mojpes.net

Živijo.
S Kalo se pridno učimo in veliko že zna. Je zelo ubogljiva in dojemljiva za učenje. Problem pa nastane, ko gremo na srehod kam drugam kot v naravo. Običajno jo voziva na polje in v gozd, sem ter tja pa tudi v Kranj v urbano okolje. Vendar se mesta vedno bolj boji. Namenoma sva jo že zgodaj začela sprehajati v različnih okoljih, da bi se navadila. Na začetku v Kranju ni bilo problema, zdaj pa je vedno hujše. Psička začne zganjati paniko, vsa pohuljena hodi, predvsem pa vleče na povodcu, da imam že občutek, da se bo vsak čas zadavila. (Sicer na polju lepo hodi poleg). V Mali šoli mi je povedal, da naj jo kregam, ker je to neželeno vedenje in bo le tako opustila ta način, vendar mislim, da to ni ravno dobro. Zdaj jo namenoma peljem vsaj enkrat na dan po vasi, ampak pol po polju, pol po cesti, če bi se počasi navadila, pa ne gre nič na boljše, le še slabše je.
Ima morda kdo kakšen nasvet? Je res edina možnost sila, ali je kaka alternativa?
Hvala

Pri  nas  je  bil  isti  problem.   Rešili  smo  ga  tako  da   smo  se  usedli pred  nek  bife  na  vrt ,  pes  je  zlezel  pod  mizo,  in  smo  sedeli.   No  ja  ker  je  bilo  prijetno  nama  in  še  Damsterju  ker  je  lahko  opazoval  mimoidoče...... se  je  navadil  tudi  na  mestni  vrvež  in  bo  videl  da  mu nihče  nič  noče( razen božanja  mimoidočih,  to  se  je pa naš  že  navadil  da  se vsak  tretji  vanj  vtakne)........ probaj.

Vleče  pa  samo  še ko  gremo  mimo  sladolednega  vrta ;D

Mogoče je razlog to, da je preveč motečih faktorjev naenkrat, poskusi jh dodajat postopoma. Idi najprej v urbano ampak mirno okolje, recimo med kakšne hiše, počasi na bolj prometnejša območja, kjer bo kak avto več, tovornjak, avtobus, šele nato v mesto, med ljudi, tisoč zvokov in vonjev naenkrat, itd.

Začni počasi in ne prehitevat, ne nadaljuj z naslednjo motnjo dokler ni prejšnje poplnoma navajena, bodi potrpežljiva in o ful hvali. Tud tista ideja z gostilno in opazovanjem je dobra, ker se kuža pod tvojim stolom počuti varno. Tudi mi se počasi navajamo na mesto, čeprav živim v Ljubljani na Bežigradu, strah pred kolesi in avti smo že odpravli, zaenkrat so problematični še motorji in rolerji. Skratka postopoma. Aja pa vzami igračko in jo z njo zamoti tudi ko hodita po mestu, bo prej zgubila strah!

Hvala za nasvete.
Včeraj smo poskusili z igračko, pa je sprve delovalo, potem pa ne več. Smo se hitro obrnili in šli na sok - pod mizo ni problema. Bomo večkrat ponovili vajo  8)

Saj  ti  povem,  pri  nas  ni  delovalo  nič,  ne  igračke  ne,  bombončki,   a  ma  popolnoma nič.
Potem  smo  pa  začeli  gostilne  prakticirat :D.   Sedaj  pa  tudi  če  je največja  gužva  v mestu  ni  problema.......... edini  problem  je  to  ,  da  nam  on  ponavadi  gostilne  izbira ;D  tam  kjer  imajo  sladoled  -  tja  najraje  zavije.  In  to  z  največjim  veseljem ;).   Pomaga  pa  tudi  to  ,  da  natakarja-ico  "nafehtaš"  za  krožniček  smetane.    Kaj  hitro   se  bo   naveselil  mesta. :)

Če se zadeva slabša, potem delaš nekaj narobe. Morda nezavedno hvališ strah, ali pa ji je všeč pozornost,ki jo strahu  posvečaš.

za razne take fobije najbolj pomaga IGNORIRANJE in seveda počasi a vztrajno vsak dan, lahko večkrat izpostavljanje dražljajem.
Čim manj kompliciraj, ne zmeni se za njen strah in jo vlači vsepovsod s sesboj. Naj te ne zanima njeno vlečenje itd. Če se hoče igrat O:K. če se noče ,pač ne.
Psi si včasih zadevo tako razlagajo: "če se gazda s tem toliko ukvarjja in se tako trudi okoli mene , je zagotovo nekaj sumljivo "

moj mali se je full bal avtov, ko smo ga dobili in je vlekel in skakal in tako bezlal, da bi se na cesto skocil. Potem pa smo prakticirali ignoriranje. Vsakic ko je prisel mimo kaksen bolj glasen avto in se ga je prestrasil, sva se z mamo zaceli menit in smejat in cisto flegma rect Ozzy-ju pridi gremo (z veselim nezaskrbljenim glasom)in se menit naprej. Tako je videl da je najino obnasanje cisto normalno in se je tudi sam navadil tega ropota. najslabse je psa tolazit in pomilovat ce se boji. Tako dobi obcutek, da je nekaj res narobe in se strah poveca.
Isto smo delali s fantovo psico, ki se je bala drugih psov. Ko jih je zagledala se je ustavila in hotela v narocje, pa smo sli lepo flegma naprej in ji z nasmehom ali glasom kot je uporabljen v igri in ob prijetnih situacijah rekli: pridi pridi. Ko je pes slisal taksen glas je zacel mahat z repkom in poskakovat za nami... zdaj strahu nimata vec in so te situacije zanje nekaj povsem normalnega in del vsakdana.

Joj s strahom imam pa tudi jaz ogromno dela. Bojimo se avtekov, pa koles, pa ropota pa vsega. pol se pa vsede na tla in se ne premakne... ko se počasi začnem oddaljevati jo ene parkrat pokličem, pa kar bo počasi... res je da je psička še "frišna" ni olgo z mano, vendar je z vzgojo potrebno poskrbeti sedaj ne pa pri 3h letih  ;D nisem še ful stroga, pa kdaj jo pobožam ko se boji, doker ne "dojame" da če je s šefico se ne bo nč naredl, če jo bo poslušala :D

ignoriraj strah.
za vsako pozitivno dejanje pa psa nagradi z najljubšim priboljškom in določeno besedo, npr. bravo, super, ja...
in res postopno, kot so ti že svetovali.

catjusa,
čemu božanje ob strahu?? a ignoranca je kakšna strogost mogoče?
eventuelno se lahko položi roko na psa, kot telesni kontakt- pomiritev in zaupanje, nikakor pa božanje. božanje pes dojema kot ''priden, super si, tako ja...''

lp

Ja ja štekam o čem je govora. Ampak kužika je reees "frišna" je danes šele 4 dan. Pa se je bala še mene, kaj šele avtekov. SMo jo mogl naučiti, da ji mi nočem nič hudega. Zdej ko je to dojela, da ni panike, gremo pa dlje, pa pač za pomirit, pa večinoma bl ignoranca  ;D
zdej že ve, da šefica nau nč nardila  8)