mojpes.net

Lepo bi prosila za pomoč. Kot že nekateri veste imam doma Samojedko Nalo. Drugače je zelo pridna psička, lahko učljiva itd. Ampak se zeelo boji letal na daljinca, padal itd. Zanima me kako to oblažiti. Namreč večkrat greva na travnik, da se zdivja, ampak moram biti vedno na preži, saj se mi je večkrat že strgala s povodca(od strahu) ko je zagledala padalo.... Sva poskušali z igračko, priboljški z mojimi vzpodbudnimi besedami npr. " greva se igrati, greva greva! Priiidna, greva se igrati, se boš igrala?" Itd. Tudi do njih sva enkrat šli, s tem, da sem jo morala vleči za sabo in sem ji pokazala da ni nič, sem celo primila za padalo in ji rekla " dahj ga!" Sprva je delovala a takoj za tem je že poskušala zbežati. Lepo prosim za pomoč!

Živijo!
Jaz imam doma psičko (ji je tudi ime Nala ;) ), ki se panično boji balonov. Mi je tudi že zbežala in sem prav tako poskušala vse, vendar ni pomagalo. Strah jo je še vedno in se prav trese kadar vidi balon. Edino, kar vsaj malo pomaga, je, da sem jo poskusila navadit, da k meni pride kadar jo je strah, da ne beži brezglavo.
Kaj več ti pa žal ne znam svetovat.
Lep pozdrav,
Laura

Tole se pa slisi kot psicka od moje tete. Iz neznanega razloga se je kar naenkrat zacela bati balonov v zraku (tistih s kosaro v kateri si ljudje ogledujejo Ljubljano). Zacela je lajat, rep med noge in panicno bezljat po dvoriscu. Kar nekaj casa je trajalo, da je moja teta sploh dojela cesa je psa strah.  :) Skratka jaz sem ji svetovala naj psico postopoma izpostavlja tistim drazljajem, katerih se boji. Npr. ce imas psa, ki se boji hrupa prometa ali vlaka ga za krajsi cas vsak dan na vrvici pelji na kraj kjer bo temu drazljaju izpostavljen. Zacnes s petimi minutami in ignoriras panicni napad. S sabo prineses igracke, piskote, skratka nekaj na kar tvoj pes reagira. Preusmeris pozornost nase in hvalis.
No moja teta je probala in se je obneslo. Vsakic ko je opazila balon v zraku, je prisla na dvorisce in preusmerila pozornost. Stanje se je postopoma izboljsalo.  :)

lp

Psi se ne bojijo balonov kot takih ampak zvoka,ki ga  baloni proizvajajo, ko skozi šobo spuščajo zrak -če poslušate je res zoperen!!!Vsak strah je treba ignorirati ,najslabše pa je psa takrat tolažiti ali kregati.Seveda je najbolje če preusmerimo pozornost drugam vendar moramo ujeti trenutek še predno se pes prestraši.pa veliko potrpljenja
seveda - postopek je vedno zeloooo dolgotrajen.

lp

Če bi jaz lahko preusmerila njeno pozornost, bi bila najsrečnejši otrok na svetu, ampak naj si še tako prizadevam ne gre in ne gre.

Pri nas je pri strahu pomagalo, da sem ji na tisti predmet, ki se ga je bala nastavila priboljšek, ona pa ga je nato morala pobrati dol. Samo tukaj je tudi odvisno od tega koliko je pes "podkupljiv" in, če imaš možnost dobiti kakšen tak predmet, ki se ga boji, saj so v tvojem primeru to zelo velike stvari.

Tudi to sem na žalost že poskusila, ampak v strahu se priboljška niti ne dotakne :( Nekaj me še zanima. Sklepam, da je Nala prinesla to plahost že od legla, saj slabih izkušenj ni imela. In sklepam, da zato, ker so parili dva nerodovniška psa in je podedovala to plahost po njima. Je to možno? Ker Samojedi, so zelo pogumni psi ( v preteklosti so lovili tudi morske leve).

Jaz ne bi ravno vsega na nerodovniško rejo valila. Če sicer ni po naravi pes s sto strahovi in se pogumno sooča z drugimi dražljaji, je strah verjetno pridobila. Se pa balonov boji tudi veliko rodovniških (pes ne ve, ali ima rodovnik, ve pa, da nekdo zažene paniko ob njegovi paniki in norenju ter s tem še bolj podpre njegovo vedenje).
Jaz bi jo na tvojem mestu prav vsak dan peljala med balone. Poskrbi, da bo dobro privezana (kombinacija oprsnice in ovratnice, pripeta na dva štrika torej). Počasi jih bo sprejela, čeprav ji blazno všeč verjetno ne bodo nikoli. Morda jih najprej gledata na tleh, ko ne spuščajo tistega grozečega zvoka.
Včasih psi tudi dojamejo, da jih 'tolažimo' s priboljški in nagradami, sploh ker jim zraven nežno prigovarjamo in na tak način sočustvujemo z njimi in jih hvalimo, ker so si upali it pogledat tisto grozno reč. Mogoče se sliši čudno, ampak včasih tudi pomaga malo zarobantit. Ne da se zdiraš nanjo, ampak da daš hitro in odločno vedet, da se ne obnaša lepo in da panika ni odobravano vedenje. Malo probaš pač ;).

Fižolova župca najlepša hvala!


Danes sem bila cela obupana in sem samo tuhtala in tuhtala, kako ji naj pomagam. In sem se odločila, da vstrajam. Namreč živim v stolpnici v 14 nadtropju. Ugotovila sem, da se Nala boji višine. Ampak ni tako hudo, kot pa naprimer baloni, padala, hrup, traktorji itd. In zato sem se odločila, da opravim prvi korak. Šla sem h ograji, počepnila, razprla roke in ji rekla " Ja, pridi no, pridi" s tistim cvilečim glasom. In kot bi mignil je potuhnjeno začela prihajati k meni, čeprav je bila negotova, je prišla do mene. To sva par krat ponovili. Tako, to je bilo v bloku. Nato pa sva šli ven. Točno vem, kje se boji. Namreč par kilometrov od tu, gradijo stolpnice in izkopavajo zemljo. To pa strašno ropota. Zanalašč sem šla z Nalo tja. Seveda se je upirala. Tako sem ponovila postopek Počep, razprem roke, pokličem in pohvalim. In je kljub trušču delovala. Prišla je do mene, takrat sem vkliknila " priiiiiidnaaa" in jo pobožala po telesu. Nato se je obrnila in začela vleči v drugo smer. Zato sem se odločila, da ji dam lahko kazen. Premaknila sem se za korak bližje k bagru. In postopek ponovila. Vsa negotova, vendar z mahajočim repom in potuhnjenim telesom je prišla do mene. Sledila je pohvala.

Pazila sem na svojo energijo, kajti pes čuti, če te je strah. In tako sva 10x ponovili. Jutri in nato vsak dan, bova vadili, da mi bo zaupala.

Najlepša hvala vsem, ki ste mi skušali pomagati.

Imam slabo novico...
Vščeraj sem jo pona samozavesti in upanja skušala navaditi na padala. Dala sem jo na zatezno ovratnico, saj bi se mi drugače strgala in pobegnila. Ko je zagledala padala se ji je dobesedno zmešalo. Kot, da bi dobila napad. Poskušala se je strgati, vlekla je kot nora, se premetavala in grizla povodec.... Moja vstrajnost in pozitivna energija, ki pa ni vsebovala nkiti malo straha in dvoma (pes to čuti) ni ugasnila, niti akrat ko sem se odločila, da jo odvlečem do padal. Morala sem jo vleči za seboj, saj se je strašno upirala. Ko sma končno prišli do padal, je dobila živčni zlom, znova se ji je zmešalo, jaz pa sem njeno početje ignorirala. Trmasto sem se vseda na tla in gledala padala. Takrat se je predala, vlegla se je na tla in ni upala gledati padal. Lastnika enega od padal sem prosila, če lahko psički pokažem, da padalo ni bav bav. Z jamranjem je nergal, a jaz sem ga ignorirala in rekla, da moja psička pa že ne bo strgala padala, kot je on trdil. Primla sem padalo in ji kazala, da ni nič. Ni se bala. Nato sem rekla gospodu, da naj dvigne padalo. Kakor hitro se je dvignilo se je Nala želela strgati. Znova em se vsedla na tla. Takrat se je skrila za mene, prvič v življenju. Tako sva celo uro sedeli in gledali padala...
A vendar moja vstrajnost, samozavest in vera ni bila dovolj. Kakor hitro sem se vstala se je Nali "vtrgalo" začela je lajati, cviliti, se metati po tleh, se dušiti. Sopela je kot nora, takrat sem ugotovila, da je v šoku.
Preprosto je več nisem mogla držati, ker se je skušala osvoboditi, povodec je želela strgati, vlekla je na vso moč. Pika na i je bila, ko sem videla, da se duši. Spustila sem povodec, da je ušla. Ker jo dobro poznam, sem vedela, da me bo počakala v gozdu. In res, v gozdu sem jo pripela in pohvalila, ker je prišla na klic. Sama pri sebi sem sklenila, da je KONEC, ne bom je več mučila, izpostavljala! Skoraj bi jo zadela kap! Ubogica, nočem, da se ji kaj zgodi, zato, jo bom pstila pri miru in se izogibala stresnim situacijam.

 

Imaš VELIKO srečo, da te je počakala v gozdu. Prav lahko bi v strahu pozabila na vse in samo tekla naprej. ne bi bil prvi primer sploh.
Na tak način, kot si se spravila odpravljat strah do padal, lahko delaš samo, če se pes v resnici ne boji ampak samo histerira in išče pozornost. Kadar se pes tako boji, da mu ne dišijo niti priboljški niti igrače, je preplavljanje (tako se imenuje tvoja metoda) nevarno in kontraproduktivno.

Torej sem delala vse narobe :-[