mojpes.net

Pozdravljeni.

Imam belo svicarsko ovcarko, staro skoraj 8 tednov. Dobili smo jo v soboto, in jo pocasi navajamo na pesjak, reva pa tuli in tuli. Je pa moja mami naredila prvo noc napako k jo je ob 3h prnesla u garazo pa z njo spala (psicka je od 22-3h bla v pesjaku in je spala). Tudi cez dan tuli, ven jo spustimo sele ko utihne, da bo ja dojela da z jokom ne bo dosegla nic. Enostavno navem vec koliko casa se bo to se vleklo, da tuli po cele dneve in noci.....(pol vasi nas ze postrani gleda) navem ali delamo kaj se narobe, k vec kot ignorirat jo ne mormo. Ko smo zunaj se ji posvetimo, se naigramo......
Mam obcutek kot da noce biti sama.....najvecji problem je pa to da se je noro navezala name, ostale 3 clane druzine se boji.....Pri meni se pa obnasa kot moja senca......vem da se ob men pocuti varno in pri meni takoj zaspi, vendar ji tega ne dovolim, ker mislim da je prav da se navadi da bo spala v pesjaku.

Koli dni ponavadi traja da se mladicek privadi in da neha trmariti? Ali delamo pravilno da tako vztrajamo?

LP

jaz sem svojo psico pripeljala domov v nedeljo, pa mi je ponoci jokala 3 noci. Cez dan ni bila skoraj nic zaprta v pesjaku, ker sem bila jaz doma in sem se ukvarjala z njo. Ponoci sem pa spala skupaj z njo v pesjaku prve tri dni (ko je bila tiho, je spala sama, potem je zacela jokat in sem sla k njej za neka casa).

Nekako razumem dilemo, da hocete, da se navadi na pesjak. Pri nasem psu smo naredili napako, ker je utica "prisla" en teden za njim in ga nikoli nismo navadili na utico. Zato sem pri psici vztrajala, da je spala tam.

Ampak po drugi strani, pa je lastnica enega mojega mladicka imela prve dni v dnevni ponoci (ona je pa spala zraven). In pes se je potem lepo navadil spat in zivet zunaj... mogoce bi jo pa vseeno prvih nekaj noci imeli nekje notri, pri sebi. Vsaj toliko, da se navadi na novo okolje.

Za začetek je prišla prezgodaj k vam. Vzreditelj (no, vprašanje, če je to bil :-\) je ne bi smel oddati pred dopolnjenim 8. tednom starosti.

Seveda noče biti sama. Doslej je bila vajena svojih bratov, sester, mame ... zdaj je pa kar naenkrat sama in še v tujem okolju.

Ja, dajte malo več čustev vložiti v odnos do psa, saj ni treba, da ga vzgajate kot vojaka!

Pes naj spi pri nekom v spalnici, pa bo. V pesjak jo dajajte postopoma, najprej za par minut, potem več. Naj vam naša tršica Xena posreduje navodila za navajanje psa na kletko, tako bi šlo tudi za box.

Moje mnenje sicer je, da naj bo pes (mladič ali odrasel) s svojimi ljudmi ves čas, ko je to mogoče. Potem bo čustveno stabilen in se ne bo bal sčasoma tudi v pesjak.

Ste napisali, da jo počasi navajate na pesjak, pa mora biti že vso noč tam, groza in to še mladič, ki ni dopolnil 8 tednov. Vas bom prijavila zaradi kršitve 27. člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali in predlagala odvzem!

Zamislite se, vsaj malo!

A rottweilerja nimate več?

pes je bil kupljen pri vzreditelju in ima rodovnik. Je pa psicka cez dan ceu cas pri meni, ker sem extra zanjo vzela dopust in se ceu cas ubadam z njo, v pesjak jo dam le za kaki 2 urci maximalno v celem dnevu (cist iz tega da se navadi). In vzrediteljica in se nekateri ki se profesionalno ubadajo z vzgojo psi, so mi vsi rekli naj psicka spi v pesjaku ker je to tudi njen dom!

In mislim da izjava osebe Vis in nox defenitivno ni niti slucajno primerna za moje vprasanje. Tisti clen naj velja kar za ljudi ki svoje kuzke puscajo po cele dneve na strikcu, ali v pesjakih, so grobi do njih. Niti me ne poznate tko da nimaje pojma koliko casa in custev namrec vlagam v psicko in jo ne vzgajam kot vojaka. In ce se mene prasa mislim da ce jo navadimo na spanje v spalnici, bo tako ostalo tudi vnaprej!!!
In ob takih izjavah se na koncu ze zamislim, da je ocitno res najbolje da vsak dela po svoje.

Zal rottija nimam vec, je imel kostnega raka in smo ga morali dati evtanazirati.

LP

Jaz si naše skoraj 4 mesece stare mladičke (ki je pri nas cca mesec dni) ponoči ne  upam še puščat v kletki v sosednji sobi poleg spalnice z našim drugim psom,ker se mi zdi še premlada in ne bi rada hitela s kletko.

Zdaj jo počasi privajam,da je po 3-4 urice cez dan sama doma.

Monca, 27. člen, ki ga navaja vis in nox velja za vse ljudi, ne samo za rdečelase ali pa samo za temnolase, ali za tiste ki pravijo da imajo radi pse.
Samo toliko.

Glede pesjaka in bivanja odraslega psa v njem pa imam svoje mnenje, ki je bilo obelodanjeno v neki drugi temi - o bivanju mladička v pesjaku je moje mnenje še veliko bolj radikalno.
Mladiček tuli, ker bi rad bil z vami, s svojim tropom, to bi že morala razumeti (fizični stik pa podobne bedarije, saj se razumemo).

monca,
bom zelo kratka. Mladic je do nedavnega bival s svojo materjo, bratci in sestricami - torej v tropu in nenadoma so prisla neka neznana bitja, ki so jo odpeljala stran od njenega tropa in jo strpala v popolnoma neznano okolje, za namecek pa je se izgnana iz novega tropa, saj mora biti sama zaprta v pesjaku.
In zdaj vprasanje. Zakaj mislis, da tuli in godrnja?

Psa ste dobili v soboto, danes je torek in ti ze nestrpno sprasujes kako dolgo bo to se trajalo  ::)
Ce boste postopali pravilno, potem tuljenja in godrnjana sploh ne bo oz. zelo malo, ce pa boste delali bedarije bo pes tulil in godrnjal zelo dolgo.
Kaj je narobe in kaj pravilno pa je bolj tezko povedati, ker ne poznamo ne tebe ne psa niti ne poznamo razmer iz katerih je pes prisel in razmer v katere je prisel.

Nasvet: treba je (s)poznati pasjo nrav in si jo pravilno razlagati, kar vam bo dalo vedeti, da so vse "napake" pri psu le odraz vasih napacnih pristopov pri vzgoji.
Namesto, da poslusate razne "strokovnjake", raje prisluhnite psu, bo za vse vas lazje in manj stresno pa se uspehi se bodo zaceli kazati v obojestransko zadovoljstvo.

Sej za odgovore sem zelo hvalezna, samo mislim pa da nism jest kriva ce so psa prodali pred 8 tednom, ali pac?
Sem pa tut sama presenecena, pa se grejo vzreditelje.

Sem pa zelela samo pomoc, saj zato vendarle forum je. Je pa tko....poslusat eno mnenje, drugega.....na koncu ne ves vec kje si. Je pa res da cez nekoga udrihat ne mors ce ne poznas razmer.

Tudi jaz bi rada odgovor...

ka ty a, saj je odgovorila.

Glede premladega mladiča - je kriv tako kupec kot prodajalec. Če kupiš mamila/orožje/karkoli prepovedanega pač se tudi ne sklicuješ na to, da nisi kriv, da to prodajajo. Nepoznavanje zakonov nas ne opraviči pri kršenju le-teh.

Pa še nekaj - tisti, ki kupuje od takih vzrediteljev jih podpira in je tako kriv za njihov obstoj. Povpraševanje-ponudba pač. Ne pa: ''Sem pa tut sama presenecena, pa se grejo vzreditelje.''

Monca:
1. psička je 3.9. DOPOLNILA 8 tednov, po njo ste prišli 5.9.
2. vsak dan sva v kontaktu in vsak dan ti razlagam stvari, kot ti jih skušajo razložiti tudi predhodniki
3. poslala sem ti po mailu gore gradiva o vzgoji in šolanju
4. 24/7 sem ti dosegljiva po telefonu
5. in prosim za božjo voljo, dajte malemu bitju čas, da se privadi in se ukvarjajte z njim

White rose, super, da si se oglasila.

Dajte, za božjo voljo, poslušat svoje vzreditelje, ki so korektni in izkušeni. Pa nič ne bo narobe, če boste kdaj na rodovnik pogledali, koliko je vaš pes star, preden začnete udrihat, da vam je nekdo prodal premladega psa.

Ojej. No, takole se pa potem še skrbne vzreditelje lahko na slab glas spravi...

P.S.: Nisem mislila, da je white rose na slabem glasu, ampak če nekdo potem takole okrog razlaga dezinformacije se pa to lahko zgodi.

White rose, Kalsang, Zala_ podpis ...

Glede na poste, ki so bili objavljeni za mojim, se popravljam in te prosim: ZACNI POSLUSATI VZREDITELJA in postopaj po njegovih nasvetih!!!!!!

Tudi če bi prodala psa kakšen dan pred 8 tednom - prava figa (v bistvu je zanekatere pasme to celo zelo dobro). V primeri s tem, da mladička direkt iz legla počiš v pesjak,  zapreš vrata in greš spat... Ali pa bi mogoče tako ravnanje par dni starejši pes mirno prensel? No ja, s tem je približno tako, kot z vzgojo otrok. Dojenčka lahko daš v zibko in ga hraniš točno po določenem urniku, vmes ga pa ne pipaš, ne glede na to, kako tuli, da se ne bi slučajno razvadil. Potem bo sčasoma nehal tuliti, ker se bo naučil, da je brez haska. Enako je s pasjim mladičem. S to razliko, da bi te dandanes vsi postrani gledali, če bi tako vzgajala majhnega otroka, s psom pa to lahko počneš in ti nihče nič ne more. Torej: če misliš, da ravnaš prav potem pusti psa da tuli  kolikor ga je volja, s časom bo obupal in utihnil. Sosedom pa kupi kakšno bonbonjero ali kavico za potrpežljivost.
pa zanimivo...kako hitro se začne udrihati po nekom, ki ga ni na forumu in se ne more braniti - me zanima, do kam bi prišli, če se White rose ne bi oglasila.

Ni se udrihalo po nikomer, ki se ni mogel braniti.

Naveden je bil podatek, da pes še nima 8 tednov, torej bi moral biti doma pri mami in za to sta odgovorna oba, vzreditelj in kupec, kar je bilo tudi povedano.

Ko se je vzrediteljica javila, je marsikaj pojasnila, ni pa povedala, kako je preverila že vnaprej, kako bo za mladiča poskrbljeno, oziroma, koliko je nova družina pripravljena na prihod novega člana.

Jaz sem do zdaj oddala samo enega psa, ki ni bil več mladič in je šlo za posvojitev psa, ki je ponovno iskal dom. Postopek je bil kar kompliciran, s tem, da sem psa tudi sama pripeljala, si ogledala, kje bo pes bival, koliko se bodo ukvarjali z njim, ipd. Seveda, ni govora, da bi bil kje drugje, kot v stanovanju s svojimi. In pogodbo smo podpisali.

Pred leti je sin kupil rodovniškega mladiča dobermana, ki je imel že 3 mesece (ni bil premlad), od priznane psarne, pa ni bilo nobenih zahtev ali celo pogodbe ali preverjanja z njihove strani. In ko sem jih klicala, da (odrasel) sin ne skrbi primerno zanj, jih to ni kaj dosti skrbelo.

Tako, to ni napad na kogarkoli, je samo moje osebno razmišljanje, ki ga delim z vami.

No...problem je bil, da psička v pesjaku tuli. Tulila bi enako, ne glede na to, ali je bila ob oddaji stara 53 ali 56 dni. In potem se zapičite v tistih par dni (pa niti nisem mislila konkretno na Vis in Nox). Pravi problem pa je v tem, da se mladička zapre ven, kjer je sam, ga je strah, ga zebe....potem se pa pritožuje nad tem, da pes joka. In je kriv vzreditelj, ki da to sploh ni, ki da je mladiča prodal prezgodaj. Aha. In potem, se vzreditelj oglasi in pove, da je bil mladič ob oddaji star dva dni čez 8 tednov, pa se tega vzreditelja še celo pozna, ja potem je pa vse v redu in se je treba hitro opravičevati.
No ja. Ravno tako je ali ni v redu, ne glede na to, ali nekoga poznaš in se zna celo braniti ali pa ga ne poznaš.  Meni se zdi, da je vzrediteljica naredila napako, ker je prodala mladiča osebi, ki nima niti najmanjšega razumevanja za psa. Osebno mladiča ne bi dala nikomur, ki ga ne bi bil pripravljen imeti pri sebi vsaj prvih par tednov, ki so za razvoj mladega psa najpomembnejši. Lahko tudi spi pri njem v pesjaku, če se mu to zdi bolj komot kot imeti psa notri pri sebi. Ko pa spustiš kriterije, te lahko hitro udari nazaj - recimo tako, da te kupec oserje v javnosti.

Evo, sem čakala, če bo zadevo pokomentiral vzreditelj.

Se strinjam 100%

Sem pozabila, da je človek popolno, nezmotljivo, božanstveno, super preudarno in nasploh tako prekleto pametno bitje, da sploh ne vem, zakaj so izumili besedo "napaka".
Res sem pozabila, da se nikoli nihče ne zmoti...

Sicer pa smo lahko tukaj vsi tiho razen monce in white rose, ker le onidve vesta, kako in kaj točno sta se dogovarjali in pogovarjali in razglabljali in debatirali, ker odkrivanje tople vode tu ni na mestu.
Niti obtoževanje, kdo je kriv in kdo bi moral nekaj narediti drugače, kot je naredil.

Upam, da smo dosegli najbolj pomembno stvar in sicer, da bo novopecena lastnica koncno zacela poslusati vzreditelja.

Lova na carovnice se pa pac ne bomo sli. Ane?

Tudi jaz upam, da se bo izteklo tako, da bo pes na najboljšem.
Pa srečno, monca!

Točno tako, ni v redu samo zato, ker je zdaj vzrediteljica poznana. Po drugi strani, roko na srce, kupec lahko vzreditelju obljubi in zagotovi marsikaj. Recimo, da bi vzreditelj moral "zavohati" dobronamernost in iskrenost kupca, to očitno marsikdo od vzrediteljice zdaj pričakuje, vendar verjamem, da je to zelo težko, marsikdaj verjetno nemogoče, ker eni znajo zelo lepo prikazati eno sliko, medtem ko je resnica čisto drugačna.
Še vedno menim in vztrajam pri temu, da je kruto in surovo mladička, ki je do včeraj živel pri svojem tropu, sestavljenem iz psov in ljudi, naenkrat omejiti na pesjak, pa če je to za krajši ali daljši čas. Mogoče kvasim neumnosti, ampak  bi se mi zdelo bolj primerno, da bi se psa navajalo na pesjak šele po tem, ko bi dodobra spoznal novo okolje, nove ljudi in se na eno in drugo tudi dokončno privadil. Ko mu je novo domovanje (mislim na ljudi, hišo, vrt in vse kar spada zraven) dejansko tudi DOM, potem sem prepričana, da se tudi pesjaka lažje navadi, saj ga bo imel za sestavni del doma.
Kaj če bi pesjak pustili enostavno odprt, da se psiček mirno šeta noter pa ven in ga začnete zapirati šele čez mesece? Če je sploh potrebno, da je v pesjaku - jaz tega še vedno ne štekam in dvomim, da sploh bom.

Seveda. Vedno  se lahko ušteješ. Zato imam pa tako rada zimska legla: noben izgovor ne pomaga - mladič mora biti notri do spomladi. Če ga takrat še želijo preseliti ven, ga lahko. Ampak najtežji del je že mimo, mladiča so že morali navadit na red in čistočo. Tako tudi potem, če se preseli ven, brez problema ohrani dostop v hišo, kadar so ljudje doma.
Zdaj ko je prijetno toplo so novopečeni lastniki mogoče še veliko zunaj z mladičem. Samo...Tudi če so z njim 4 ure na dan, je pes sam vseh preostalih 20 ur. Ko bo pa prišlo deževno obdobje, pa veter in mraz - koliko lastnikov pa bo še čepelo na vrtu pri psu ure in ure? 

Iz tega razloga se meni zdi najbolje, da imamo ˝povprečni˝ lastniki psov pse pri sebi v stanovanju ali v hiši. Izredni kinološki navdušenci, ki se dejansko ukvarjate s psi cele dneve ste seveda izjeme.
Trenutno bi bila pri nas Missy 23 ur na dan sama zunaj, če je ne bi imeli noter. Tako ji lahko vsaj spotoma, kolikor pač to razmere dopuščajo, naklonimo nekaj pozornosti.
Sicer bi bila popolnoma zapuščena v pesjaku.
Mladiču po mojem mnenju pritiče nekaj pozornosti, saj je zaenkrat precej nebogljen in če ima vzreditelj izkušnje s psi v pesjaku, ga je pa verjetno vredno poslušati.
Jaz sem že napisala, da psa cel čas v pesjaku ne bi imela nikoli več.

Lanabela in kocka, super napisano, se popolnoma strinjam, moje mnenje je pa itak, da je pes najbolj srečen če živi skupaj s svojim človekom.

Bore malo, skoraj nihče. Psa pojmujem kot člana družine - ima svoj prostor, svoje potrebe, svoje meje in svoja pravila in konstantno kršenje vsega tega lahko krepko oteži sobivanje z ostalimi krdelniki. Moje mnenje je (in upam, da monca tole bere), da je psa v hiši teh pravil veliko lažje naučiti, ker kako pri mili božji volji bo mladiček razumel, kaj mu je dovoljeno samo v pesjaku in kaj v hiši (če bo do hiše sploh imel dostop, tega nisem razumela) ???

Če pogledam geografsko lego Slovenije, lahko mirne duše trdim, da ponekod zima traja lahko tudi šest mesecev - in teh šest mesecev na leto bo pes avtomatsko prikrajšan za bližino svojega človeka, ker me prav zanima, kdo bo pri njem preživel (tako kot je Lanabela napisala) dneve in tedne deževnega vremena. A ne bi bilo lažje in prijetneje za vse, da se psu meje bivanja pokažejo in obrazložijo že od samega začetka v stanovanju, kjer se bodo vsi (tako ljudje kot pes) veliko bolje in uspešneje spoznali, kjer bo dovolj en sam pogled, da razumeš ali je z njim kaj narobe ali ne, če mu manjka igre ali karkoli drugega in kjer v končni fazi tudi on sam takoj zavoha, kakšne volje si, a si za divjanje in zganjanje norčij ali ne? Tako pa (ponavljam, po mojem) bo pes porabil dlje časa za privajanje na čistočo, na "štekanje" kaj je prav in kaj ne, na spoznavanje dovoljenega in prepovedanega.

Monca, zdaj si vzela ekstra dopust - kaj pa potem? Mojo psičko smo npr. učili, da je vprašala izhod za lulanje privajali približno mesec in pol, pa smo delali vse "po pravilih" in kot pri prejšnjih psih, pri katerih smo porabili neprimerno manj časa. S tem ti želim samo dopovedati, da se eni učijo hitreje, eni počasneje in to obdobje bi se - če bi živela v pesjaku - verjetno podaljševalo v nedogled.
V hiši pa ga imaš bolj ali manj nonstop na očeh in pravočasno ukrepaš, ko si ustvarja svoja pravila igre.
Če že mora v pesjak (bljask), naj gre za nekaj ur na dan in šele, ko bo popolnoma vešč pravil, ki veljajo pri bajti.

Pesjak ni noben bljak. To je najboljša možna nastanitev za psa - v času, ko ni nikogar doma. Boljša od kopalnic, kuhinj ali hišnih boksov, kakor se olepšano reče kletkam, v katerih se pes komajda lahko obrne.
Je pa dobro mladiča nanj privajati postopno, tako kot se ga postopno navaja na katero koli drugo obliko omejevanja svobode.
Aja, da ne bo pomote: ponoči so lastniki ponavadi doma.

Imam psa v stanovanju v kletki in se z zgornjim popolnoma strinjam.
Ko pridem do hiše in kosa vrta, bosta psa zagotovo dobila pesjak (oz kaj podobnega) in bosta tam čakala,ko nas ne bo doma. Potem pa seveda takoj nazaj v bajto  ;)

 

Jaz sem pesjak črtala (sem ga pa načrtovala), ker so psi potem bolj izpostavljeni zunanjim vplivom. Še odprto, čeprav zamreženo, okno privablja neljube obiskovalce. Zunanje motnje potem zelo motijo naše pse in neprestano lajajo. Se pozna že, če je okno zaprto.

Pesjak mora biti postavljen na pravo mesto. Za zelo živčne in bevskavaste pse je bolje, da so nekje čim bolj izolirani od okolice. Večina psov pa ob opazovanju okolice uživa in se ne razburjajo za vsako malenkost.

Naša dva (vsaj zaenkrat) sploh nista lajava.
Jaz sem si itak zamislila pesjak skupaj z zunanjim mačjakom (primerne velikosti seveda), tako da jim ne bo dolgčas, pa še mački ne bodo več uničevali hiše, kot to počnejo vsako dopoldan,ko me ni.

Roy ni nikdar okusil pesjaka, dokler lansko jesen ni bili v okolici Ptuja na treningu za JZP.
Prvič v življenju je prespal v pesjaku v družbi še dveh ptičarjev (pesjaki so bili naravnost vzorni) in presenetljivo je izgledal čisto zadovoljen, pa je drugače precej mevžast pes in doma skoz za nami lazi.

Je pa res,da je bil zaprt v pesjak ob 23h zvečer po naporenem treningu in zjutraj ob 7h je že bil nazaj na delu.


Bom pa še enkrat napisala, zame in za moja dva psa, je pesjak opcija samo čez dan v naši odsotnosti.

Čeprav ni za to temo, so naši psi po selitvi na kmete ful živčni. Zelo jih bega stalni lajež po okoliških vaseh, ki odmeva, potem oglašanje divjih živali, prosto gibajoči se psi in mačke. Za njih je to grozen šok, glede na mir (!), ki smo ga bili deležni v mestu, z okni, obrnjenimi v park. Ni nobene želje po gibanju v naravi, lulat, kakat, skopat v potok (tam pa groza, divje race) in takoj noter!!!!!

Brez mene niso niti minute sami na vrtu, takoj se nalepijo na vrata (ne pusti me zunaj, help!).

Enako.
Pri moji mami, ki ima ograjen vrt, noče bit sam zunaj niti sekundo. Takoj ko vrata zapreš in greš noter, ga že vidiš na drugi strani, kako čiča in čaka,da mu odpreš.

Čeprav se mi zdi,da bi bila zadeva z vrtom čisto drugačna, če bi se mi preselili.

Tudi pri nas je bilo tako, ko smo se iz mesta preselili na kmete. Toda počasi sta se obe psici navadili, mlajša celo nekoliko prej kot starejša, čeprav je bila mlajša vse življenje v mestu, starejša pa je že prej krajša obdobja preživela na vasi. Postopoma je postal vrt njun, počasi sta tudi sami začeli odhajati skozi odprta vrata iz dnevne na vrt, tam poležavati v senci itd. Naravni zvoki so bili tudi včasih sumljivi, zdaj pa nič več. Lajež vaških psov ju pa nikoli ni motil.

Počasi se navadijo.

Verjetno ne spada v to temo, ampak mi lahko prosim kdo razloži zakaj je dobro psa med našo odsotnostjo iz stanovanja zapreti v kletko? Je kletka priporočljiva za pse, ki so nagnjeni k uničevanju pohištva in ostalega inventarja ali tudi za ostale kosmatince? Prosim ne jemljite mojega vprašanja kot provokacijo, ker to ni, me pač samo zanimajo stališča oz. mnenja tistih, ki to prakticirajo/prakticirate.

Ce sprasujes za hisni boks (kletko, ki je v stanovanju), predlagam, da svoje vprasanje postavis v temi http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26556.0.html, ker s pesjakom nima nobene zveze.

Ja hvala, tokrat sem spraševala za kletko (vem, da je pesjak nekaj drugega, samo se mi je vprašanje porodilo pač ob tej temi  ;) )
Grem pogledat  :) !

Ni problema, samo tam bo morda kaksna bolj konkretna debata o tem, kar te zanima ;)