrebe in motivacijo svojega psa, potem ti ni problem najti veliko idej, kako boš nekaj izboljšala. Potem preizkusiš in opazuješ, kako pes reagira. V smeri tvojega cilja ali ne. Če po nekaj ponovitvah ne reagira, kot želiš, zamenjaš taktiko. To je vse - vprašaj, kako se je umetnosti pasje vzgoje naučila Silvija Trkman - vsakodnevno ukvarjanje s psom, izumljanje vedno novih vaj, čim večja dinamika in veliko pozitivnega odziva ter ignoriranje napak. Torej, veselo na delo... Še enkrat kar se tiče paritev z istim samčkom: žal je v tej pasmi tako, da ne uspem najti niti dva (se pravi še enega) samčka, ki je kar najbližje idealu pasme. Če bi ga našla, bi kombinirala paritve z njim. Po tem, ko sem si vzela nekaj let za spoznavanje MTjev in podrobnem študiju standarda pasme, sem lahko zaključila, kje je vzreja zašla iz standarda in zakaj. Potem mi ni bilo jasno, kje naj sploh začnem z vzrejo, ker sem videla toliko nujnih izboljšav pri vzreji. Pri prvem leglu sem upala, da bodo vsi štirje stari starši imeli čim močnejši vpliv, saj sem mislila, da je to, da so predniki svetovni in ne vem kakšni prvaki zagotovilio kakovostnih mladičkov. A razen Loti, ni bilo v leglu kaj bolj standardu ustreznega mladička, zato sem jo obdržala (no, ni res, tudi zato, ker sem jo skoraj tri ure kotila in je obstajala verjetnost možganskih poškodb in takega mladička ne bi oddala). Potem so me prepričali, naj najprej znižam višino mladičkov, zato sem iskala kar najmanjšega samčka - 40cm ali manj jih praktično ni. Takrat sem začela spoznavati vedno več vzrediteljev, ki so mi seveda dajali 1001 nasvet, meni pa je bilo zaradi neizkušenosti v vzreji še težko ločiti 'zrno od plev'. Ja, pa zelo naivna sem bila, da mi bodo vzreditelji dali najboljše možne nasvete... Našla sem štiri samčke v Skandinaviji, ki so imeli 40cm, zato sem sklenila pariti z enim od njih. Pri drugem leglu mi je tako uspelo ne toliko znižati višino, kot popraviti konstitucijo, velikost in nošenje ušes. To me je spodbudilo, da bi ponovila paritev v upanju, da se poleg tega tudi višina zniža. C leglo je bilo res čudovito - imeli so vsi razen ene psičke čudovito nošenje ušes. Potem me je ta višina tako jezila, da sem prekinila vzrejo z Boni in nadaljevala z Loti. In v D leglu se je prvič opazil napredek na bolje kar se tiče višini ter velikosti ušes ter pogumnejši karakter. Za E leglo sem na vsak način hotela pariti s kakšnim agilitašem, pa ni uspelo. Potem sem iskala nižjega samčka z majhnimi ušeski in pogumnim karakterjem, to je leto, ko sem hodila kar nekaj v tujino spoznavat plemenjake, pa ustreznega nisem našla. Najprej sem mislila, da pač eno leto ne bi parila in pridobila še eno leto za iskanje ustreznega plemenjaka (kot so to naredili omenjeni trije vzreditelji) ali pa vzela psičko iz mojega sorodstva in po nasvetu vzrediteljem začela z inbreedingom. To se mi je čisto uprlo. Ko sem vzreditelje spraševala, če paritev z istim samčkom pomeni, da so tudi mladički približno podobni, so mi zagotovili, da četudi je ista kombinacija, se lahko mladiči precej med legli razlikujejo, ponavadi na bolje, da pa ni zaradi tega nobene večje verjetnosti bolezni ali kakšnih napak na mladičkih. Zato sem se odločila ponovno pariti z istim samčkom in leglo je bilo res krasno: štirje ustrezno visoki mladički, večina jih je pogumnih, štirje imajo majhna ušeska - torej očitno učinkovita kombinacija. Ne predlagam pa mojega načina vzreje pri pasmah, kjer se najde več idealu podobnih samčkov - potem definitivno priporočam paritev z različnimi samčki, tudi zaradi omogočanja morebitne kasnejše optimalne inbreeding kombinacije. Zaenkrat sem sklenila kot prioriteto si dati izboljšanje značaja, zato bom parila izključno s samčki z dobrim značajem (imam že 4 samo v svoji vzreji) ter nižanje pasme, tako, da bom še dve generaciji parila izključno s samčki do 40cm visokimi (no, poskusite jih najti...). Če mi to dvoje v dveh generacijah uspe, se lotim še ušes, nazadnje konstitucije, kvalitete dlake in manjših popravkov. Kot rečeno, pa bo šlo to počasi, ker imam le eno leglo letno in vzrejam le eno psičko naenkrat... In to, da sama parim večkrat z enim samčkom, če bi malo pogledali strani vzrediteljev, bi videli, da uspešne kombinacije praviloma večkrat ponavljajo, nisem jaz nič novega izumila... Torej Kalsang - nekateri starši imajo po 10, tudi 15 otrok, pa so si tako zelo različni, tako telesno kot značajsko - že to ti odgovori na tvoje vprašanje. Ne, če bi malo poznala genetiko, bi vedela, da je kombinacij pri paritvi zelo veliko, čeprav se večinoma dedujejo prve in v manjšini druge generacije, da se približno da predvideti, kakšni mladički bodo, a enaki niso nikoli, ker je kombinacij genov veliko in se ne da doseči, da bi se ista kombinacija genov dedovala - če bi se to dalo, bi bilo super... Če bi se pa hotela iti produciranje mladičkov, bi imela več psičk in z vsako vsako leto legla - a to me res ne zanima, je takih vzrediteljev veliko preveč. Sama vidim, da bi moralo biti eno prvih vprašanj vzrediteljem, če je zaposlen, ima službo. Če nima, potem logično, da 'potrebuje' producirati čim več mladičkov, če od tega živi... Dobri vzreditelji pa imajo praviloma letno samo eno leglo ali pa na več let eno leglo, a teh ni veliko.... Kar se tiče socializacije v mali šoli: sama sem bila s svojimi psi dvakrat v mali šoli ali na igralnih uricah in to pri priznanih kinologih (ne bom izpostavljala imen). To je izgledalo tako, da smo vsi spustili svoje pse in pustili, da se 'sami zmenijo', seveda so se preganjali, grizli, cufali, vlekli itd. Vse to je čudovita pasja igra - ja, za pse, ki jim je taka vrst igre všeč, drugim pa ni bila - vedno je bilo kar nekaj psov, ki so prestrašeno bežali, drugi pa seveda s še večjim užitkom za njimi, potem so začeli histerično cviliti, renčati ali celo grizti zasledovalce. Na tak način so značajsko šibkejši, bolj prestrašeni psi postali še bolj prestrašeni, značajsko močnejši psi pa so še bolj utrdili svojo željo po napadanju psov (čeprav le v igri) in doživljanju dominantnosti. To pa žal so stvari, ki lahko ostanejo za vso življenje - spet govorim iz izkušenj obeh psov, ki sta točno to doživela in sem imela potem ves čas cirkus, ker nista prenašala črnih psov ali pa kosmatih psov, sta začela rave 'preventivno' renčati itd. Kasneje, ko sem še imela mojega ovčarja, sem nekje prebrala, da je najbolj idealno, če se mladički po odhodu iz legla še naprej srečujejo, malo za igranje, ker se mladički res dobro poznajo in ni nevarnosti za kakšne napade, pa tudi za učenje igranja v skupini, ob drugih psih, da se naučijo svojo pozornost usmerjati bolj na lastnika kot na druge pse. In ko sem se za vzrejo odločila, sem sklenila, da bom nudila mladičkom tudi igralne urice in malo šolo. S tem, ko so bili samo oni v šolanju in bilo jih je največ 6, sem lahko zagotovila bistveno več osebnega dela, kot v še enkrat večjih, bistveno bolj heterogenih skupinah psov v pasjih šolah, mladički so bili na približno isti stopnji razvoja, zato smo lahko postopoma hkrati napredovali, vedno sem želela, da se tudi med samo spoznavate in si pomagate z nasveti, hkrati pa začetki šolanja niso bili individualni, ampak delo v skupini, s čemer se pomaga psu, da ne uboga samo doma, ko ni nobenih neželjenih skušnjav, ampak med skakanjem drugih lastnikov in mladičkov. Koliko je vsak napredoval, pa je bilo bistveno povezano s tem, koliko je čez teden pravilno vadil. In to se je hitro videjo. Ko smo se dobivali, sem vas samo korigirala in še to tako, da sem razložila, kaj s kakšnim načinom psu sporočaš in zakaj se odzove drugače, kot pričakuješ ter dala skupini in ponavadi tudi vsakemu posamezno navodila, kaj naj do naslednjega tedna bolj utrjuje. Lastniki mladičkov so me tudi opozorili, da smo srečanja imeli po 2, tudi 3 cele ure in ne pol manj, kot je to v pasjih šolah - to pa sem naredila zato, ker lastniki niso vsi iz moje neposredne okolice, ampak hodijo od vse povsod, letos trije iz štajerske prestolnice in okolice, prihodnje leto bo še bolj pestro - ena iz Gorenske, drugi iz Štajerske, dve družini iz obale. Zato ste vedno sami predlagali termin, ki vsem ustreza in smo se takrat dobili. Letos sem prvič delala tako, da smo se prvi mesec in pol male šole dobivali vsak teden, potem na dva tedna, sedaj zaključujemo na tri tedne. Ko se lastniki naučijo delati s psom in rabijo manj korekcij, je na meni samo še prikaz novih vaj - letošnji so res tako pridni lastniki, da delamo vedno več zabavnih trikov, ki vse bolj veselijo od standardnih vaj poslušnosti, čeprav jih delamo čim bolj povezano in dinamično... Skratka, šolanje psov istega legla je ideal, ki ga skoraj nikjer žal ni in zagotavlja zaradi enotnejših značajev, potreb, starosti psov učinkovitejše delo - tudi na netu je o tem že kar nekaj napisanega. Vsak lastnik sam pa mora glavno socializacijo opraviti v okolju, v katerem živi. Prve mesece svetujem zaradi še nedosežene imunosti mladička na nalezljive bolezni druženje s psi, za katere vedno, da so zagotovo zdravi, ki jih poznajo (in lastnike tudi), spoznavanja čim več različnega okolja, če se le da, povsod jemati kužka s seboj, po drugi strani pa v domačem okolju jasno utrjevati hierarhijo pri lastnikih, učenje zaupanja lastniku, ter za mladička predvidljivo okolje, kjer se bo počutil varnega in jasen, čim bolj enak urnik, ki najbolje pomaga pri navajanju na čistočo ter bioritem psa, kar pomeni tudi, da se nauči dopoldne, ko povečini lastnika ni, mirno prespati, popoldne, pa biti z lastnikom, kjer pač ta je. Največ težav je konstantno (seveda to ne velja samo za to pasmo) z lastniki, ki so ves čas doma in imajo nereden dnevni ritem, ki nimajo jasno zastavljenih pravil, ki se jih malo držijo, malo pa ne, ki ne znajo uveljaviti svoje avtoritete, ki prvo leto zares pozorno ne spremljajo psa in njegovo pozornost na kar največ načinov vežejo nase (to je najbolj idealno razvidno na sprehodih ali pa doma). Spomni se, ko smo hodili na sprehode, pa sem vam razlagala, da sprehod ne pomeni, da lastnik vmes bere časopis, pes pa počne, kar mu je bolja. Sprehod ne rabi biti časovno dolg, pač pa po tem, ko kuža opravi potrebo, čim bolj zabaven. In če mu je zanimivo biti z lastnikom, ne bo iskal drugih zabavnih stvari. Torej: ključno takoj, ko dobiš mladička je, biti zanj nekdo, kateremu lahko vedno zaupa, ki je predvidljiv, ki ga zna spodbujati v dobrem in ne kaznuje takoj (raje ignorira) napake ter išče načine ukvarjanja s psom, ki so psu zanimivi, ne njemu. Ja, zabica je že rezervirala mladička za prihodnje leto, po tem, ko si je ogledala delo z mladički v mali šoli, se pogovorila z lastniki mladičkov, prebrskala morje internetnih strani o pasmi, po tem, ko sem jih ta vikend obiskala s psičkama in družino, nekaj ur kasneje pa še drugo družino iz obale, ki bo tudi dobila mladička in ki si je teden prej s še nekaj družinami ogledala delo malošolnikov ter se z lastniki pogovorila. Kot veš je to praksa, da dobijo res čim več objektivnih informacij o pasmi in vzreji od lastnikov mladičkov, ne le od mene. Praviloma jih napotim k njim najbližjemu lastniku mojega mladička, da se dogovorijo za rednejša srečanja in spoznavanja. Nisem tip, ki bi se hvalila, niti ne govorim, da je ta pasma za vsakega idealna - obratno, ko spoznam, kakšnega psa si želijo, jih večkrat napotim na njim ustreznejšo pasmo in so kar presenečeni. Ja, meni je ključno, da dobijo MTja ljudje, ki se bodo s to pasmo najbolje počutili in če bo medsebojno ujemanje večje, bodo drug z drugim tudi bolj uživali. Zato je cilj moje vzreje zadovoljen lastnik in pes, kdor pa ima kakršne koli probleme, ve, da se lahko name vedno obrne za pomoč. Še nikoli le-te nisem zavrnila in je tudi ne bom. A vsak sam se odloči, ali to možnost sprejme ali ne. Vsi pa vedo, da sem vedno zelo vesela vsakega stika lastnikov mladička, še bolj pa slik, poročanja o napredku, večkrat zadostuje samo nasvet po mailu in zmorejo sami nekaj spremeniti, če jim ne uspe, se ponavadi dogovorimo za obisk. Kaj je lepšega, ko to, da lahko vzreditelj večkrat obišče svoje mladičke in spremlja njihov napredek. Tole naj bo dovolj glede mojih forumovskih oglašanj - mislim, da vsi veste za moj mail andreja.jereb3@gmail.com, ki ga pa dnevno gledam in kar se da ažurno odgovarjam, za razliko od forumov, na katerih res nisem. Uživajte s svojimi kužki in bodite drugim lastnikom kužkov s svojim odnosom do psa in okolja ter načinom dela z njim zgled. Kadar pa vam kaj ne gre, tuhtajte toliko časa, da ugotovite, kaj delati pri vašem delu s psom narobe, da kuža ne ravna tako, kot si sami želite - to je rešitev vseh pasjih zagat. In predvsem - bodite pozitivno naravnani, ne gojite negativnih čustev, to dokazano škodi zdravju - imejte se radi in iščite ter uživajte v pozitivnem in raje drugega opravičite, kot obtožite (jasno, če ni evidentnih dokazov o kakšnih zlorabah), boste videli, koliko bolj boste srečni in notranje mirni. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Gigosy , torek, 08.12.2009 : 10:45:07 Pozdravljeni, razmišljamo o nakupu manjšega psa. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imam pri nabavi psa prek "prijateljev", se odločamo za nakup rodovniškega psa, vendar je iz nabora lepih smrčkov, kar težko izbrati pravega. Zato prosim lastnike psov za nasvet. Glede na razmere bi si želeli imeli manjšega psa, ki pa mu ne bi bilo težko preteči kakšnih 10 km, saj radi tečemo in se gibljemo v naravi, pa čeprav živimo v mestnem jedru. Niso nam všeč "damski" kužki. Kljub velikosti naj bo smrček le pes ;-) Pes bo v stanovanju, zato si želimo, da bi bilo dela z negovanjem dlake kar najmanj. Glede na naravo dela, bo naš bodoči smrček le redko brez družbe. Živimo v manjšem bloku z dvema najstnikoma, tako da majhni otroci niso problem. Nismo navdušeni nad psom, ki je laja zaradi lastnega veselja - saj vem, vse je odvisno od vzgoje, pa vendar. Ogledovali smo si višavske terierje in gomilarje, pa nas skrbi morebitna preglasnost in (ne)možnost tekanja. Všeč mi je tudi mali šnavcer. In seveda množica ostalih smrčkov ;-) Hvaležni vam bo za vsakršen koli namig, ki nam bo pomagal nadaljnje raziskovanje pasme. Za malimi pasmami se nisem nikoli obračala, saj sem bila vedno navdušena nad ovčarji vseh vrst. Vendar želimo psa imeti v svoji bližini - tako doma kot na poti. In na razmere bo majhen kuža najprimernejši. Zavedamo sem, da bo pes naš dolgoletni življenjski popotnik, zato se nam z nakupom ne mudi čez noč. Hvala vsem vnaprej. Pozdravljeni, razmišljamo o nakupu manjšega psa. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imam pri nabavi psa prek "prijateljev", se odločamo za nakup rodovniškega psa, vendar je iz nabora lepih smrčkov, kar težko izbrati pravega. Zato prosim lastnike psov za nasvet. Glede na razmere bi si želeli imeli manjšega psa, ki pa mu ne bi bilo težko preteči kakšnih 10 km, saj radi tečemo in se gibljemo v naravi, pa čeprav živimo v mestnem jedru. Niso nam všeč "damski" kužki. Kljub velikosti naj bo smrček le pes ;-) Pes bo v stanovanju, zato si želimo, da bi bilo dela z negovanjem dlake kar najmanj. Glede na naravo dela, bo naš bodoči smrček le redko brez družbe. Živimo v manjšem bloku z dvema najstnikoma, tako da majhni otroci niso problem. Nismo navdušeni nad psom, ki je laja zaradi lastnega veselja - saj vem, vse je odvisno od vzgoje, pa vendar. Ogledovali smo si višavske terierje in gomilarje, pa nas skrbi morebitna preglasnost in (ne)možnost tekanja. Všeč mi je tudi mali šnavcer. In seveda množica ostalih smrčkov ;-) Hvaležni vam bo za vsakršen koli namig, ki nam bo pomagal nadaljnje raziskovanje pasme. Za malimi pasmami se nisem nikoli obračala, saj sem bila vedno navdušena nad ovčarji vseh vrst. Vendar želimo psa imeti v svoji bližini - tako doma kot na poti. In na razmere bo majhen kuža najprimernejši. Zavedamo sem, da bo pes naš dolgoletni življenjski popotnik, zato se nam z nakupom ne mudi čez noč. Hvala vsem vnaprej. Pozdravljena zabica2! Glede na vse prebrano priporočam kitajskega golega psa - zelo crkljiv, zelo navezan na lastnika, lahko zelo aktiven in prehodi tudi 8 ur in več aktivnega hribolazenja, 10 km teka je mala malica :) Lahko pa prespi cel dan :) Dlak v stanovanju ni, nega psa je zelo enostavna. Za vse ki nočejo golega psa pa obstaja odlakana različica ki ima daljšo dlako in enak super karakter kot goli :) Idelani družinski psi. Če malo pobrskaš po netu boš našla leglo vzrediteljice, ki je izredno odgovorna pri vzreji, mladički so super rodovnika, starši pa imajo opravljene vse zdravstvene preglede. Lahko pa me tudi kontaktiraš na ZS, pa ti pošljem link, kajti tu ne smem delati reklame :) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , torek, 08.12.2009 : 12:08:10 Gogosy, hvala za nasvet. Kot je bilo razbrati iz Azzurinega maila, sem se že odločila za MTja. Še pri njem me skrbi, da bi mu ne pohodili drobnih tačk. Kaj bi bilo še pri manjši pasmi :-X
Hvala vsem za namige in nasvete. Želim vam veliko prijetnih pasjih trenutkov, veliko dobre volje, predvsem pa strpnosti eden do drugega. Naj bo december še posebno lep in čim manj hrupen, predvsem zaradi vseh smrčkov (pasjih in mačjih), ki jim pokanje ni v veselje. Se pa vsekakor javim čez par mesecev, ko bo mali smrček pri nas doma. Mi ga že komaj čakamo :D Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Kalsang , torek, 08.12.2009 : 16:10:31 azura, hvala za izredno obsežen odgovor in dobronamerne nasvete, ki pa mogoče niti niso potrebni. ;)
Glede male šole - pojdi kdaj še kam pogledat, kako izgleda, npr. pri Švrku ali KD Krim, pa tudi v marsikaterem drugem dobrem kinološkem društvu. Če je tvoja edina izkušnja male šole truma psov, ki se podi po poligonu in se med sabo meni, boš presenečena. Vmes je preteklo kar nekaj vode in ti tečaji so zdaj zelo drugačni. Prepričana sem, da so veliko boljša priložnost za socializacijo in polaganje temeljev za delo s psom kot srečevanje mladičev istega legla. Na moje prvo vprašanje pa mi v bistvu nisi odgovorila. Pa ne bom več spraševala. Dodala bi le, da očitno kjer je povpraševanje, "mora" biti tudi ponudba. lp Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: enaNika , četrtek, 10.12.2009 : 01:10:07 Skozi tole gostobesedno debato se mi vedno bolj potrjuje dejstvo, na katerega bi želela opozoriti. Opisi pasem, pa kjerkoli gledam (knjige, revije, tudi tukaj) so čisto preveč pesniški in osladni. Preveč se poudarjajo dobre lastnosti, morebitne težave so pa kvečjemu mimogrede omenjene, pa še to ponavadi s pristavkom "ob slabi socializaciji in napačni vzgoji". Torej - v vsakem primeru kupiš idealnega psa, če pa vendarle ni tako zelo idealno, je pa vodnik zamočil.
Jah, se da, ja. Z veliko znanja, izkušenj in s pravim pristopom se da večino psov narediti čisto fajn. Ampak vsak ima enkrat prvega psa. In tudi po drugem ali tretjem še zdaleč nimaš toliko izkušenj, da bi lahko z vzgojo izravnaval prirojene odklone. Kar pomeni, da bo povprečni pasji lastnik lahko dobro vozil samo, če izbere psa, ki mu že v osnovi kar najbolj ustreza. Seveda se pasme ne izbira samo na podlagi "kataloga". Ampak vseeno je opis pasme v kakšni knjigi ali na netu tista prva informacija, ki jo ljudje poiščejo. In če potem srečaš 10 predstavnikov pasme in jih 6 ne ustreza opisu, si še vedno misliš, da je to samo slučajnost, saj načeloma naj ne bi bili takšni. Potem pa dobimo en kup razočaranih pasjih lastnikov. Eni bodo vztrajali iz odgovornosti do živega bitja, prav srečen pa ne bo ne lastnik in ne pes. Drugi bodo psa odvrgli na avtocesti, ga zatolkli z macolo ali odpeljali v zavetišče. Pa je tega res treba? Recimo, na pasmo manchesterski terier se niti najmanj ne spoznam. Skozi roke sem dala 5 psov, 3 pasme. Torej nisem začetnica, poznavalka pa tudi ne. Povprečna ljubiteljica psov pač. Če bi se slučajno zanimala za nakup ni prebrala opis pasme (http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=97), tudi slučajno ne bi bila pripravljena na to, da bo treba odpravljati plašnost in dvigati samozavest pri terierju. Razen, če bi slučajno naletela na to temo in pisanje (iste avtorice?) v njej, ki se od uradnega opisa pasme razlikuje kot dan in noč. Je tako težko reči bobu bob in popu pop? Je tako težko pripraviti interesente na to, da npr. škoti, šeltiji, pa tudi nekateri polarci radi bevskajo? Da te lovci ne šljivijo pet posto, ko padejo v sled? Da sicer pridejo nazaj, ampak da to lahko pomeni, da 2 uri sediš na najbližjem štoru in čakaš? Da pastirčki včasih pasejo tudi družinske člane in da so control freaki ? Itd. Saj to ne bi naredilo psov slabših. Pripomoglo bi pa k temu, da se bodoči lastniki res dobro pripravijo in lahko objektivno presodijo, ali jim pasma ustreza ali ne. No, vsaj tista peščica bodočih lastnikov, ki se pozanimajo, preden nabavijo psa. In ravno zaradi tega, ker je takih samo peščica, se mi ne zdi smiselno jih na nek način zavajati. Se opravičujem; ne spada k temi, ki jo je začela zabica2. Spada pa k razpravi, ki se je potem razvila. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: Lanabela , četrtek, 10.12.2009 : 11:33:40 Če si dobiš nekaj knjig, v kateri je natančno opisana samo ena pasma (v času interneta in kreditnih kartic najti in naročiti takšne knjige ni nobena umetnost), potem dobiš dokaj dober vpogled v to, kako mora določena pasma zgledati na zunaj in navznoter. Kakšne so variacije, kakšni so tipi znotraj pasme in kakšna odstopanja so napogostejša. Pa na kaj konkretno morajo biti pozorni morebitni kupci. Značilno za te knjige je, da jih pišejo tisti, ki se z pasmo dejansko ukvarjajo in jo poznajo u nulo. Značilno je tudi, da so posebej poudarjeni "drawbacki" - torej značilnosti in posebnosti pasme, ki bi znali povzročati težave nekaterim lastnikom ali v nekaterih okoljih.
šele s tem osnovnim znanjem se odpraviš poizvedovat za rejci in si ogledovat konkretne psa na razstave. Če ne te lahko nategnejo kolikor si dolg in širok. Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: AngSeter , četrtek, 10.12.2009 : 17:25:08 Za nategnit kupca pa ni potrebno dosti, ko enkrat vidi tiste luštne učke... ::) :P
Na napakah se učimo... Ampak pametni se učijo na napakah drugih! >:D Žal nas večina spada v prvo skupino. :-\ Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: teycha , nedelja, 11.04.2010 : 13:04:03 No da objavim še zaključek debate o vzreji manchester terierjev.
Citati azure z dodanimi datumi. Citat če te to zanima, takoj tvoje podatke posredujem trem največjim vzrediteljem v Italiji in gotovo se boste lahko dogovorili za paritev. (3/12/09) In še kar se vzrejnih pregledov in prepovedi tiče: zaradi velikosti, prevelikih, prenizko nošenih itd. ušes ti pes ne bo dobil vzrejne prepovedi. (3/12/09) Tudi velika večina MTjev je previsoka, v Nemčiji jih je ogromno samcev okoli 45cm, pri samicah je pa ena skrajnost okoli 42cm in druga skrajnost okoli 36cm. In ker se seveda take pse mirno vzreja, prihajajo MTji vedno višji. Sama zato parim mojo idealno visoko Loti 38cm z Ajkom, ki ima 39cm (Ajkova starša sta tudi mama 38cm , oče 40cm, pri Boni je mama 40cm in oče 44cm) (3/12/09) Dalton je večji samčke in pričakujem, da bo imel okoli 42 cm plečne višine (19/3/08) Odlično ti gre in res sem vesela, da sem ti dala Daltona, ker si odlična vodnica. (4/5/08) Z Daltonom mirno hodi kamorkoli, ko bo utrujen, ga pač neseš. (4/5/08) Si znana po svojem posploševanju, kritiziranju (no, si se lotila koledarja, lani si imela toliko idej, smo letos pričakovali, da jih boš uresničila), svoji nepremišljenosti (še sedaj mi ne gre iz glave tvoj planinski pohod, daleč prenaporen za nekaj mesečnega mladička) in temu, da so drugi krivi, če ti kaj ne gre. (4/12/09) Dalton je bil danes na vzrejnem pregledu v Domžalah. Plečno višino so mu izmerili trikrat in najnižja vrednost je prišla 47 cm! Torej vzrejnega pregleda nismo opravili - samo zaradi velikosti. Tako da azura - tvoje zagotavljanje, da bo moj pes z lahkoto opravil vzrejni pregled in bodo Italijanske samičke v vrsti čakale na parjenje - se ni uresničilo. In tudi ne razumem kako ti je s tako skrbno načtovano vzrejo uspelo vzrediti takega kapitalca - ki seveda ni edini. Pa me sedaj zanima naprej - McKruster, Jana - glede na to da je večina MT samcev in samic že S/K in ne morejo več na vzrejni pregled, me zanima ali se lahko kaj naredi v smeri, da se to vzrejno linijo prekine? Koga v katerem klubu je potrebno kontaktirati itd.? Ni mi namreč jasno kako se lahko starši psov, ki niso niti slučajno primerni za vzrejo niti ne sledijo standardu, parijo v nedogled v vedno istih kombinacijah?! Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: zabica2 , sobota, 17.04.2010 : 23:03:24 Obljuba dela dolg - pes majhne rasti je že doma. Z njim pa tudi prve lužice ;-)
slika (http://picasaweb.google.com/lh/photo/hWYfGAkmKq1BuzWP52tzeQ?feat=directlink) Naslov: Re: Nasvet glede psa manjše rasti Poslano od: missysb , nedelja, 18.04.2010 : 11:46:52 Čudovit je! :) :-*
|