mojpes.net

Hecno se mi zdi, da jaz pisem o problemih z vedenjem, ampak ocitno se zgodi tudi nam dolgoletnim lastnikom zivali, da kje naredimo kaksno napako  ;).
Torej, zadeva se je zacela dokaj nedolzno in mi kar nekaj casa ni kliknilo da zna postati problem. Kazali so se majhni znaki, ki pa sem jih zal ignorirala. Krivda je torej 100% na moji strani. Moj samec (predtavnik najmanjse pasme) je krasen pes in nasplosno zelo lepo vzgojen. Vsi znanci ga obozujejo in so navduseni nad tem kako neproblematicen in prijeten pes je. Z njim grem kamorkoli in kadarkoli in vedno je prilagodljiv.
Njegov edini problem je, da je pravi mojster v prefinjenem izsiljevanju. Dostop ima do vsakega koticka v hisi (kadarkoli mu pase) in do sedaj se mi to ni zdel problem. Ko sem na postelji je zacvilil in sem ga dvignila gor. Ko sem se vsedla na fotelj ali stol me je popraskal in takoj je imel dostop do narocja. Skratka, vse je potekalo tako postopoma in nedolzno, da sploh nisem opazila, da je mali pravzaprav postal en majhen diktator.  :(
Vse do vceraj zvecer, ko se mi je pa po pravici povedano konco zjasnilo. Celo zivljenje od svojega prvega dne (star je 4.5 let) je spal v svojem boksu v kuhinji ali pa v nekem drugem prostoru (stran od spalnice), ker pac verjamem v miren spanec in ker je to eno pravilo, ki so mu sledili vsi moji psi. Ob priblizno 11.30 zaslisim cviljenje in praskanje po vratih. Hitro vstanem, ker sem mislila, da fanta nekam tisci. Odprem mu vrata na vrt in me mali samo gleda in maha z repom. Potem pa svigne v spalnico in praska po postelji. Seveda sem ga peljala nazaj v box, pa cez 5 min spet cviljenje. Na koncu me je pripeljal do tega, da je spal na postelji samo da je bil mir. VELIKA napaka  >:(, ki je ne bom nikoli vec ponovila.
Danes je cel dan spet za mano in prejle je 40 minut cvilil in me praskal za v narocje. Pa to ni tisto cviljenje, ko psa nekaj boli..... to je tisto nedlezno jokajoce stokanje, ki ti dejansko nateguje zivce.  :) In zdaj se greva kdo bo koga.
Skratka rada imam psa, ki je navezan name in mi je 100% zvest (zato imam tudi Chihuahuo), pa vseeno mislim, da smo sli tukajle cez mejo. Kje naj to mejo potegnem? Naj ga popolnoma ignoriram, ko cvili in stoka in praska po postelji in nogah? Kdaj ga lahko vzdignem v narocje?
Naj mu popolnoma prepovem dostop do moje postelje? To me malo skrbi, ker ne vem ce  bo zadevo razumel... pa vseeno se je ze tako razkomotil, da renci na fanta ko skupaj gledamo TV v postelji. Zarenci ce pride prevec blizu mene ali pa ce se ga dotakne. Po mojem mnenju je to tipticen primer izsiljevanja in premalo postavljanja mej z moje strani.
Uf, se oproscam ce sem se prevec razpisala, ampak sem sigurna da je tema kar atraktivna za marsikaterega lastnika..... malo sram me je samo zato, ker sem bila kljub dolgoletnim izkusnjam tako "neumna" in slepa, da problemov sploh nisem opazila.

lp

Potegni črto. Brez kompromisov. Ko teži, ga dvigni in zapri v boks. Pa naj skače po trepalnicah.
Ja, hudo se sliši, ampak tako je.

In če zarenči, še prej! Najmanj kar lahko je "polet" iz postelje na tla...

Hehe, se mi je zdelo da bodo taki odgovori, ker bi jaz svetovala isto.  ;) Se popolnoma strinjam, ne morem samo verjeti da me je tako dolgo "peljal" ne da bi to sploh opazila.
Vidim, da je trmast, ampak na sreco sem jaz se bolj.  >:(

lp

Se strinjam s predhodnjima postoma. Če boš želela nekoč mir, boš morala zdaj kar trmasto vztrajat.  ;)
Jasno in glasno mu daj vedeti, kdaj je njegovo vedenje nezaželjeno.

Ja, takole z izsiljevanjem me je moja prva yorkica Frča prepričala, da je reees uboga in je pristala na postelji, kjer je potem preživela vse življenje. In kjer so ji sledile še vse ostale psičke. Sem se ravnokar ob branju tegale zavedela, da psi z mano v postelji spijo že 30 let. Saj se nič ne pritožujem - vsaj ne, dokler so samo tri,  :P pa še te so bolj mini princeske in si pravzaprav sploh ne predstavljam, da ne bi spale zraven mene.
Polagam pa na srce vsem, ki si tega ne želite: ne smete popustit niti za sekundo! Ko enkrat popustiš, si pečen. Oziroma rabiš desetkrat več energije, da psa spet prepričaš, da ima svojo lastno čudovito posteljo/kletko/blazino/hiško/grad z vodometom ipd.  ::) :P

Absolutno ga je treba postavit na svoje mesto. Jaz Micko pošljem direkt v njeno posteljo kadar ima kakršnekoli ˝popadke˝ in ne sme ven dokler ji ne dovolim. Če je to box, še toliko bolje, ker je še fizično omejen prostor in psa ni treba vračat na določeno mesto ob poizkusih pobega. Jaz Missy striktno vračam. Hvalabogu se nam take situacije dogajajo dokaj poredko in želim si, da tako tudi ostane.
Vam pa želim veliko uspeha z malim teroristkom.

Pri nas tudi nimamo posteljnega/kavč psa  :P   Smo tako začeli in se po hitrem postopku odločili drugače, ker je ratal rahlo problematičen  ::). Prve dni je kuhal mulo, zdaj pa točno ve, da je vstop prepovedan. Na oboje je pa tudi povabljen in sme gor samo, ko ga pokličem gor, drugače ves žalosten nasloni glavo in me gleda z očmi, kako težko je moje življenje  ;D.   
Sem mnenja, da je pri takšnih upornikih dobrodošel malo strožji režim, da zalaufajo v pravo smer, kasneje se pa lahko tudi kdaj pregrešiš (pa ne 1x na dan, bolj 1x na teden), ampak bo vseeno vedel, kje je njegovo mesto. Vsaj jaz imam takšne izkušnje. Takoj je treba zatret upornike, da ne zrastejo potem kasneje v direktorje  :P

Mala baraba neverjetno hitro dojema. Se vidi, da je bil problem res izkljucno v meni  ;). Vceraj zvecer je bil popolnoma priden, tudi pisknil ni in danes zjutraj ni bilo nobenega izsiljevanja za na posteljo (vceraj sem namrec 40 minut popolnoma ignorirala njegovo jamranje, kar ga je ocitno tako sokiralo, da danes ni niti probal).
Pravila ostanejo, seveda pa tudi pohvale in nagrade za primerno obnasanje. Skratka pozornost z moje strani samo in izkljucno takrat ko jaz hocem in ne takrat ko si jo izsili on.

Hvala za odgovore!

Super Ory.  :D

Pa smo zatrli še enaga rahlo problematičnega  ;D :D ;)

khm...zdele mi ni čisto jasno, koliko nog ima tale zgoraj omenjeni... ;) ;D :P ::)

ej brez zamere - sem vesela, da ste kul! :-*

Ja itak, da štiri  :D

Zivjo!
Mi imamo pa sledeč problem. Naša Tala je bila dolga leta, odkar je bila mladiček, ponoči zaprta v predsobi. Tam ima tudi košaro in ločeno posodo z vodo ipd. Pred kašnimi parimi mesecimi pa se je naš pes nenadoma odločil da želi spati v dnevni sobi. Nekaj noči zapored je okoli dveh, treh začela kot nora praskati po vratih. Najprej smo mislili, da kaj sliši ali jo kaj vznemirja, ampak izkazalo se je, da hoče gospa le spati v dnevni sobi. Pojma nimamo od kje ji to, ker prej vseh 8 let ni niti enkrat spala v dnevni.
Seveda smo mi, neumni kot smo bili začeli psa spuščati v dnevno sobo. Nato pa smo jo danes ponovno zaprli v predsobo in ponoči je ponovno praskala in lajala kot zmešana. (Lajala ni še nikoli ampak je oči ugotovil, da to počne zaradi peči, ki smo jo ponoči kruili in je spuščala take pokajoče zvoke.)
No mene zdaj ubistvu zanima kaj naj storimo.
1.Kako naj jo navadimo nazaj na predsobo, če pa potem praka po vratih in nas ponoči zbuja ter hkrati uničuje vrata?
2.Razmišljala sem, da bi kupili boks ampak bi potem spala v dnevni sobi saj za boks v predsobi ni prostora..
Hvala za odgovore. Lp

Hej!
Boks pomoje ni dobra ideja ker bi potem pes dosegel svoje in bi spal v dnevni sobi.
Če živite v bloku mogoče lahko probate s kakšno majhno lučko, da sveti, moj pes je imel problem da je hotel spat v moji sobici, pa smo na koncu ugotovili da ga motijo zvoki, ko ljudje hodijo gor pa dol in ga je strah.
Drugače pa predlagam da samo nadaljujete z ignoreranjem, res boste nekaj noči slabše spali, ampak se bodo problemi kmalu nehali.

Če se boste šli kdo bo koga zavarujte vrata, da jih ne bo uničevala. Poglejte tudi, da ni mogoče z njeno dosedanjo posteljico kaj narobe (kak vonj recimo). Ali je možno, da jo zebe oz. ji je pretoplo?
Naš spi pred spalnico in je v bolj mrzlih dneh pokrit z dekico. Mislim, sicer, da ga nikakor ne zebe, ampak je pa užaljen, če se ga ne pokrije (ritual za lahko noč) :)

Živjo,
sem nova na tem forumu in malo berem o izsiljevanju mladičkov. Tudi sama imam problem s pekinezerjem starim dva meseca. Namreč, ko gremo spat, začne tako cviliti in lajati, da je groza. Očitno je zelo trmast, ker ne odneha.Prvo noč sem ga vzela iz ograde in ga tolažila. Ko sem ga dala nazaj je bila stvar ista, tako da sem ga dala spat v kopalnico. Mogoče je bilo v kopalnici za spoznanje boljše, vendar čisto odnehal ni. Se pravi že drugo noč ne spimo nič. On je pokonci vse do 16 ure, nato pa ga začne zmanjkovati. Poskušam ga postaviti na noge in nič, ker je očitno tako zmatran da ne more nič. Svetujte kaj naj storim. Hvala za odgovore.

Kje pa je ograda, v spalnici?
Dva meseca star mladič je še dojenček, navajen svojega krdela, vonja po mami, bratcih in sestricah. Pričakovati, da se ne bo pritoževal nad povsem tujim okoljem, brez "svojih"- kar v dveh dneh to še niste vi, jasno - je povsem nerealno. Poriniti takega "dojenčka" še bolj stran, v kopalnico, je kruto, saj ne razume odtujitve.
To, kar se vam dogaja, je vse drugo kot izsiljevanje.
BTW, kolikokrat ga pa vodite lulat ponoči? Ali normalno je in pije?

Silba Mia hvala za odgovor. Dobro se zavedam to kar si napisala, da je dojenček in da pogreša mamo in bratce. V kopalnico sem ga dala, ker se ga ne upam pustiti samega v stanovanju, ker imamo kar nekaj kablov in me skrbi da bi v kakšenega ugriznil, če bo spuščen.Danes je ušel ven iz pregrade ki smo mu jo naredili iz ograjice. Ko je mož odšel spat ga je dal v to ogrado ki je v kuhinji, pogasil luči in odšel spat. Takoj je začel jokati.Pustila sva ga, potem pa je nekako ušel ven. Pije in je uredu. Ponoči ga ne peljem ven. Odpeljem ga pozno zvečer in potem zjutraj. Zelo redko se polula v stanovanju. Kadarkoli ga čez dan peljemo ven naredi svoje, tako da je zaradi tega zelo priden. Problem je samo noč in kam ga dati oz. ali ga kar pustiti da ima vse na razpolago.

Še najbolj bi pomagal boks (ali pasja postelja) tik ob postelji.

Žičnati hišni boks? Preberi si malo teme o navajanju nanj. V grobem gre tako, da je podnevi odprt, lahko še pokrit, da ima res občutek brloga. V njem je ležišče, pa pasji priboljški se 'pojavljajo' noter, igračke mu daješ tja in kaj za glodat, tako da ga sam od sebe sprejme kot pribežališče in možnost umika. Za tako majhno pasmo je sploh enostavno, ker tak boksek zasede čisto malo prostora.

Postopoma ga začneš zapirat za po par minutk, recimo čez dan ko ima na programu spanje ali ko je fejst utrujen po sprehodu. Če je res hudo in imate njegovo leglo kje blizu, morda nesete kakega pliškota in dekco nadišavit po mamici - zvečer tik pred spanjem mu daš 'mamico' noter in zapreš vrata. Še lažje je, če takrat boks odroma z vami v spalnico (sva s Sanco1a hkrati pisali), tam mu pogrneš noter 'mamico' in zapreš. Ni treba, da spi pri tebi, mu bo pa lepo, če te sliši ponoči dihat in se obračat.

Včasih je treba plane malo prilagodit, naša precej večja psička je tudi bila mišljena, da bo spala v pralnici in se tam nahajala, ko nas ne bo doma, no, pa je iz stiske delala tako veselje (grizla reči, praskala vrata, panično se reševala ven - s tem da je bivša ketnarka in ima najbrž razlog za to), da zdaj žmuri na ležišču v bivalnih prostorih ali pa pred vrati od spalnice, kakor ji paše - pa smo še vsi živi ;).

Tudi mi smo ob prihodu cca 5 mesecev staro psico po prvi prejokani noči v kopalnici prestavili v spalnico (spi na svojem ležišču - na posteljo nikakor ne sme) in od takrat naprej imamo blažen mir.

Lahko pa si pomagate tudi s feromoni, dobite jih pri veterinarju.

Sori, ampak meni se tole bere tako: dva meseca star mladiček pride v nov dom in je zaradi normalnega obnašanja mladička takoj kaznovan, ker je novi lastnik premalo informiran in preveč komot. Obtožiti psička za izsiljevanje, ko samo išče varnost, mamico ali vsaj nek znan vonj - prav dvignilo mi je pritisk.

Dragi lastnik, daj kakšno literaturo o mladičih preštudirat, pa pogovorit se z vzrediteljem - saj res, kaj so ti to svetovali rejci, takoj tamauga v kopalnico zapret, da ti ne bo živcev najedal?

Oprostite za izbruh, ampak take stvari me spravijo v bes.

Podpis pod Cats, kompletno in 100%.   

Jaz sem prav žalostna, ko slišim, kako malo se ljudje pozanimajo pred nabavo živega bitja in kako samoumevno se jim zdi, da se mladič kar takoj  vzorno  obnaša. Ja, to pač ne gre, pa mladiček ni nič kriv!  :(

Imaš tršo in mehkejšo varianto. Pri trši vzameš dovolj močno katronasto škatlo (ali boks) daš mladiča notri in ga vzameš ven takrat, ko tebi zapaše. Za vmesno cviljenje se ne zmeniš. Če si dovolj dosleden (psa ne smeš nikoli vzeti ven takrat ko se dere ampak takrat ko je tiho in popustiti ne smeš niti enkrat), potem se tudi najbolj trmast mladič vda v usodo in prej ali slej utihne.
Pri mehkejši varianti vzameš psa spat s seboj - ali ga imaš ob postelji ali v postelji, ni bistveno, mladič je zadovoljen in spi.  Ker si tega ni priboril s cviljenjem ampak mu je bilo dano, se seveda izsiljevati niti ne navadi.
In btw - vse moje psice so prve noči preživele pri meni v postelji (ali pod njo, če jim je bilo bolj všeč), pa kot odrasle ne silijo v posteljo - so raje zraven ali pod posteljo.
V obeh primerih bo mladič preživel iz zrastel.
Če psa ko odraste ne misliš pustiti niti v hišo kaj šele v spalnico, potem je trša varianta vsekakor boljša - bolje je psa priškrnit takoj kot pa mu kasneje vzeti nekaj, na kar je navajen.

Meni se pa ne zdijo nič preveč čudni, to se dejansko marsikje v splošnem priporoča (vem da to ni izgovor, a vseeno), boste tudi v marsikateri šoli slišali. Da če popustiš na začetku, imaš potem skoz mir oz če preživiš in se ne vdaš ko prvih par dni ko joka, mu potem postane jasno in imaš mir. Meni ta teorija nima lepega sporočila - uči, da signali, ki jih oddajaš, nimajo učinka, ker te itak nihče ne posluša in s tem vzgaja 'zatolčena' bitja.

Se mi zdi, da je v bistvu današnji čas prinesel spremembo, ki pa se še ni zgodila pri vseh. Na mama-forumih pogosto isto še berete o izsiljevanju, ko novorojenček joka in bi se skoz nosil - da naj bi bilo treba pazit, da ga ne razvadiš itd. Jaz sem mnenja, da majhno bitje pač jok uporablja kot klic na pomoč - človek ali žival, v bistvu je prav podobno. In sem pripravljena malo več ckrljat, si nakopat bitje, ki je stabilno in samo v sebi zadovoljno in izpolnjeno. Potem pa počasi odmikat po potrebi. Je pa res, da imaš s tem pristopom precej več dela. Tudi kasneje, ko moraš ocenit, ali gre dejansko za potrebo, ali si že malo žrtev nekoga, ki te prinaša naokoli. Včasih je res težko razlikovat in včasih se dejansko ne sme popustit...

Temule konkretno bi jaz recimo kako tako 'izmišljevanje' pustila pa bila zato bolj striktna drugje, da se ti ne zgodi siten kosmat razmazanček. Varjanta je tudi, da si nekdo da v kuhinjo, kjer počiva, ležalnik in je par dni z njim tam. Potem se pa počasi odplazi stran, ko mali trdno zaspi. Ali pa, da spi tik pred (odprtimi) vrati od spalnice, tako vas še sliši, ne prestopi pa meje 'prepovedanega prostora'. Mogoče mu kar boks za počivanje namesite tja. Malo je navlaka, ampak počasi ko ne bo več grizel, lahko tako ostane od njega samo ležišče.

Hmmm ja vidim , da me kar konkretno napadate i obsojate... Naj povem, da to ni moj prvi pes, imela sem yorkija 15 let, tako da verjetno nekaj le vem o psih, vendar z njim nisem imela nobenih takih težav. To da psa kaznujem ni res. Vem, da je še dojenček in da rabi veliko crkljanja. Tudi sama sem razmišljala o tem da ga dam v spalnico ali k hčerki v sobo, samo v kaj??? V kartonasto škatlo, da ne bo odracal? Ker v posteljici ali na  odejici definitivno ne bo ostal. Meni se kartonasta škatla zdi veliko bolj neprimerna kot to da je pes v kopalnici.

Pa jaz ne razumem, v čem je sploh težava. Vsak pasji mladič (no, ok, večina) joka in cvili ponoči zaradi ločitvene stiske oz. pomanjkanja bližine in topline  drugih teles, ki jih je bil vajen v leglu.
Sem prepričana, da bi v postelji spal kot polh, razen če se vam to seveda ne zdi popolnoma nesprejemljivo (ne vem sicer, zakaj, se podnevi se pa stiskate in crkljate skupaj, a ne.)

Crkljanje  in stiskanje podnevi je čisto druga pesem, ker se ne crkljamo v postelji! Ja ne vem ali sem pa jaz malo čudna, če se mi zdi da pač žival ne paše v posteljo kjer spimo?

Tudi jaz tako mislim, predvsem zato, ker je le tako postelja praktično edini del stanovanja, kjer ni pasjih dlak :)

Pa kakšna je razlika med stiskanjem in crkljanjem podnevi, ko psa itak zamoti tisoč stvari okoli njega in niti ne potrebuje veliko stikov,  in ponoči, ko se vse umiri in se mu zdi, da ostane sam?
Ok, si bo pač potrebno nabaviti čepke za nekaj tednov. Ali pa izolirati kopalnico.
Jaz sem itak toliko blesava, da sem mesec dni spala tako, da mi je  ena roka visela čez rob postelje in sem z njo držala psa, ki je spal ob njej. Sem bila pripravljena na to, ko sem šla po mladiča in me je brigalo, da bom podnevi vsa polomljena. Pač mi je bil pes več kot udobje. Itak, da sem blesava.  Pa itak, da mi je bližina več kot pasje dlake. Pa se mi postelja sploh ne zdi edina opcija, sem drugo omenila prej, ampak če so že taaake težave.
Pozneje zaradi zamenjave na vertikali spanje z roko navzdol ni bilo več potrebno.

 ;b ;b ;b ;b ;b ;b ;b sančotova ti mene zmerej nasmeješ do solz  ;b ;b ;b ;b ;b ;b

ja ne vem, zgleda, da sem tudi jaz ena od "unih ta blesavih" ... ajka, je spala v postelji do takrat, ko smo dobili še rdečko ... od takrat obe spita v boxu. athena je box "posvojila" že v leglu, saj sem mladičke navajala na box že kar kmalu.

OK moja pasma ne pušča dlak ampak, če imaš psa, ki pušča dlako potem ti to ne sme biti problem ... ali pač???

Ja tako pač je. Če pes ne spi na postelji, to še ne pomeni, da smo eni manj blesavi od drugih, ali kako?
Eni imamo v postelji pač še kaj drugega poleg psov in mačkov, kar nam gužvo dela, pa še mislim da ni nič narobe, če je en mali placek v bajti brez dlak. Če je psu dovolj, da spi v isti sobi kot ti pač ni nič narobe, če ga ne vlačiš na posteljo. In eni nimamo tako hiperaktivnih psov in potrebe po crkljanju in bližini čez dan popolnoma zadovoljimo.

a sem slučajno rekla, da pes mora spati v postelji oz. da je to priporočljivo in naj ima tisti, ki tega ne počne zato slabo vest?
In kako ti veš, kaj/kdo vse je v moji postelji, lepo prosim?

Sem potem prebrala še enkrat in ravno hotela pojasniti. Že 10 let se v postelji gužvamo trije in za četrtega ni placa, ker nenaspani starci so podnevi tečni k dr.k, zato je za nas vse mnogo bolje, da pes svoje kocine pušča kje drugj, kot na mojem povštru :P
Slabe vesti pa nimam, ker Mica tako angelsko z vsemi štirimi v luftu smrči vsako noč v svoji postelji v spalnici, da močno dvomim, da ji karkoli manjka ;)

Moja Sisonja je spala v postelji do cca enega leta starosti. Potem je prišla še Ronja in smo se najprej še gužvali, ampak nama je bilo kmalu dovolj. Priznam, da sem psihirala na polno, kako bosta revici v dnevni v kletkah spali, ampak sploh ni bilo problema. Kletke sta bili itak navajeni, ker sta notri takrat, ko naju ni doma, tako da sta se tudi zvečer bp pospravili not že v štartu. Zdaj gresta notri takoj, ko vidita, da se odpravljava spat, jima lahko tudi vratca pustim odprta, pa se ne premakneta od tam, ker imata mir (pred mački  >:D).

Sančotova, glej ti zdaj tole :) A ni kulsko? :D
(http://www.dogbedswarehouse.com/userfiles/image/platform_dogbed_PG.jpg)

 :D ;b O0

Se strinjam s kocko.
Pa kaj če nekdo ne pusti psa spat na postelji. Potrebe po nežnosti v začetku se da zadovoljit tudi drugače, če je konkreten pes precej na hudo vzel ločitev od legla. Da se kot rečeno spat par dni na ležalniku v kuhinji in zviznit šele ko zaspi, ta del kuhinje pa nekako ogradit (zložljiva ograjica). Ker bo ležalnik vzel za tvoj in dišeč po tebi, mu počasi puščaš samo še svojo rjuho, ki jo kasneje postopoma prestaviš v njegovo ležišče.

Da se uvest boks in ga imet ob postelji ter potem prestavit ven ali ga imet tik pred odprtimi vrati od spalnice itd. Tudi s škatlo niti z nobenim drugim načinom ni nič narobe, dokler je uveden tako, da deluje. Tale zdajšen pristop očitno slabo dela in je za psa pretirano stresen. Spanje na postelji, po možnosti pod isto deko, pa s tvojo roko pod pasjo glavo bi gotovo delalo, ni pa to edina rešitev in imaš vso pravico, da ti ni všeč (meni tudi ni). Se bo pa treba potem kake druge od predlaganih lotit. Pa to ni nujno zapiranje v kopalnico.

Še to - nihče ni slab lastnik samo zato, ker se pes ne stiska še ponoči k njemu, tako da slaba vest niti slučajno ni potrebna. So tudi psi, ki spijo od malega v pesjaku, ki  jim je bil pravilno predstavljen (not se jih odlaga, ne životarijo tam cele dneve) in so popolnoma ok oskrbljeni in zadovoljni. Tako naravnost povedano bi mene pri spanju na postelji še najbolj motilo to, da je med rjuhami nekdo prisoten tudi v času zadev, ki so intimne in pašejo samo v relacijo partner:jaz. Moja se turi povsod, pleza name kadar se le da in me doseže in takrat mi nekako sploh ni do tega (kolk sem šele jaz blesava).

Poleg tega mi ni všeč, da se nekdo 'lepi' name res 24h. Je fajn svobodno zadihat in imet nekaj prostora zase vsaj del dneva. Sploh če dobiš (ali narediš) psa, ki srka pozornost v litrih in bi je vedno vsaj še malo več. Glede higiene ni take panike, v bistvu se umre oz zboli zaradi zelo malo zadev in pasja bližina ni ena od teh. Tudi glede avtoritete ni panike, smo lahko pri drugih zadevah odločni in se čisto dobro nadomesti. V bistvu gre bolj za naš filing, smo pa do njega čisto upravičeni, zakaj pa ne. Samo potem je treba bit inovativen in aktivno iskat kak drug pristop, ki je kolkor toliko nestresen in še sprejemljiv za oboje. Predlagano je bilo kar nekaj možnosti. Pa na to, da se za eno krajše obdobje malo pozabi na svoj konfort je pri mladičku tudi kar treba računat in mirne živce ohranit. Človek, ki je leta živel s skuliranim odraslim psom takele vaje lahko počasi pozabi. Jaz sem bila prve dni ko smo jo dobili čisto preč in sem precej neumnosti, ki se jim danes smejem za bv počela. Kdo ve, kako bi bil pes, če bi takrat bila sama malo bolj skulirana.

FŽ, super napisano :)

FŽ, jaz te berem kot nekoga, ki ima poleg živali še druge ˝prilepke˝ in ima lepljenja čez dan popolnoma dovolj. In hvala za napisano, si se pri pojasnjevanju pač bolj potrudila kot jaz, upam, da zdaj vsi razumete - kar je napisala FŽ je točno to, kar sem hotela napisati tudi jaz :).
Nikakor pa se mi ne zdi prav nič sporno, če kdo želi in mu odgovarja, če živali hodijo spat v njegovo posteljo. Mi je prav lepo videt tudi take fotke :-*, dokler je le moja postelja brez dlak in čim manj zasedena  ;) ;)

Toda tukaj nikoli ni šlo za vprašanje, če ta psiček mora spati v postelji, a ne ;) Še vedno smo pri tem, da je stiska prestrašenega in nesigurnega dvomesečnega mladička ob prihodu v nov dom ocenjena kot izsiljevanje in kaznovana z zapiranjem v kopalnico. In kolikor se da prebrati, lastnica še vedno ne vidi, v čem je problem in meni, da ima prav.

Pa še vedno nisem dobila odgovora na vprašanje, če so tak postopek svetovali vzreditelji.

Se strinjam s Cats, FŽ, in tudi s kocko, čeprav pri nas spimo večinoma vsi v isti postelji.

Vseeno mladička, kateri je itak že bil ločen od legla, niti slučajno ne bi izolirala v kopalnico :(

Imeti psa 15let ni isto, kot imeti vsako leto mladiča, verjemi mi, ker ti vsak živce na svoj nov način kravžla, ko misliš da si že na vse pripravljen. Priporočam vam torej boks/bivalno kletko, v katerega se lahko pospravi spat, je pod nadzorom in varen, in je vseeno lahko v vaši bližini.

Je pa čist normalno, da prve dni kako noč ne prespite ::)

Ja, pri nas se to ni izkazalo kot primerno :-[
Zato smo jo skupaj z njeno posteljo vred prestavili v spalnico in od tistega trenutka naprej imamo blažen mir. Hočem povedati, da v našem primeru fizični kontakt pes-človek ponoči ni bil potreben, dovolj je bio samo to, da je bila v istem prostoru. Je pa bila stara že 5 mesecev, ko smo jo dobili in tudi mladič se v svojih potrebah razlikuje od mldiča.
Poiskati je potrebno idealno kombinacijo sobivanja mladič/človek, ki bo ustrezala obema - psu IN človeku, ne SAMO psu. Ker stare navade je potem težko odpravljat. Če želijo, naj spi v kuhinji je to čisto prav, samo to naj dosežejo na najmanj stresen način za njih in za psa (glej nasvete FŽ in ostalih).
In kaj da ne - tudi pri mladičih gre poleg iskanja topline in zavetja za en delček ˝izsiljevanja˝, čeprav to ni zavestno. Pač želijo doseči svoje. Zdejkujprec.

se bom obesila samo na tole ... in dodala ....


IN NE SAMO ČLOVEKU ....

Ja, saj je IN dovolj zgovoren :)

Včasih nam je res zelo težko ločiti, ali gre za resno stisko ali samo izsiljevanje, osebno bi izbrala safe option in se rajši pustila malo izsiljevati, kot pa da žival spsihiram ;)

Da odgovorim tebi Cats. Vzreditelji mi niso povedali popolnoma nič, ker je bil kužek dostavljen na dom.In še to so ga pripeljali lastnikovi prijatelji. Nobenih napotkov nisem dobila, niti kakšne odejice, da bi si lahko s tem pomagala. To da sem kužka dala v kopalnico mi ni svetoval nihče, vendar takrat nisem imela izbire.
No pa da povem današnjo zgodbico. Njegov povšterček sem prenesla v hčerkino sobo in spal je do 5.40 brez jokanja. Peljala sem ga lulat in zaspal je nazaj, vendar v hčerkini postelji.
Tako da smo bili vsi zadovoljni.Zanima me kakšni so te kletke ali boksi, da bi bil lahko takrat v njej ko nas ni doma??? Ker trenutno imam zagrejen prostor zanj z ograjico vendar noče biti tam, čeprav visi vse ker je v kuhinji.Ker kot je omenila Frigga ima kletke v dnevni sobi.So to podobne kletkam za prevoz živali. Če lahko naj mi kdo prilepi fotko kletke da si bom lažje predstavljala.
Pa hvala za mnenja, sam verjemite kužka imamo vsi radi in daleč od tega da bi ga kaznovali z zapiranjem.

meni se to ravno tako ne zdi izsiljevanje ampak strah.

dojenčka v bistvu na silo odtrgaš od mame, ga odpelješ v popolnoma neznano okolje, zapreš v neznan prostor v katerem nima niti enega znanega in VARNEGA faktorja in ga osamiš - ne ve kaj ga bo doletelo, kaj lahko pričakuje in nima niti najmanjšega pojma o tvojih dobrih namenih ... po moje je strah čisto normalna reakcija.

če pa je v prostoru še eno živo bitje, ki diha, smrči, prha (in vse ostalo, kar še ljudje počnemo ponoči), je to vse kaj drugega.
tu se mi zdi, da je bistvena razlika med tem, ali gre za dva meseca starega pasjega dojenčka ali pa nekoliko starejšega psa.

jaz sem po spletu nesrečnih okoliščin pred mnogimi leti tudi dobila v varstvo 6 tednov staro pasjo mladičko (direkt iz legla) za en teden. včasih so jih pač oddajali pri šestih tednih. poskušala sem spati tako kot Sančulja (z bingljajočo roko na psu), pa se je tamalo še vedno cmerilo in seveda pristalo v postelji.
lastnike sem v bistvu dobro zajebala, ker psice potem ni bilo več možno spraviti iz postelje.

ko so si po smrti te psičke isti lastniki omislili novo psičko, so en teden pred odhodom mladičke iz legla, nesli dekco v leglo, da se je ta navzela žlahtnih maminih vonjav. ko je psička odšla od mame, je šla z njo tudi dekca. tamala je brez kakršnihkoli problemov spala s tisto dekco tako prvo noč, kot tudi vse ostale noči in ji še na misel ni prišlo, da bi rinila v posteljo, ker je imela ob sebi znan predmet, ki ji je vzbujal občutek varnosti.

meni se je ta finta ful dopadla - kaj mislite o tem pasji znalci? Lanabela?

Tole z dekco je že stara praksa, ja :).

Pri Maju smo tudi prakticirali dekco, ampak je menda že prvo noč spal pri nogah :P Je bil najbolj udren od vseh v leglu ;D

To me pa zelo žalosti. Upam, da imaš stike z rejci in, da ti bodo znali pomagati, če v prihodnosti pride do kakšnih težav.

No, vidiš, da se da ;)


Na tej strani imaš kar nekaj primerov: ***
Pa v vseh večjih živalskih trgovinah jih imajo razstavljene, da si jih lahko ogledaš.

Želim ti samo povedat, da si prišla na forum, kje se vsi prizadevamo, da bi naše (in druge) živali bile čim bolj zadovoljne, marsikdaj pa imamo priložnost prebrati vse sorte in zato moj oster komentar. Tukaj je veliko izkušenih ljudi, ki bodo iz srca radi pomagali in svetovali, če bo treba.

tole z dekico je tudi odvisno predvsem od karakterja psa.... nekdo jo rabi, drugi pač ne. jaz ponavadi dam s sabo eno igračko, ki jih imajo mladiči v leglu in tudi povem, da je naj nikar ne operejo, ko pridejo domov, četudi ni najbolj čista.  ;D ;D

Bivalna kletka je tole:

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/trikci11/sunnyday03.jpg)

funkcija igračke je v bistvu ista kot pri dekci. živalca ima na začetku nove poti ob sebi en znan ugodje vzbujajoč faktor.
bolj kot je poslinjena, bolj je safe in nobl >:D  >3

Jaz sem sicer vedno dajala mladičem dekce (pravzaprav brisačke) s seboj, koliko so jim prišle prav ne vem, škodile zanesljivo niso. Od mojih mladičev pa na dekco noben ni preveč šmirglal. Zdej...ne maram dlak v postelji, niti nisem preveč navdušena nad psom v postelji, sem pa občasno popustila - tista, ki se je bala pokanja, je par let po pol decembra spala pri meni pod kovtrom,  pa še ena se je navadila ležati v postelji ko je bila dalj časa bolna in je kasneje pogosto spala povsem nemoteče in nedlakasto pri nogah. Ostale pa...občasno si dovolikatera  zlesti na posteljo, ko je prepričana, da dovolj trdno spim, a če jo zalotim, posteljo resetiram. Lahko pa spijo pod posteljo ali zraven, če jim paše.
A še bolj kot dlake sovražim neprespane noči in nočno zbujanje. Zato so bili mladiči vedno lahko v postelji, če so seveda hoteli. Itak ni dolgo trajalo, po kakšnem mesecu je bilo ponavadi veliko bolj zanimivo spati pod posteljo skupaj s tastarimi psi.
Taka posteljca, kot je na sliki od FŽ je seveda idealna - a meni se zdi malo prehud logistični zalogaj za en mesec.
Sicer pa psi niso iz cukra in če se jih deložira za čez noč v škatlo (tu se škatle in pokriti boksi bolj obnesejo, ker ne vidijo ven. če vidijo, da se zunaj nekaj dogaja, pa ne morejo zaven, ne bodo zlepa odnehali) zaradi tega ne bodo vse življenje premlevali traum iz otroštva. Pač ugotovijo, da ponoči protesti nimajo nobenega efekta in ponavadi že po dveh,, treh nočeh spijo. Pogoj pa je, da se v prostoru, kjer spijo ne dogaja nič - torej se da psa spat tik preden gremo spat mi in se ga vzame ven takoj, ko vstanemo.

Od petih psov, so vsi razen enega prve noči prespali v škatli ob postelji s kakim predmetom, ki je bil "nadišavljen" v leglu. Mogoče so malce pojokali, ampak hude krize pa ni bilo. Ko so se privadili pa so vsi romali ven iz spalnice in so lahko spali v kateremkoli prostoru, samo v kuhinji in spalnici ne. Pa tudi ni bilo kakih protestov zaradi tega, saj so bili čez dan z nami in so bili del družine. Še danes na posteljo ali kavč svojega psa pustim samo na vikendu, pa ne zaradi dlak, imam mačka, ki pošteno angorno plemeniti kavče in postelje, ampak zaradi blata, peska, trave, ... Po tleh me nič od tega ne moti, se ljudje po mojem kar križajo, ko vidijo moja tla, me pa moti na kavčih in v posteljah. Na vikendu pa naredim izjemo, ki je obema s psom prav fina, čeprav zdaj, ko imamo comfort, se lahko tudi na njem stiskam s psom.  :) Ponoči pa imam rada svoj mir in me moti že to, da se pes ponoči na primer liže (saj hodi okoli tako ali tako ne), ko pa kdaj zaspim z mačkom na postelji, sem pa celo noč nemirna, slabo spim in pazim, daga ne brcnem ali kaj podobnega in potem raje ustanem in pospremim živali ven iz spalnice. Pes ve, da ko mu rečem "lahko noč", je to iztočnica, da gremo spat, Samo pa tudi zamjavka in steče iz spalnice, ko mu rečem; "Samo, pančat." Pa še to, na vikendu se pes sicer pride pocrkljat na posteljo ali kavč, ampak zdrži največ pol ure, potem gre pa spat na tla/svoj prostor.

ŽAKPIA, malo potrpljenja in prilagajanja, pa bo. Saj ste zdaj na dobri poti, ko kuža ni več izoliran v kopalnici. Je pa res neverjetno kako pozabimo, kakšno smo imeli z mladički, ne glede na to koliko smo jih že dali skozi. Kar naenkrat iz odradlega psa, ki "vse" ve in zna, preidemo na psa, ki "nič" ne zastopi, in kljub temu, da razumsko vemo, da je to mladič in da je to normalo, se včasih spozabimo in delamo traparije in napredek znanja mladiča se nam zdi kar prepočasen. Rabimo veliko samokontrole, da mladičku ne delamo krivice in škode. Ampak nekako nam uspeva.  ;)