mojpes.net

Lep pozdrav!
Pišem vam, da mi pomagate ukrotiti mojega "hudičeka". Imam psa starega leto in pol pasme samojed. Zadnja časa postaja neznosen ko sem z njim na sprehodu saj renči in se zaganja v vse mimoidoče, kolesa in avtomobile. Komaj kaj ga še držim, da mi ne skoči v ljudi. Res ne vem kaj storiti, bolj ga kregam, da ne sme tega delati vedno huje je. Sploh se ga ne da obvladati, bi v tistem še kar mene ugriznil. Tako, da bi mi res vsak nasvet prišel prav, ker počasi več ne bom upala z njim na sprehod.

Hvala in lep pozdrav vsem skupaj!

Pes vam je zrastel čez glavo, kot ste že sami ugotovili. Če ga ne morete krotiti in glede na vaš post bi jaz priporočala takojšen vpis v pasjo šolo, kjer naj vas strokovnjaki poučijo, kako obvladati psa in pridobiti nazaj avtoriteto.

lp,
Diana

Tudi z moje strani- v pasjo šolo cimprej!

Kako postati alfa ... zanimivo branje ... najbolje bo prebrati kar vse
http://www.mojpes.com/clanki/clanek.asp?page=3&rubrika=pasjipsiholog#oktober2005
Preberi si vseh 5 clankov na to temo.

Lp, Ursa

Jaz mam podobne težave. Poskušam jih reševat tko, da pač sama dobro opazujem okolico in preden pes opazi mimoedočega že pritegnem njegovo pozornost in ko gre mimoedoči mimo pes pa ga ignorira ker je pozoren name ga full pohvalim. Dela če jaz pravočasno opazim človeka, če pa ga on vidi prvi in se že zažene vanj pol mi pa preostane le še da ga kregam. Pač nisem čist sproščena na sprehodih ampak mam skos oči na peclju. Je pa to bol preventivni ukrep dokler se to vedenje ne utrdi kot kurativni pomoje.

KOt vsi ostali pa seveda priporočam posvet s strokovnjakom.

Aja pa najbrž nebi blo neumno najdet vzrok za tako vedenje. Jaz sumim, da je pri mojmu strah, boji se namreč vsega živga in mrtuga. Mogoče je lažje odpravljat če veš zakaj to počne.

Hvala vsem za nasvete, bom čimprej poizkusila s kakšno pasjo šolo preden mi še koga ugrizne :(

Lep pozdrav, Lola

Me kar malo potolazi, ko vidim, da nisem sama na tem planetu z mojim popadljivim psom.

Jaz imam skoraj dve leti starega "hudička" in se že skoraj eno leto ukvarjam s tem problemom. Napadanja psov sem ga nekeko odvadila z dolgim povodcem in pazljivim "ne zategovanjem". In je delovalo.

Samo, kako ga odvaditi bevskanja v ljudi oz. popadljivosti iz strahu, to je pa druga pesem. In to po moje traja
fuuuuuul čas in najbolj grozno je, ker moras stalno, stalno biti korak pred psom.

Za mojega psa je recimo pot po stopnicah v blok nekaj najstrašnejšega.  :-\


Lp, Barbara

Glede na to, da imate težko obvladljive pse upam da na sprehodih prakticirate nagobčnike. Pa seveda pasja šola tako kot so že pred mano povedali.

lpk

Se podpišem...

Se strinjam s Kimi in Mel.
Glede nagobčnika pa še naslednje. Tisti, ki me že poznate, ste vedeli, kakšne probleme imam ko skušam psa odpeljati ven, pa se pred mojim blokom večino dneva igra množica otrok še z večjo množico igrač. Pa da moja psica spada med "nevarne" ker je pač rotweiler.
No zdaj imava nagobčnik, tistega s posebnega materiala, z ježki in trakovi, sname se ga enostavno, brez da bi ga odpel z vratu. In nimam več problemov z obrekovanjem mojega psa. Morda se zdaj edino kje najde še kdo, ki me ne pozna in reče, a vaša pa je nevarna da mora nositi nagobčnik.

Evo ga: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8308.from1156169779/topicseen.html#msg216792

lp,
Diana

MOram povedat, da se je metoda s preusmerjanjem pozornosti od mimoedočih ljudi na mene pri mojem psu očitno odnesla. Zdaj vedno redkeje nalaja kakšnega mimoedočega in gre mimo večime kot, da jih sploh ni. Sem zelo vesela, da se stvar izbolšuje. je pa res, da moj pes ni bil nikoli napadalen, samo nalajal je ljudi. Za res napadalne pse bi se bilo treba najbrž  bolj potruditi, kot samo preusmerjati pozornost.

S psom imam težavo in upam, da mi bo kdo znal svetovati.

Star je 3-4 leta, je kastriran, ubogljiv, nedominanten, niti do psov, vendar v določenih okoliščinah popadljiv. Danes je ponovno skočil v človeka. Bila sva v lokalu, kjer je lepo ležal pod mizo, vse je lepo pozdravil in bil do vseh prijazen, vendar ko je neki drugi pes zalajal, je  vstal in postal pozoren in ravno takrat je šel mimo moj prijatelj, ki ga moj pes ne pozna  in psu v šali rekel naj bo on tiho, in pri tem ga je pogledal v oči ter dvignil roko k obrazu, takrat je pa pes spustil nek zvok med renčanjem in lajanjem in skočil v njega in ga skoraj zagrabil za roko. Bi ga, če ga ne bi jaz zadržala. Takoj sem psu ukazala naj da mir ter naj se usede. Za tem je še kar nekaj časa gledal priatelja naravnost v oči in če bi ga spustila, bi ga verjetno spet napadel. Potem se je pa umiril in je pusti prijatelja, da je nemoteno hodil mimo njega. Spoh se ni več zmenil za njega.
Vem, da je prijatelj z svojim obnašanjem dal psu kar nekaj grozilnih signalov, vendar bi jaz rada, da pes v takih in podobnih okoliščinah ne odreagira agresivno. In ma zanima, glede na njegovo preteklost, če je to sploh možno? Prve pol leta svojega življenja je preživel na ketni, kjer se ni nihče z njim ukvarjal, no razen takrat, ko se je kateri od njegovih bivših skrbnikov odloči, da ga je potrebno pretepsti. V zavetišče je prišel popolnoma prestrašen, kar nekaj dni so potrebovali, predno se je toliko umiril, da  so se ga lahko dotaknili, ker je prej na vse renčal in lajal. V zavetišču je bil sčasoma do vseh, tudi novih sprehajalcev popolnoma prijazen, ni delal nobenih problemov, pa je bil tam več kot eno leto.
Ko sem ga dobila jaz, je bil na začetku popadljiv skoraj do vseh, po posvetovanju s strokovnjaki sem ga prevzgojila, do te mere, da ljudi popolnoma ignorira, če ga le ti pustijo pri miru. Kaj več mi pa ne uspeva.

Pa še nekaj mi ni čiso jasno pri njemu. Psi navadno napadajo zaradi strahu ali dominance in vem kakšno telesno govorico ima pes, ko napada zaradi prvega oz. drugega razloga. Moj pa, predno skoči v njemu sumljivo osebo, maha z repom, ravno tako, kot da jo je vesel, edina razlika po kateri vem, da osebo misli napasti in ne lepo pozdraviti, je da ima uhlja pokonci. Mogoče kdo ve zakaj se tako obnaša?

Najlepša hvala za odgovore. Upam da mi ga bo z vašo pomočjo uspelo popolnoma prevzgojiti, ker mi ne diši preveč, da bi moral moj pes non-stop nositi nagobčnik.

Jaz imam pa eno predvprašanje: Kje ste bili pa do zdaj ??? Pes ti ne zraste čez glavo kar čez noč. K odgovornem skrbništvu spada tudi to, da se o pasmi prej podučimo in vsaka ima svoje posebnosti, ki jih je potrebno še kako upoštevat pri vzgoji. Še kako pa je pomembno njihovo poreklo in namen, zaradi katerega so sploh "nastali". Severne pasme vsekakor ne spadajo med "z lahkoto obvladljive" in čakati leto in pol predno se poišče pomoč.....  (http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/e040.gif)
Zdaj morate nadoknadit zamujeno in popraviti napake, za kar pa je potrebeno veliko več volje in vztrajnosti. Kot je že bilo predlagano si preberi članke o tem kako postati vodja kardela, poduči se o poreklu pasme in TAKOJ v pasjo šolo, kjer ti bodo pokazali kako odpravljati napake in ponovno naučiti psa osnovne poslušnosti. Vsako probavanje in eksperimentiranje vodi v samo še večjo zmedenost psa. Nekako tako kot da bi otroka vrgli v vodo, pa naj se nauči plavat sam. Mogoče ne bo utonil, ampak tistemu čofotanju in mahanju z rokami enkrat naprej, enkrat v stran.... se prav gotovo ne reče plavanje. Tako tudi različne "finte" in prijemi, ki jih izvajamo na psu, ker pač prejšnje "niso palile", ne vodijo k poslušnemu psu in uspešni vzgoji. Vodijo pa v nepredvidljivost psa.
 

Sleepy, jaz nisem lorelie, imam mešanca, zmešanga med vsem mogočim, ponavljam da ni dominanten, je zelo ubogljiv. Sem se posvetovala z kinologi in z njihovo pomočjo pes ignorira ljudi, ki ga pustijo pri miru. V situacijah, kjer se počuti ogroženega pa odreagira agresivno. Tega kar so pa s psom počeli v mladosti pa na mojo veliko žalost ne morem spremeniti.
Aja, pes živi pri meni pol leta.

Ojla Lija. Jaz sicer nisem ekspert ampak ti priporocam eno knjigico, ki govori prav o temu kako pomagati psom pri njihovih strahovih. V bistvu je notri opisan cel potek kako spremeniti custva psa pri dolocenih drazljajih, ki v njem vzbujajo strah. Sicer mislim, da je to treba delat v posvetu s kaksnih strokovnim kadrom, ampak kot dodatno branje ne more skodit. Mogoce ti pa razjasni kaksno vprasanje. ;)
Naslov: The cautious canine (how to help dogs conquer their fears)
Pisateljica: Patricia B. McConnell (znana ameriska behavioristka)

(Ce me kontaktiras na mail pod avatarjem, ti jo lahko tudi posodim)
Lp

Lija, sorry, sem malček pobrkala poste..... No, v vsakem primeru te v pasji šoli nekdo opazuje in ti lahko pove kaj delaš prav in kaj ne. Poleg tega je tam veliko različnih psov in ljudi in maš zato tolko več priložnosti, da psa odvadiš neprijetnoh lastnosti. Knjigo, ki ti jo je priporočila Balu ti tudi jaz priporočam, saj je pisateljica dobra in poznana behavoristka, ki se posveča ravno problematičnim psom, poleg tega je profesorica in so njene knige napisane res super - nakaj med romanom in priročnikom.
Še enkrat sorry, ker sem pobrkala poste, na šolo pa vseeno ne pozabi!  ;)

P.S.
Takile nasveti so sicer "nevarni", pa vseeno. Če imaš kužka šele pol leta, in ne veš kako so delali prej z njim, je možno, da je kuža nad tabo tako navdušen, da pravzaprav varuje svoje bogastvo, torej tebe. V vsakem primeru moraš zavzeti pozicijo alfe in mu na primeren način (brez grobosti) pokazati, da si ti tista, ki ocenjuje situacije, in da je njegovo varovanje nezaželjeno. Pa smo spet tam, pri pasji šoli, kjer bo kuža načrtno in pod nadzorom izpostavljen situacijam, v katerih boš lahko popravljala njegovo vedenje.

Se strinjam z vsem zgoraj napisanim. Meni je pomagala marsikaj razjasniti tudi knjiga: Govoriti po pasje. Tam mahajoč rep ne pomeni samo čistega veselja. Veliko sreče pri vzgoji. Tudi jaz imam enega takega nepredvidljivega mešančka. Tako, da te popolnoma razumem. LP  :-\

Hvala vsem za odgovore. Bom čimprej prebrala priporočeno knjigo, ter še enkrat Govorite po pasje.
 Sleepy nič hudega, vsakemu se lahko to zgodi  :)To se tudi meni zdi zelo verjetno, ker sem imela občutek, da bolj kot je bil pes navezan name, bolj je bil agresiven do tujcev.

Se bova pa res vpisala v katero boljšo pasjo šolo in upam, da nama bodo lahko tam pomagali.

Švrk, kako pa ti prevzgajaš svojega kužka? Je imel tudi kakšne slabe izkušnje?

Lija,
ce ti je v roku pol leta uspelo doseci, da pes tujce ignorira, ti lahko samo cestitam. Se toliko bolj, ker gre za odraslega psa iz zavetisca in ne poznas njegove preteklosti.
Naj te vsaj malo pomirim. To pocno tudi tisti psi, ki so pravilno vzgojeni in so pri svojem lastniku ze od malih nog, se vec, so dobro izsolani in veljajo za prijazne pse. Tu in tam pac pride do situacije, ki jo psi ocenijo, da je potrebno reagirati agresivno. Seveda govorim o tem, ko se to dogaja tu in tam. To seveda se ne pomeni, da je pes agresiven. Situacija bi bila povsem drugacna, ce bi bi popadljiv do vsega kar se premika.
Poskrbeti bos morala, da ga das na prostor tako, da ga bos imela 100% pod kontrolo in ga bos lahko ustavila takoj, ko bo samo nakazal svoj namen.
Eden mojih psov tujce ignorira na celi crti, vendar pa se tu in tam pojavi kaksen, ki mu ni po godu. Zaradi tega ne delam panike, ker psa dobro poznam in vem kaj mi je narediti v dolocenem trenutku, da ne bi prislo do kaksne nevsecnosti. Pac ne cutim potrebe, da bi moj pes moral tolerirati cisto vse kar se prikotali mimo. Vendar pa je zato moja naloga, da ga imam pod kontrolo.
hja, psi imajo kosmata usesa, znajo reci stari ljudje.
Najbolj me jezijo tisti lastniki, ki tulijo kako je njihov pes najbolj prijazen pes na tem svetu in da se nikoli nikomur ni nic naredil. Jaz in moji psi smo ugrize "fasali" ravno od taksnih "prijaznezev".

Lija,
tudi mi imamo že 10 mesecev posvojenega 2,5 letnega mešančka, ki je bil vsega hudega navajen, predno je prišel k nam. Takoj smo se obrnili na resnične strokovnjake in odpravljali napake po vrsti, od najhujše do manj hudih. Veliko dela nas še čaka in ko bo malo lepše vreme bomo ponovno poskusili s šolo za azilaše. Je pa taka prevzgoja individualna in se ne more prenesti kot vzorec na drugega psa. V taki šoli ti tudi svetujejo na koga se obrni glede na težave, ki jih ima tvoj pes. Želim ti veliko sreče in morda se spomladi v šoli tudi srečamo. LP  ;)

Pozdravljeni!

Zadnje čase imam vedno manj upanja v spremembo vedenja svoje psičke in ne vem več kaj naj naredim,zato se obračam na vas.Pa tudi pasja šola je zelo oddaljena tako da.....srčno upam na vašo pomoč,nasvete.

Doma imam psičko,sterilizirano,ki bo sedaj stara 2 leti.Psička je pasme havanec,za tiste ki te pasme ne poznate,naj povem,da je velikosti maltežana,tehta 4,4kg.
Psička je doma čisto normalna,ima nas rada in je prava cartika.Laja le,ko kdo pozvoni na vratih,kar nas pač toliko ne moti,ker baje čuva svoj teritorij.
Psički zunaj ne zaupam,zato jo imam vedno na vrvici,saj sem jo že lovila okoli bloka,ko je tekla za mačkami,torej ne uboga nič,je zelo svojeglava-zato vrvica.
Problem,ki se pretvarja v moro:
Ko pa gremo na sprehod(pa čeprav izven mesta-nobene gužve,kjer je bolj malo ljudi in živali)se ob srečanju mimoidočih obnaša grozno.Začne vleči,renčati,...postane prava mala zver,tako da se jo ljudje kljub majhnosti in vrvici ustrašijo.In to tako vleče,da imam občutek,da si bo z oprsnico potrla vsa rebra in renči...Katastrofa,se mi zdi,da je vedno huje.Ravno tako je obnašanje do psov,da o mačkah ne govorim(je imela z mačko že eno neprijetno srečanje,ko jo je ta pokraspala po nosu).
Poskusila sem že tako,da sem jo dvignila v naročje,pa postane živo srebro in se mi vedno izmakne,izrine iz naročja,poskusila sem tudi s posladki,...Kaj naj še poskusim?
Zaradi njenega obnašanja me je tudi strah srečanja z odvezanimi psmi,ki bi sicer verjetno samo psičko povohali in šli dalje,a zaradi njenega obnašanja,renčanja lahko čisto hitro spremenijo načrt in jo napadejo.Je pa drugače plašna,torej se zaganja,renči a gre hkrati tri korake nazaj,pa naprej,....
Lepo prosim za pomoč!!

Če ne gre zlepa, gre mogoče zgrda? Nisem za pretepanje živali, ampak psička mora jemati resno tvoje ukaze in ona jih očitno ne. Ali oštevanje in jezen glas kaj pomagata?

Žal ne!Jih je na ta račun že dobila po riti,poskusila sem jo tudi na grdo odvleči stran,ampak žal,se je tudi to ne prime!
Sploh ne vem več,kaj naj nardim,ko tako renči in vleče.Včasih imam občutek,da si bo na asfaltu zdrsala vse nohte,v zemlji  in pesku prav kopa...res je kot kaka divja zver-še sreča da ima samo 4kg,če ne bi me odnesla s sabo!

Joj, sama imam doma kavalirja in si težko predstavljam da ima nekdo takšne probleme s 4 kilogramskim kužkom. Vse to obnašanje pomeni, da te psička sploh ne jemlje resno, ker če bi te, ne bi potrebovala na tepeža po riti in ne povzdigovanja glasu. Jaz imam eno zelo posrečeno navado, da kadar je situacija najbolj vroča in se psa kaj spreta se postavim mednju in oba pobožam. In ne boste verjeli - renčanja je konec. Morda pojdi s psičko v dobro pasjo šolo, nikakor pa je ne tepi, tudi po riti ne, ker potem boš v njenih očeh zgubila vse spoštovanje in te bo še bolj ignorirala.

V pasjo šolo in pasjemu behavioristu.

Kje ste jo kupili, koliko je bila takrat stara in v kakšnih razmerah je živela?

Ali je psico strah in to počne zato, ker je popolnoma nesigurna vase?
Ker če menca naprej in nazaj, ne pa samo v napad, bi jo lahko bilo ful strah neznancev?

To je čisto navadna nesigurnost psa zaradi napačne socializacije + reakcija na strah vodnice, mogoče še nervoza psice, ki je ali prirojana ali pridobljena še v leglu. Kakršnokoli telesno kaznovanje nesigurnaga ali nervoznega psa ima kontra učinek.
Jaz bi tako psico, (če ne gre za kakšno že kar patološko živčnost) preprosto spustila med druge pse (take ki jih poznam in vem da psice ne bi zluknjali) šla stran in jo pustila, da se znajde kakor ve in zna. Tebi pa toplo priporočam obisk strokovnjaka. Slovenija ni tako velika, da bi ne mogla priti do njega v dobri urici vožnje.

napiši čim več podatkov kako psica živi v stanovanju (spi na postelji itd...), ji lahko vzamete iz gobčka posladek, ne da bi psičko to motilo ipd...
Nekateri skrbniki majhnih pasem se sploh ne zavejo kdaj jih mala 4 ali 5 kg zverinica nadvlada.
Čisto možno, da gre za strah, lahko pa tudi da gre za šefovsko vedenje ::)
kako se sicer razume s tujimi ljudmi npr. pri vas doma?
ste bili kdaj na kakšni socializaciji (z drugimi psi) ko je bila psička mlajša?

verjetno se zaradi njenega vedenja izogibate situacijam, kjer se na veliko srečuje ljudi, pse, mačke... Žal to njeno vedenje samo še okrepi!
Lahko tudi, da gre za reakcijo na tvoj strah oz. živčnost ob srečevanju s tujci (ker veš kaj bo verjetno sledilo, ko se boste srečali, postaneš napeta, po domače povedano :) )

po riti pa raje ne ;) je veliko drugih ''prijemov''... verjetno ''prijem'' s priboljškom ni bil pravilno uporabljen, ugibam, da je bil uporabljen priboljšek kot podkupnina.

Mislim, da bi bilo najprej potrebno ugotovit kdaj se je problem pojavil, predelati možne vzroke za problem in predvsem ugotoviti ali gre za dominantno vedenje (huh, kako znajo bit tamali dominantni ::) ) ali gre za panično prestrašenost.

Med drugim je ena rešitev tudi ta, da jo tujec (morda najprej nekdo s katerim se dogovoriš za srečanje) ogovori psa, mu ponudi priboljšek... Odvisno pa kako hud je že problem! Če je izredno hudo je bolje, da je ta tujec nekdo, ki se spozna na pasje vedenje, da ne pride slučajno do nepotrebnega ugriza.


lp
teja

Ja,psička spi z nami na postelji,po vsakem sprehodu ji tudi umijemo tačke,kar lepo pusti,hrano ji iz ust lahko vzamem,nohte pusti striči,kopati se pusti.....

Moram povedat,da se tudi do naših bližnjih,ki jih srečujeva recimo 1x tedensko obnaša enako,najprej renči,se zapodi do njih jih povoha,potem laja-še posebej če pridejo na obisk-groza,potem se umiri,se usede v mojo bližino,opazuje in ko odidejo spet laja  :(.
Če ji kdo ponudi priboljšek-hrano,se mu počasi približa,ga vzame in zgine stran.Če je vmes hrana,ni problem z bližino,ampak samo kratek čas(kot da ji ne damo doma jest!),takrat ne renči,v strahu vzame in kidne!
S psmi(sosedovim,znančevem) se igra,ni nobenega problema.
Morda jo je res strah mimoidočih in z renčanjem in zaganjanjem skuša ta strah prikrit???V glavnem,vsak ki ji prekriža pot je "napaden" z renčanjem.

Čist strah, bi rekla.

Tudi to obnašanje do obiskovalcev ima neko logiko. Dokler sedijo, niso nevarni. Ko se šetajo po hiši (na prihodu in odhodu), pa... nikoli ne veš. Lahko je kateri popadljiv in je bolj varno, da ga vnaprej odženeš, preden bi ti utegnil kaj narediti - gledano s pasjega zornega kota.

Pravkar berem knjigo od Celine del Amo, Težave s psom - prepoznavanje in odpravljanje. Po prebranem se mi zdi zelo uporabna, nasveti pa izvedljivi in koristni. O rezultatih pri nas bi bilo še prezgodaj govoriti, vsekakor pa priporočam v branje.

Se strinjam, psico je strah, je nesigurna sama vase in preventivno tečnari, da ji nebi kdo "kaj naredil".

Z obiski se zmenite, da jo popolnoma ignorirajo. Npr.-se usedejo in se ukvarjajo z vami, psica bo slej ko prej sam pokazala interes. Tudi takrat naj jo ignorirajo, morda kasneje čisto spontano pobožajo..pomembno je da pridobi zaupanje in da dojame, da ljudje niso bav bav. Izbirajte ljudi, ne je na silo vlačit nekam kjer lahko ljudje panično ali jezno reagirajo, če so pripravljeni sodelovati tisto minutko ob srečanjih, naj postopajo enako kot obiski. Na vas je pa seveda, da ji takega obnašanja ne dopuščate, stran gor al dol, če ji vi ne pustite, se pač ne sme zaganjat. Bo pa potrebno veliko dela. Če je pes karakterja trdnega kot kamen, ga tisti prvi meseci nestikov z ljudmi in živali ne z*ebejo toliko, če pa je pes že sam po sebi nesiguren sam vase nastopijo problemi. Osebno če imam možnost izbirat med več mladiči že ko so čisto mali veliko raje izberem prepotentneža, ker psa raje prizemljujem kot "dvigam".

Pardon, strah.

[ mimo teme ]


Zato si verjetno izbrala pasmo, ki popolnoma paše v ta opis...  8) 
Vsaka čast.
(jaz sem glih kontra)

[ / mimo teme ]

Ja,mislim,da imate prav in da je za vse kriv strah,saj včasih na sprehodu zarenči kar na nič(recimo navadno so pri kontejnerju mačke,v katere se renčaje vedno zaganja,a zarenči tudi ko jih ni,torej še prej ko se prepriča-po moje kot opozorilo)

Glede obiskov pa bom poskusila tako,da jo ignorirajo,ker ji navadno dajo vsi za povohat roko in to nič ne pomaga,po moje bo boljša ignoranca!Bomo vidli!
Zanimivo pa je tudi to,da je do tašče čisto pridna,nežna,lepega vedenja,medtem ko se tasta menda boji,saj dela okoli njega ovinke,pa tudi če smo nekje cel dan skupaj laja in renči nanj  vsakič,ko se ta prikaže.

Moram pa povedat,da me včasih pozitivno preseneti,recimo včeraj sva srečali sosedo,sva malo počvekali,a je bila psička čisto tiho in pridna.Zanimivo!
Na otroke je pa itak nora,imam dva nečaka in na njih skače,se z njimi lovi,igra,....Otrokom se tudi kar hitro približa in hoče začeti z igro,izziva(dvigne rit(njen način izzivanja za igro) in čaka na otrokovo potezo).
Smo pa zadnjič imeli dva otročka na obisku in so vanjo metala žogo,tako da se je revica stisnila k meni in se ni premaknila in potem je tudi rabila spet čas,da se je nečaku spet približala)

Hehe, ne vsi predstavniki pasme, žal. Se z eno tako nesocializiranko ubadamo, je po eni strani nesigurna sama vase, po drugi pa dominantna in precej prepričana sama vase (s psi npr.) Je bila v varstvu pri dekletu kjer so se zaradi napačnega pristopanja (bežanje od situacij, kar je prenesla tudi na psico) stvari samo poslabšale. Zdaj bo pač dela malo več ampak gre na boljše, vseeno ni tako hud primer kot zgoraj navedeni, kot rečeno, 5x raje imam doma seratorja ki ga je treba vsake toliko na realna tla spustit (pa ga tu nebi šparala) kot psa ki mu je treba dopovedovat da je svet lep.
Po drugi strani pa so ostali tapravi, dominantni, odrasli D.A. ji in Amstaffka ki se zavedajo svoje moči in se kar se tiče ljudi ne rabijo ven metat da bi karkoli dokazovali, pa so se vseeno v stanju plazit pred mano če ga kje resno polomijo, s tem da dva od njih nista živela v mestu, nista bila namensko socializirana blabla, ampak sta v glavi zdrava in sta pač taka kot morata bit.

Ko berem kakšne probleme imajo ljudje s tamalimi pasmami mi pride na pamet samo eno, popuščanje, pa ne jemljejo ga resno ob poskusih teženja. Se tudi kaki zlatkoti najdejo vmes, verjetno delno zaradi smotane krvi, precej pa zato ker očitno pri delu populacije velja prepričanje, da se že skotijo super vzgojeni in ne znajo bit problematični. Zame je pes pes in je 5 kg tretiran enako kot 50 kg, vsi so moji srčki, če bi kdo namensko zajebaval kljub temu da bi točno vedel kaj hočem od njega, bi pa pač dobil kakšno naokrog. Verjetno se bo kdo zgražal, v tem primeru mu pripeljem enega odraslega samca da ga sprehodi čez park z drugimi psi, pa naj ga proba s klikanjem in podobnimi forami preusmerit nase :) Z softiči na povodcu je lahko bit moralist.

Itak sem pa precej zašla s teme :p

Se ne zgražam, vendar sem, kjer govorimo o težavah, ki jih imajo nesigurni psi in njihovi lastniki ne sodi. Lepo lepo prosim, kadar ima kdorkoli težave z agresijo zaradi plahosti, ne govorite mu  o tem, kako se prileže  psu kdaj pa kdaj kakšno pripeljati, če si jo zasluži.
(mimogrede, če bi odraslemu samcu pravilno klikala, ko je bil majhen, bi sedaj brez težav preusmerila pozornost nase tudi v parku, polnem psov. Zlatkoti pa nimajo problema s "smotano krvjo" ampak s tem, da so - vsaj nekateri -  še vedno delovni psi z veliko energije in s trdno voljo,  sposobni trdo delati po več ur. V roke jih pa dobijo taki, ki bi shajali kvečjemu s pliškotom. In s softiči na povodcih se ni tako lahko sprehajati, še posebno če so tako majhni, da jih lahko en tvoj hardič požre z enim požirkom.)

Niti nisi zašla. Si pa točno opisala primer, ki ga imam zdaj doma in bi bila zelo hvaležna za malo bolj natančna "navodila za uporabo" za take osebke. Preplašen, nesocializiran, na trenutke zmeden ko kura (no, zdaj je na trenutke, na začetku je bilo to 24/7). Po letu in pol boksa in občasnih sprehodov nekje po gmajnah; direkt v stanovanje takorekoč v centru mesta. Kot George iz džungle, no. Ob tem pa z občasnimi idejami, da vsaj čisto malo bolj glavni bi pa mogoče vseeno lahko bil... (not!).

Delam sicer, kolikor znam in kolikor zmorem, ker vidim v njem krasno osnovo. V bistvu je prijazen, prisrčen, zelo učljiv. Sva šla v šolo in je gladko sledil rednemu programu (A), čeprav je pri nas prvič videl ovratnico in povodec. Ampak vedenjsko (in tudi zdravstveno) je pa tako zafuran, da boli glava. In priznam, da imam kar težave, ker pred tem sem imela zaporedoma dva 100% zanesljiva in neproblematična psa (pa je bila ena tudi posvojena pri 2 letih).

Zaganjanje v mimoidoče se je pojavilo kar na lepem, prej se je zaganjal samo v pse. Zato se sprašujem, če ni to zaradi kake moje napake, da si je kako mojo reakcijo kdaj narobe razlagal ali kaj podobnega. Sicer se zdaj počasi popravlja, je pa še vedno prvih mogoče 100 metrov po ulici, ko greva na sprehod, kritičnih. V nadaljevanju sprehoda se pa zažene samo, če so mu okoliščine sumljive in se počuti ogroženega (moški srednjih let, nepripet večji pes ipd.). Sem razmišljala, da bi šlo mogoče za teritorialnost, ampak nazaj grede prehodi teh istih 100 m bolj ali manj brez problema, tako da ne vem, če je to to.

Dodatno je pa pri nas še velik problem v tem, da se doma nikakor ne moremo umestiti. Predvsem s sinom (odrasla oseba) se drug drugega bojita ko hudič križa, tako da zdaj psa iz varnostnih razlogov zapiram, kadar me ni doma. Oziroma, ko je pes spuščen, sva večino časa zunaj; na dvorišču ali na sprehodu. Seveda je za (pre)vzgojo to ena slabšh variant, saj napreduje veliko bolj počasi, kot bi lahko, če bi bil več časa med ljudmi.

Pravzaprav bi bilo idealno, če bi tega psa prevzel nekdo, pri komer bi se lahko v celoti razvil in pokazal vse svoje sposobnosti. Ampak možnost, da se najde tak skrbnik, je po mojem manjša kot za sedmico na lotu. Tako mi ne preostane drugega, kot da delam sama naprej... in delam po možnosti čim manj napak, zato bom vesela vsakega pametnega nasveta.

Aja, pes je kar velik, nekje v formatu velikega šnavcerja.

Se opravičujem, da sem se tako razpisala...  :-[


@zavseoci: prepotentno mularijo, ki meče žogo v psa, brez dosti razlage naženi domov. S starši vred. Zamera gor ali dol, v življenju jim bo še kako prav prišlo, če bodo vedeli, da čisto vsega si pa človek tudi ne more privoščiti, kar mu ravno v nekem trenutku pade na pamet.

ena Nika - za tistih prvih 100m sprehoda mu daj gor halti.

dolžna si zaščitit svojega psa in nikakor ne dovoli takšnega maltretiranja, saj vodi v nove frustracije!

podpis!

Ne ciljaj direktno name, ker grem lahko v park poln psov tudi brez klikanja od malih nog in verjela ali ne, če pes ne bo velik resen napadalec ga moj "hardič" ne bo frderbal. Tega kljub temu ne delam ker takih parkov niti nimam naokoli, niti nimam nič od tega ker tak sprehod pač ni sproščujoč, smo pa (samo za informacijo) lahko v mestu polnem potepuških in lastniških mimoidočih psov, pa noben ne konča kot požirek. Vendar pa je Dogo temperament velika zadeva, še najlepše se (večinoma) obnašajo v ringu, napetost pa obstaja ves čas in malokateri je samec, ki bo imel spredaj/zadaj druge samce in se popolnoma sproščeno fokusiral zgolj na handlerja, razen če je "softič" oz. flegma do te mere. In veliko jih tudi ko izgledajo super mirni in pridni na nek način čaka, če se morda le pojavi prilika za pretep, četudi tega ne pokažejo. Načeloma je tipičen DA samec s testosteronom nabita bomba..pa ne spet tega razumet kot nekakšen moj ego, da imam jaz "hardiče" vi pa "softiče", ker nikakor ni mišljeno tako. To je preprosto dejstvo in zanimivo je, da so dostikrat razni podeželski psi veliko prijetnejši kot pa psi, ki od malega (pa lastniki niso debili) hodijo v šolo dokler se da, med druge pse in ljudi, pa v veliko primerih (tu velja predvsem za samce) lastniku zrastejo čez glavo. Pač gre za zelo trde pse, ki so ko niso delovni vse prevečkrat pomehkuženi, rezultati so pa lahko zelo neprijetni. In spet, ne gre za moj ego, zgolj hočem da se pasmo pravilno razume ker pač ne gre za pse ki so mucke..še Amstafi niso, pa so 5x lažji psi od D.A. In ko smo ravno pri Amstaffih ali npr. Pitih, tudi oni so psi s jekleno voljo ki stalno hočejo nekaj delati, če 5 ur skupaj pa 5 ur skupaj, v bistvu gre na nek način že za obsedenost. Pa vseeno ne bojo zoprni če bojo kot taki neizživeti, vsaj če gre za normalne primerke.

In ja, med ZPji so tudi psi s "smotano krvjo", med lastniki pa sedeva tudi taki ki še za pliškota niso dobri (sem sama mar napisala kaj drugega?). Pa ne samo med ZPji žal, se ni treba samo na te zlatkote obesit.
Niti nisem psiho ki bi kar po diagonali po liniji najmanjšega odpora s psi zgrda, sem ravno tako kot ti pristaš pozitivne motivacije, sem pa tudi pristaš ene okrog kepe (oz. pač po potrebi), če je to res potrebno. Hočeš nočeš priznati, je v določenih situacijah taka kazen najboljša, če dam samo primer-D.A. samec se kao pride pocrkljat k otroku, s katerim je v stikih od malega. Mlad, šolan, načeloma lepo vodljiv samec. Ko pride do otroka zamrzne vključno z repom in šavsne proti njemu, kaj boš naredila v tej situaciji? Pobožala s peresom po glavi? verjamem da ne. Kako bo pes V TISTEM TRENUTNU najbolje dojel da je bilo to TAKO ZELO narobe, da je zanj boljše da si kaj takega ne privošči več narediti? Seveda boš potem ugotavljal zakaj je do takega vedenja prišlo itd., vendar v tistem trenutku? Za ostale nevem, vem pa da bi od mene osebno takrat priletelo malo več kot samo enkrat okrog kepe, to niso igrice. In smo počasi pri bistvu glede "softičev" (kar iz moje strani btw ni slabšalno)..posledice so če ti to privošči tak pes pač malo drugačne kot psi kakem manjšem, manj močnem psu. Težave se potem popolnoma enako odpravlja, vendar si v takem primeru pač lahko še TOLIKO MANJ privoščiš take izpade. Pa ne da sem kak psiho ko gre za pse, daleč od tega. Se pa zavedam da je pes pes, določeni psi pa še malo več kot psi in kot taki pač niso hrhka boga bitjeca, katera v življenju bohnedaj ne smejo pokasirat, da jih nebi zlomili. Morda kaki "softiči" res, D.A. pač ne. Itak sem spet zabluzila, kdor hoče razumet napisano bo razumel.

Bohnedaj da bi kaj takega priporočala lastniku ki itak ne ve, kako točno postopat s takim psom. Sem generalizirala, mi je žal če je bilo tako razumljeno.

Se strinjam z obema ;) :)

Sem tako zagovornik "ene okrog kepe" in pri nas jo obcasno dobi bokserka (doga nikoli, ker se sesede ob mocnejsem glasu, ki sicer ni njej namenjen), ki je to, kar kot obsedenost z delom opisujes ti, Desobediencia, sem pa odlocno proti, da bi se tak nacin ponujal po forumih kot "resitev" za vsakogar.

Ce lastnik nima izdelane avtoritete, gredo najpogosteje "vzgojne okrog kepe" v kontraucinek. Ko nekdo, ki se lastnega psa boji (doziveto pri lastnikih velikih, se pogosteje pa majhnih psov), le-temu eno primaze (zelo pogosto ob nepravem trenutku), se lahko (tudi zelo pogosto) zgodi "kazanje zob" in posledicno se bolj povecan strah pri lastniku, kar za sabo potegne njegov umik in se vecjo "nadvlado" psa nad lastnikom. Izkljucno iz tega razloga sama nikoli ne ponujam takih resitev. Jih pa vsekakor zagovarjam in tudi sama izvedem, ko je potrebno. Celo nad tujim psom, v kolikor vidim, da lastnik ni sposoben niti za strik potegniti, kaj sele kaj reci ali kakorkoli drugace ukrepati. Nikakor, ampak res nikakor pa tega ne priporocam vsakemu. Tudi takim ne, ki so leto, dve, tri ... gledali v luft namesto vzgajali psa.

No, tule se pa strinjam. Saj mislim da nisem preveč posplošeno pisala, se mi zdi včasih samoumevno da je samoumevno :)

Poznam pa žal konkreten primer tega kar opisuješ z neizdelano avtoriteto, kjer so vzgojne dejansko imele kontraučinek. Kot si napisala, s psom se dela od začetka, niti si ni treba avtoritete pridobivat z batinanim osnovna formula za vse pse je doslednost in nepopuščanje. Kako je s tem pri meni in v kakšnem primeru sem napisala, sem pa to jaz, ni pa to nikakor splošen nasvet za vse ki jih morda psi skačejo po živcih. Načeloma se "ene okrog kepe" poslužujejo ljudje ki imajo s psom vse poštimano, ima pa še tako super vzgojen pes lahko občasne izpade :) Zato pa ves čas pišem o tej eni, ne gre za metanja psa ob tla ali kaj podobnega.

Obvezno pa, ko se lastnik izgubi in ne ve dobro kako rešiti problem priporočam strokovno pomoč, itak so lastniki tam zato da se sami učijo, inštruktorji pa korigirajo. Kako postopat z nesamozavestnim psom ki reagira kot je bilo napisano v par primerih sem napisala par postov nazaj, to je za začetek, nikjer ne piše da je treba ukrepat s kloftanjem-saj se psu lahko tudi drugače "ne dovoli" takega obnašanja.

No Desobediencia, saj ni treba takoj v luft skočit. Nič od napisanega ni bilo mišljeno konkretno zate in za tvojega psa. Pač pa za katerega koli psa velja: v trenutku, ko resnično zagusti, si s klikanjem (beri izključno s pozitivno motivacijo) ne moreš prav nič pomagati. Lahko pa s klikanjem (beri s pozitivno motivacijo) od vsega začetka preprečiš, da bi sploh zagustilo. Prav tako si lahko s temi metodami pomagaš pri popravljanju posledic po kritičnem dogodku.
In seveda ni bilo mišljeno, da ravno tvoj pes spotoma je majhne softiče za poobedek. Pač pa v smislu, da si redkokateri lastnik  majhnega psa  (za katerega bi bil  lahko usoden že en sam niti ne pretirano močan ugriz velikega psa), upa pustiti svojega kužka, da pokasira od tavelkega kakšno vzgojno. Kar sicer  učinkuje bolje od vseh + in - vzgojnih metod s katerimi razpolaga vodnik.

Nikakor ne zagovarjam metode z izključno pozitivno motivacijo in brez uporabe (pozitivne) kazni, kot edino zveličavno. Pse se da uspešno vzgajati in šolati na veliko načinov. So pa te metode EDINE primerne za odpravljanje težav, ki jih imajo PLAŠNI psi. (zanimivo, kolikokrat so lastniki  plašnih psov prepričani, da imajo agresivno dominantne pse. Na današnjem jutranjem sprehodu sem srečala kar dva taka primerka). Hkrati so to tudi edine metode, ki jih lahko varno uporabljajo lastniki, ki si pri psu niso uspeli ustvariti avtoritete.

In ne strinjam se s tem, da metodo "eno okrog kepe" v glavnem uporabljajo tisti s pospravljenim podstrešjem. Tisti potrebujejo tak poseg mogoče enkrat na par let ali pa še to ne. V glavnem se k nasilju zatekajo tisti, ki nimajo niti znanja, niti živcev in niti potrpljenja, da bi delali drugače.

Tole kar je Lanabela napisala, pa moram potrditi. Naš papillon se je tako bal tujih psov, ko smo ga pripeljali domov, da je bilo že mene groza. Že samo plišaste igrače psa se je tako bal, da je zraven lulal, kakal šavsal.... In sem šla lepo na trening reševalcev kamor sem hodila s prejšnjim psom, kjer so vsi psi skulirani in mirni, sem ga postavila na tla, naj se znajde sam in od takrat naprej nimamo z drugimi psmi nobenega problema, ne straha, ne napada, vseh je vesel.

Jaz govorim o "eni okrog kepe", ti o "nasilju". Za "nasilje" kar velja kar si napisala, z ljudmi in "eno okrog kepe" pa jaz nimam takih izkuženj..ali pa se preprosto gibljeva v čisto drugačnih krogih.

V luft bom pa skočila vsakič ko bo napisano v takem stilu ("ti", "tvoj"), ker misli pač ne berem ;)
Kar se klikanja tiče mi je jasno, čeprav se sama nikoli nisem ukvarjala s tem. In ja se strinjam-se da, ni pa mus da bo palilo v vsaki situaciji/motnji..pač, eno so psi ki se jih da "sprogramirat" (sem spadajo tudi razni terrierji tipa Bull), drugo pa freethinkerji ki so delovni na popolnoma drugačen način. Ponavljam, se da, so psi ki se udejstvujejo v vsem živem, ampak ne odstopim od tega da bo odrasel, dominanen D.A. čisto nenapet in fokusiran na lastnika v parku polnem spuščenih psov (po možnosti črnih večjih z malo več dlake) in da v nobeni situaciji nebo trznil, četudi se mu klika od malega.

Če se za Kavkazce in podobne pasme lahko te stvari enostavno vzame v zakup, nevem zakaj je okrog D.A. sploh potrebno toliko filozofirat.

Ena okrog kepe je nasilje, obračaj kakor hočeš.
In, aja, za čuda imam sama vedno freethinkerje, večina od njih je celo fejst dominantna. Res pa je, da so vsaj pol manjši od DA. Moja izkušnja s freethinkerji je, da veliko lepše in zanesljiveje funkcionirajo, če z njimi delaš s pozitivno motivacijo in uporabiš samo negativno kazen. Pri šolanju obvezno, vsaj če želiš zanesljivost brez povodca in na daljavo. Pri vzgoji pa lahko včasih tudi kakšna pade, če se ravno ne moreš zadržati. Je pa to bolj problem lastnika kot pa psa. sama ugotavljam, da imam čedalje manj potrebe po treskanju psov po tleh (to namreč naredim, kadar se recimo stepejo). po klofutanju, cukanju in podobnem pa sploh ne. Pa si izbiram čedalje bolj vražje cucke.

Za KO ne vem, pri srednjeazijskih, šarotih in kraševcih pa se + metode zelo lepo obnesejo.

Kaj počneš s svojim DA me ne briga. Če se obnese in te pes uboga je vse OK. To, kar ni OK je, da o učinkoviti metodi "ena okrog kepe" pišeš v tej temi. Pri psu, o katerem je tu govora, bi lahko naredilo veliko škode.

A pa sem jaz lepo napisala kako bi sama postopala v primeru takih težav kot jih imajo nekateri forumaši v tej temi? Sem. Enako kot sem napisala da "ena okrog kepe" z omenjenim problemom nima veze in to parkrat, in česar je razbrati da moj nasvet ni da je treba plašnega psa tepst ali karkoli podobnega, povezanega z "nasiljem". Pač sva se razpisali o tej božji eni okrog kepe in to slučajno v tej temi (če je kak lastnik problematičnega psa kljub mojemu ponavljanju razumel tako mi je žal in naj si pač ponovno prebere napisano), zato bi bilo morda smiselno prestaviti ali brisati.

Pa da še ene stotič ponovim-sem absolutno za + šolanje. Nikoli se nisem poslužila česa drugega ali šla skozi vzgojo zgrda, da bo čimprej ker se mi drugače ne da.
Sem pa tudi pristaš "ene okrog kepe" če si pes res zasluži (ena okrog kepe ni metanje psa ob tla, ni brcanje ali kaj podobnega, poleg tega pri določenih trdoglavcih bolj izpade kot pretres oz. streznitev, kot dejanska bolečina), pa s tem da si pes zasluži ne mislim da se ni usedel na besedo ali kaj podobnega, pač pa v dosti bolj hudih situacijah. Če tudi to bralcu po toliko ponavljanjih ni jasno bom da ne bo škode še narisala, čeprav se mi po poravici povedano ne da več vrtet okrog te božje ene okrog kepe, ko pa sem sem se že najmanj 3x izjasnila. Vem da je tu gor še marsikdo s podobnim mišljenjem, pa enostavno ne bo napisal ker se zna zgodit da bo izpadel agresivc kot jaz :)

Razlika med DA in Samojedi ni samo v velikosti, kljub temu da so oboji free thinkerji.

Tole sta moja edina nasveta, kaj storiti v primeru psa popadljivega/zaganjajočega iz plašnosti oz. nesigurnosti samega vase.

Ne vem, ali sem zanič oddala ali pa je bilo izbrisano. Nič ne de. Še enkrat, za vsak slučaj malo v celofan zavito.
Najprej je zgrešena miselnost, da se psa kaznuje zato, ker si to zasluži. Z leti sem prišla do tega, da si kazni nikoli ne zasluži pes, ampak vedno vodnik.

Druga napaka je, da se fizične kazni, ki naj bi bila "simbolična" (ker psa kao  ne boli) ne smatra za nasilje. Je nasilje, prav tako kot je nasilje tudi kričanje, nadiranje in drugo psihično maltretiranje.

Tretja napaka je prepričanje, da "ena (simbolična) okrog kepe" lahko reši situacijo, ko zagusti. Ko zagusti tako močno, da beseda ne pomaga več, takrat tudi simbolične kazni ne zaležejo več. Ali drugače povedano: vsako situacijo, ki se jo da rešiti s (simbolično) fizično kaznijo, je mogoče rešiti tudi brez nje.

Če se je vodnik navadil reševati bolj napete situacije s (simboličnimi) fizičnimi kaznimi in mu to dobro deluje, potem je vse OK. Zaradi tega ni noben agresivnež ali kaj podobnega. Tudi psu (če vzrok težavam ni strah) prav nič ne škodi. Je pa dejstvo, da so te kazni samo bližnjica ali bergla za vodnika, ne pa neobhodna nuja.

In zdaj še moja najbolj sporna trditev: v primeru, da resnično zagusti, to pa je zaresen napad (ne "napad", o kakršnih je večinoma govora po forumih) na človeka, na psa ali na drugo žival, ko se psu "naredi rdeče", lahko simbolične fizične kazni situacijo samo še poslabšajo. Takrat je treba uporabiti tolikšno (pri)silo, da psa onemogočimo. Ne zato, ker si je zaslužil takšno kazen, ampak zato, da preprečimo še večjo škodo in po možnosti prestrašimo napadalca ter mu zagrenimo užitek, ki ga je ob napadu nedvomno imel. In s tem zmanjšamo možnost ponovitve.

Pri plašnih, nesigurnih psih je treba graditi odnos vodnik - pes na medsebojnem spoštovanju in krepiti samozavest psa (in včasih tudi vodnika). Menda ni treba posebej razlagati, zakaj kakršnokoli nasilje, torej tudi simbolična okrog kepe, v tem primeru deluje razdiralno.

(mimogrede, nisem imela vedno samojedov in tudi nimam opravka samo s samojedi)

Poskušam najti kakšnega strokovnjaka, ki bi znal pomagati pri vednjskih težavah psa. Gre se za napadalnost do ljudi. Vem da so neki stiki omenjeni v temah, ampak trenutno jih ne najdem. Mogoče lahko kdo priporoča kakšnega strokovnjaka?