mojpes.net

Zopet odpiram to temo, ker se že več mesecev odločam za kastracijo samca. Pes nam večkrat uide, ima močno željo po potepanju, kljub temu, da se z njim veliko ukvarjamo(tako je bil navajen pri prejšnjem lastniku). Ne gre toliko zaradi samic, kot zaradi potepanja samega. Veterinar nam je svetoval kastracijo, vendar ne vem, če bo to odpravila. Poleg tega je pes zelo ponosen samec in dober čuvaj, tega ne bi rada izgubila, saj se selimo v novo hišo, kjer bomo še kako potrebovali dobrega čuvaja. Pes je izredno poslušen, vendar ob določenih trenutkih (vonjave) ne posluša več. Sliši, kako ga kličemo, ker se celo obrne, vendar jo ucvre še hitreje. Čez nekaj ur se vrne. Težava je tudi v tem, ker mu psička ob pobegu sledi, tako da se potepata oba. Če pa je pes doma, so lahko vrata celo odprta, sama ne gre nikamor. Prosim za mnenja o spremembi značaja pri kastraciji, predvsem o čuvanju teritorija in lastnine. Kako se bodo drugi samci obnašali do njega, ko bo kastrat? Ga bodo tepli? Prosim, če veste tudi za kakšen strokovni članek o tej temi.

Karmen živjo,
jaz imam kastriranega psa zlatega prinašalca. Kastrirala sem ga iz več razlogov: 1.zaradi izrednega nemira, ko je zavohal gonečo psico in 2. zaradi stalnega naskakovanja samcev (s tem je dosegel pretep).
Odkar je kastriran nimam več problemov, da bi se pes potepel zaradi goneče psice. Ampak z kastracijo se spremeni le spolno vedenje psa, karakter ostane enak. Torej, če je pes navajen potepanja, se bo potepal še naprej. Se pa seveda spolno pes umiri. Briga ga goneča psica. Z tega vidika ni bojazni, da bi ti pes ušel zaradi goneče psice. Lahko ti uide samo zaradi vedenjskega vzorca.Moj nasvet je, da psu max preprečuješ možnost potepanja. Na tak način boš dosegla željeno vedenje.
Jaz sem z kastracijo dosegla največ pri spolnem vedenju do drugih samcev. Moj je precej samozavesten pes, in non stop se je rangiral. Logično, da drugi psi tega niso tolerirali in so se hoteli tepsti. Odkar je kastriran, ni nobenih naskakovanj, nobenih pretepov, skratka moj pes se dobro zastopi z vsemi psi. Če ga napade drugi pes, se moj takoj preda in tako sploh ne pride do pretepa - pred kastracijo tega ne bi nikoli naredil.
Kastriran pes diši nekako nevtralno in ne vzbuja pri drugih samcih spolne tekmovalnosti. Pustijo ga na miru.
Drugače ostane pes enak, enako čuva, skratka karakter ostane enaki. Paziti je treba na  debelost, saj so kastrati nagnjeni k temu, tako da bo treba malo paziti na obroke, pa več gibanja....
Da povzamem: jaz bi se spet odločila za tak poseg, saj je življenje s takim psom precej lažje.

Zivjo,

tema o kastraciji je se vedno odprta pri "zdravju":
http://www.mojpes.net/cgi-bin//YaBB.pl?board=zdravje&action=display&num=1017735403&start=45. Iz zacetnih ugotavljanj kdo je za in kdo proti, se je razvila debata tudi v to smer, o kateri jo odpiras tukaj - spremembe v vedenju psa po kastraciji.

Lep pozdrav,

Jaz imam tudi kastriranega psa, pa ne bi rekla da ne spremeni karakterja, naš ga je, postal je glasen za njufkota je to čisto neobičajno, bolj agresiven do drugih psov imam občutek, kot da bi mu vzeli samozavest, da se ne čuti dovolj močnega in zato ogroženega. Kar se tiče uhajanja pa smo to uredili samo z ograjo okoli hiše, nikakor pa ne s kastracijo.

Res pa je, da do nasprotnega spola ne čuti nobene posebne zaljubljnosti več.

Jaz se za kastracijo, če ne bo povezano z zdravjem (zaradi le tega smo kastrirali našega psa), ne bi odločila nikoli več, ker se mi zdi da kuža ni več tisto kar je bil.

Karmen, Jana ti je že dala link na katerem si lahko prebereš razprave o kastraciji. Dodala bi le nekaj! Tudi mi smo pred nekaj meseci kastrirali ovčarja, prvotno zaradi potencialnih zdravstvenih težav, malo pa tudi zato, ker je stalno v stiku z mojo psičko, poleg tega pa imajo sosedje tudi psico, ki je stalno zunaj v pesjaku in je bil ves nesrečen kadar se je gonila.
Opažam, da je zdaj malo mirnejši (vendar še vedno igriv), postal je bolj pozoren na naju s fantom kadar smo na sprehodu (prej je brezglavo sledil moji psici ali pa poskušal uiti k sosedom). Ne morem reči, da je to zaradi kastracije, mogoče je sedaj le popolnoma odrasel - star je 3 leta. Čeprav ga zdaj pozimi malo več hranimo, se ni zredil. Čuvaj je takšen kot prej, čeprav bolj klavrn, saj iz pesjaka težko čuva hišo!
Če pa želiš, da se bo pes prenehal potepati, mu boš morala postaviti ali pesjak ali pa ograjo. Tudi če bo kastriran bo še vedno izkoristil priložnost, da bo ušel. Zunaj pa ga tudi ne puščaj z vrvice, če ni dovolj poslušen. Kot lastnica dveh psičk ti lahko zagotovim, da bi lastnikom psov, ki svoje ljubljence puščajo zunaj brez nadzora, sploh v času ko se katera goni, lastnoročno zavila vrat! ;D

Zdravo!Midva z Zarom sva se tudi odločila za kastracijo....K temu je botrovalo več razlogov,največji pa je bil ta,da je bil mali zelo nagnjen k pretepanju..Ves čas se je le postavljal...Poleg tega pa se mi je zdelo,da lahko tako izboljšam njegov karakter....Ker živiva v naselju,kjer je zares ogromno psičk,le te pa se ženijo skozi celo leto,se mi jezdelo prav tudi iz zdravstvenega razloga,predvsem zaradi prostate..Zakaj bi trpel in to celo življenje?Zaenkrat je še prekmalu,da bi govorila o spremembah,mislim pa da se nama obeta še veliko sončnih dni,ko nama ne bo potrebno skrbeti,kje se bo znašla kaka vroča psička in kdaj bo odpoklic zopet odpovedal.Lep pozdrav!Bevska in Zar

Jaz sem se odločila za kastracijo, ker mi je bilo dovolj Sammy-jevega tekanja za tujimi psi (tako samičkami kot samčki, naskakovanja in vsega. Menila sem, da se bo umiril in da bo lažje z njim delati in tako tudi je! Postal je bolj poslušen, konec je naskakovanja in v glavnem sem zelo zadovoljna. Karakterno pa se ni nič spremenil, še vedno je zelo živahen, igriv in radoveden ter prijazen. Naslednjega psa bom dala sigurno kastrirat, oz. sterilizirat, če bo samička in sama poseg priporočam, ker to ne spremeni pasjega karakterja! Vsaj pri mojem je bilo tako. Čeprav so me nekateri kar strašili, da se bo čisto spremenil (točno so navedli kako!), sem se odločila za to.

mi smo kastrirali novofundlanca, zaradi zdravstvenih težav... moram reči, da se je pes zelo spremenil... ni nič več lajal (prej te je vedno z globokim glasom pozdravil že na 100m), umiril se je popolnoma... z repom ga od takrat skoraj nisem več  videl mahat...

nikoli, če to res ne bo potrebno!

Bryden, zakaj pa je pes prenehal mahati z repom? Kakšno vezo pa ima to z kastracijo?

:)
kako naj jaz vem zakaj je nehal? pred operacijo je bil se zivahen, po njej je samo se spal... je pa res, da je pri mojemu slo tudi za starost in zraven se za bolezen...

Zivjo!

Lahko ti povem samo svoje izkušnje - moj pes je kastriran od 7 meseca starosti. Pri petih mesecih se je postavljal na samce,...  Od takrat s tem nimam problemov, se je pa prijetno spremenil - nič tekanja za gonečimi psicami (sej ne rečem, da jih ne povoha, a vsaj odpokličem ga zlahka, saj ga ne zanimajo s te strani), s samci nimam nobenih problemov, včasih se mi zdi celo, da ga jemljejo bolj kot psico, kot samca, saj se obnašajo, kot da jim ni konkurenca tudi kadar je v biližini psica. Kar se tiče čuvanja hiše - k nam na dvorišče si ljudje, ki ga ne poznajo sploh ne upajo stopit brez predhodnega vprašanja - A je hud, bo vgriznil? - potem lahko sklepaš, da ravno slab čuvaj ni. A ja, pa da ne bi mislila, da se je od kastracije kakorkoli umiril - ravno nasprotno - z vsakim letom je bolj "nor" in igriv (poleg tega je agilitaš).

Res pa je, da ti noben veterinar ne more zagotoviti, da se bo pes po kastraciji umiril. Umirijo se večinoma kar se tiče gonečih psic, kar se tiče potepanja pa je takole - večina psov ima potepanje po nekem času ze "v krvi" tako, da kastracija ne pomaga dosti. Najboljši način za preprečiti to je ograja ali pesjak.

Glede na to, da ima moj pes potepanje v krvi že od prej, sem se odločila, da ga ne bom kastrirala, ker potepanja niso krive goneče samice. Doma smo se odločili, da na sprehodu večkrat vadimo odpoklic in to zelo strogo, ne samo klicanje tam v en dan, ker tako sploh ne pride več. Ugotovili smo, da je Jon pes, s katerim je treba delati vsak trenutek, kar je pri dveh psih na sprehodu malo težje, vendar se vse lahko naredi. Psico, ki pa rada sledi divjadi, imamo na sprehodu strogo na fleksiju, ker če uide ona, se takoj potepeta oba skupaj. Ena zanimivost: samec uide od doma, psica pa na sprehodu. Samec je na sprehodu poslušen, samica se od hiše ne gane tudi če so vsa vrata odprta. Če uide samec od doma in psica ostane doma, se vrne in jo prepriča, da gre z njim na dolgo potepanje. Sedaj smo se preselili v svojo hišo in tako lahko sami pazimo na njiju, brez da bi se prepirali z domačimi, ker niso bili dovolj pozorni. Tako da na samca bolj pazimo doma, na samico pa na sprehodu. Samica pa je sterilizirana, vendar je zelo živahna in igriva, vendar se pri samcih kastracija pokaže na drugačen način kot pri samicah. Zaenkrat smo kastracijo odložili, raje se bomo mi bolj potrudili.

Samec je mešanec in sicer verjetno med labradorcem in staffordshire bullt.. Glava ni popolnoma tipična za labradorca, ker ima precej mandljaste oči, oblika obraza je bolj podobna mladiču od doge, v prsih je bolj širok, v zadnjici pa ozek, noge ima mišičaste, šape pa razklenjene in bolj velike. Ob priložnosti bom poslala sliko, da mi boste pomagali ugotoviti med katerimi pasmami je pomešan.

Evo naš Kazi je tudi kastriran in sicer od sobote dalje.
Poseg je prestal brez težav, tudi sedaj ga nič ne boli. Ko sem ga pripeljala domov je zaspal še za kaki dve urci, nato pa je imel željo po sprehodu. Tudi lulal je z visoko dvignjeno nogo ;D, sicer me je malo zaskrbelo da bo padel, ker je stal samo na treh nogah pa še ful se je majal zraven, vendar se je obdržal pokonci... Dobil je tri šive, ki pa ga zraes nič ne ovirajo pri norenju, ga probam jest ovirat, da nebi blo kej narobe :). Edino težave ima z plastičnim ovratnikom, in to velike težave. Ko mu ovratnik nataknem na vrat se postavi kot kip in se ne premakne in to niti za milimeter ne. Je stal eno uro in nato stoje zaspal ;D ;D ;D. Včeraj je bilo že malo boljše, vendar je po parih minutah obupal in se je odločil da bo postal fikus. Ampak mislim da bo z vsakim dnem bolj navajen nanj...
Za poseg sem se pa odločila zato, ker je hotel podredit vsakega psa, ker pa so se psi tudi upirali je prišlo do pretepa, in ker se to ni dalo preprečiti sem se odločila za ta poseg, ker nemaram da bi se vedno pretepal.

LP Tjaša

Jaz še nisem sporočila, da je bil kastriran tudi moj muc Nick. :)
Ampak ima neke čudne težave s kožo od takrat dalje! 10 cm dolga dlaka je ob straneh vsa odpadla, tako da je čisto gol!! :o
Tako da jutri spet k veterinarju. ??? :P

Oj,
me nekaj skrbi, pa upam da mi bo kdo znal odgovorit. V bistvu, me zanima če se lahko zgodi, ko samček spolno dozori, pa nima okrog nobene psice s kero bi se paril, da začne naskakovat noge od ljudi okrog njega? Enkrat me je namreč napadel v mestu en majhen mešanček (ko še sploh nismo meli psa!?), ki ga sploh nisem mogla dobit dol z noge  :-[
Lp

Živjo!

Naš je v svoji mladosti in času gonjenja vse povprek naskakoval,tud domače-največ ;D Saj to sploh ni tak problem psa odvadit(pri nas).Psa narahlo odrineš-z rokami ga postaviš na tla in tako vedenje ignoriraš potem pa ukaz sedi (al pa kaj drugega) pa pohvala,briketek.Pri nas je to delovalo.

Meni je enkrat mlad bernardinec sredi mesta nogo naskočil :)

papa

Aha, torej je to zelo pogosto vedenje? Kako dolgo pa traja (mislim samo v mladosti ali tudi potem)?


Tisto z bernardincom pa mi je ful znano  ;D
Pa ko se že tak namučiš, da ga dol dobiš in še isti hip ti spet visi na nogi  :-[ kriza...

Živjo!

Hiperseksualnost vedno in povsod prisotna ;D No ni tak hudo.Veliko psov predvsem v mladosti naskakujejo ljudi,pač treba je bit vstrajen,ni pa to nič hudega.Ampak psa je treba tega odvadit,vztrajaš in nagrajuješ lepo vedenje ,pa je rezultat tu.Če psa v mladosti tega odvajaš potem ne bo tega delal,ko bo starejši.Naš je s tem prenehal v starosti 2 let.Mogoče sem bla premalo odločna al pa me premalo spoštuje-ker je to sam ne meni delal-najmlajši član 'njegovega' krdela.

papa

Ojla!

Moj Toy je kastriran že od svojega 1,5 leta, torej že 3 leta. Pa mi ni bilo do sedaj še nikoli žal, da sem se odločila za kastracijo. Prej je bil ful zmešan sam da je kakšno gonečo psico zavohal. Zdej ga pa v bistvu niti ne ganejo. Umiril se od takrat ni čisto nič, še vedno se mu zmeša, ko rečem, da gremo na sprehod, agility ali kaj podbnega. Pa prej se je ful rangiral in si je hotel podrediti vsakega psa. Hvala bogu, da ga noben ni  jemal resno ker je tako majhen.

Lp, Ivana

Živjo!

Sej mi smo se tud pogovarjali o kastraciji,pa je rekel veterinar,da raje ne.če bo res hudo(v času gonjenja) pa naj ga pripelemo.Sicer  pa pes pri 1.5  leta še ni odrasel.

Sicer,ko pride pes v 'abraham' tam nekje sta pa (včasih) dve gonitvi zelo glasne in dolge.Potem se zadeva zelo umiri,naš zdej sploh trznil ni.Al pa se nobena psička v bližini ni gonla ???

papa

Kdaj pa je najbolj priporočljivo samca kastrirat, če je velike pasme?Koliko mora biti najmanj star?
Tudi po meni skače in po psih istega spola pa ne vem kako bi ga odvadila tega ??? Ali bi kastracija pomagala? Ali samo kazen recimo, ko skače da ga frcnem po smrčku?

Jaz tudi vse bolj in bolj razmišljam o kastraciji..Dino je do samcev hudo dominanten, če se mu kak ne pusti naskočiti (torej se ne podredi) napade. No ja, sedaj ga do samcev (razen izjemno redkih) ne spustim več ker se sicer vse zgodi v par sekundah, ga naskoči, pes zarenči vanj, Dino napade..To pa ni za nikamor. Enkrat se je celo spravil naskakovat mladiča. Pa "zlepa" ni odnehal, šele po parih "okol kepe".
Psičk pa skoraj nikoli ne naskoči.

Hehe, zdajle je izpadlo da imam totalno problematičnega psa ;D

100% odločena pa še nisem, zato bi tudi rada slišala kako informacijo iz strani tistih, ki so imeli tudi takega psa in se je po kastraciji glede tega umiril..

Veliko modrujete o kastracijah. Ko to berem mi gredo lasje pokonci. Repki (2 do 3 dan)se ne kupirajo več, ker to psa "boli".Tudi uhljev veterinarji ne kupirajo več, ker so postali "strašni ljubitelji živali". A ko samec(samica) pokaže enega od svojih čudovitih nagonov (po ohranitvi vrste), ki nam pač ne odgovarja mora takoj ostati brez jajc (brez zamere). Tukaj veterinarji hitro pozabijo "kako radi imajo živali: 20 minut/30.000-zakaj pa ne?"Tudi psičkam se ne piše bolje;njeno poslanstvo v naravi je pač takšno. In že je brez vseh naravnih organov (odrežejo-dobesedno, ji maternico in jajčnike, zavozlajo......).Preden se odločite za kastracijo  se zamislite nad tem. Če imate res radi vašega psa, ga imejte takšnega kot ga je narava naredila (ne vem če bi človeštvo še obstojalo če bi nam nekdo za vsako napako ki jo naredimo odrezal jajce).  Sem velik nasprotnik kastracij. Če vam vedenje vašega psa ne odgovarja si kupite ribico, ta gotovo ne bo "hopsala,lajala,se pretepala,tulila,lajala,..."edino kaj je narobe z njo: malo težko jo boste peljali na sprehod. Pa brez zamere: v jezi me je malo zaneslo.

Ojla
Tudi jaz imam mnenje o kastraciji. Družbo mi delata dva psa. Starejši (briard) je kastriran pa je bila to ena mojih najnapačnejših odločitev! Zakaj smo se za kastracijo sploh odločili? Mačo (tako mu je ime) je zelo dominanten in samozavesten pes. Kazal je znake agresivnosti do drugih samcev, bil je težko vodljiv in rad je uhajal. Ko sem spraševala za nasvete so mi vsi predlagali kastracijo, češ da se pes umiri in postane bolj poslušen. Po skrbnem premisleku smo se odločili. S kastracijo pa sem dosegla le to, da je kuža 14 dni trpel, nositi je moral obroč, nasploh pa je il zelo brezvoljen in živčen. Potem pa je postal še bolj neznosen kot prej. Agresivno vedenje se je samo še okrepilo in zdaj napade vsakega samca. Res je, da zdaj sicer nima več želje po ljubezni, vendar to niti ni tako moteče, saj smo ga nameravali imeti za vzrejo. Zdaj ni več poti nazaj. Življenje z njim pa je veliko bolj naporno kot pred kastracijo. pred samci se zdaj obnaša tako kot bi se počutil manj vrednega in se mora dokazovati. Tako da pri mlajšem psu ne bom ponovila te napake, za starejšega pa ne vem več kaj naj storim. Naredila sem mu grozno krivico, ki je ne morem popraviti.
Tako da Desobediencia ti jaz odsvetujem kastracijo, seveda pa je to čisto tvoja osebna odločitev. Če te še kaj zanima kar vprašaj, saj se mi zdi da ima tvoj kuža podobne vedenjske težave kot jih je imel moj Mačo.
Lp, Sandra

Sana,
tudi sama sem odločno proti vsem nepotrebnim posegom pri živalih.  Samo se mi pa zdi, da pa ti vseeno vse preveč posplošuješ. Drugače povedano, ne verjamem, da se je tvoj pes po kastraciji spremenil v še bolj agresivnega zaradi kastracije same. Pa po vsem kar sem doslej prebrala o psih, mi tisto, da se počuti manjvreden, tudi ne potegne... Nisi pa povedala čisto nič o starosti psa oz. drugih okoliščinah. Ker če si kastrirala psa, ko je še bil mladič, bi lahko agresivnost z razvojem razvil tudi, če ne bi bil kastriran. Prepričana sem, da je za povečano agresivnost tvojega psa razlog skrit nekje drugje, ne pa v sami kastraciji.

Pa še enkrat naj poudarim, da sama vsem odsvetujem kakršnekoli posege na živalih, ki niso nujne (zdravstveno pogojene). In s tem mislim od rezanja ušes, repov, do kastracij in sterilizacij. Žival ni stvar. Če se odločimo za določeno žival, moramo pač sprejeti tudi tiste njihove lastnosti, ki nam niso ravno čisto po volji. Tako kot se npr. otroci v šoli ali pa celo odrasli stepejo, tako se tudi psi stepejo. Nekateri so bolj nagnjeni k agresiji, nekateri pa pač manj. Naša vloga pri tem pa je, da se trudimo vsakršen pretep preprečiti (tako pri otrocih, odraslih, kot pri psih). Ampak to seveda zahteva od nas več truda, kot pa peljati psa k veterinarju, češ potem pa bo brezhiben...

Samo v idealnem svetu, ki pa ne obstaja. Zato raje nehajte, nehajmo, sanjat o takih stvareh in naredite, naredimo, vsaj tisto kar lahko.
Torej za vsako ceno, na vsak način, skušat doseči vsaj zasilno sobivanje živali in ljudi.
Če so to prav kastracije in sterilizacije verjemite, da je to pravzaprav EDINI način, da se prepreči prekomerno reprodukcijo živali. Vsaj v trenutnem svetu, s trenutnimi človeškimi prebivalci.

Aja kastracija ne bo pomagala pri spreminjanju značaja nali zaznave gonečih psičk, če je opravljena potem, ko pes spolno dozori. Eni dozorijo prej, eni kasneje, neke splošne starosti ni. Je pa to dejstvo.

Kastracija tudi ne zatre agresivnega vedenja. Kvečjemu nekoliko pomaga, pa še to, če je opravljena kot je omenjeno, pred spolno zrelostjo.

Ja se strinjam, da sem premalo povedala in vso stvar preveč posplošila. Kuža je zdaj star tri leta, kastriran je bil pred dobrim letom in do takrat nisem imela takih težav z agresivnostjo kot jih imam zdaj. Zato mislim, da je za to kriva kastracija. Je pa res, da tudi dva psa nista enaka in zato vsak reagira različno. Zato tudi ni nikakršnega recepta za pravilno vzgojo. Zato tudi nikomur ne morem prepovedati kastracije, lahko pa le pomagam z nasveti.
Lp

To kar sem napisala v prejšnjem sporočilu se nanaša na živali, ki smo si jih sami izbrali ali one nas, jih imamo doma in zanje skrbimo. Posegi v takšnem primeru se mi zdijo samo nekakšna potuha naši lenobi, da za živali ne poskrbimo tako kot bi morali. Sploh pa če to naredimo z razlogom, da bo pes potem bolj miren (beri: me ne bo toliko gnjavil). Verjamem pa, da obstajajo posebni primeri, kjer res ne gre drugače. Strinjam pa se tudi s tem, da je na svetu že tako preveč zapuščenih, zanemarjenih in lačnih živali, da bi te rojevale še več ubožčkov. V teh primerih se mi zdi kastracija oz. sterilizacija zdravstveno opravičen poseg. Saj za te mamice in mladičke nihče ustrezno ne poskrbi...

Sana, tvoje sklepanje pa ima takšno logično povezavo, kot da bi rekla moj sin je imel pred tremi leti operacijo slepiča, pred tem je bil v šoli odličen, po tej operaciji pa se je začel čudno vesti in ima v šoli same negativne.

Pa brez zamer in LP

Ups, tole sem pa cisto spregledala. Des.,tole je precej podobno mojemu, s tem da moj ni naskakoval oz. ne naskakuje, ampak ga drugi poskusajo in potem dobi popizditis. ;D
Moj je bil pred kastracijo tak in je danes malce drugacen. Kastriran je bil pri stirih letih in mi ni zal. Za psickami ni prevec letal (se trenutno dejansko ne spomnim, da bi sploh). Kastracija mu je resila zivljenje, ker je tu naokrog kar nekaj "zelo prijaznih in zelo ubogljivih" cuceljnov. Od kastracije dalje ga velika vecina ne napade nazaj in posledicno tudi on neha z rencanjem. Celo nove prijatelje je nasel, odrasle samce, s katerimi se spila. Kaj oni vidijo v njem, ne vem, glede na obnasanje-verjetno psico ali se jim pa smili, ker je brezjajcni. ;D Hec.

MAIK; lepo si me nasmejal. Poznas koga, ki je psu odrezal jajca zaradi estetike->ker mu je pac pes brez kuglc lepsi? Bi ga rada spoznala, res.
Ko smo ze pri poslanstvu-hej, jaz sem takoj zato, da se prepove kastracije; in to tisti trenutek, ko bodo vsi vasi cuceljni prepusceni naravni selekciji. Ja, takrat pa naj izpolnijo svoja poslanstva, pa kakrsnakoli so ze. Magari tudi kot hrana kaksnemu drugemu, ane.

Meni je bilo ze pred kastracijo kristalno jasno, da le-ta sama ne bo prav zelo vplivala na vedenje, v kolikor to ni res povezano s hormoni. Tako da...ce vam folk prodaja pravljice (kastiran pes je perfekten pes varianta) in jim nasedete, potem se pa izkaze, da so tocno to-pravljice, ne krivit kastracije ane.

Sana, ce je pes tak kot pac je in ce folk misli, da snip snip jajcka stran resi vse probleme...hehe, guess again. Je pac potrebno kaj pomigati zraven. Saj moj ni tak kot je danes ("tolerira" prakticno vse pse, ce le ne "silijo" vanj) zaradi kastracije, ampak zaradi tega, kar z njim pocnem zadnja leta in zaradi psov, ki so tule (tanovejsi) ter tudi zato, ker je malce odrasel. Kastracija je pripomogla samo toliko, da ga vecina ne napade nazaj, ampak ga ignorira. In lazje je "delati", ce drugi psi ne tezijo, ampak gredo ali stran ali pa opazujejo. Problem znajo biti psice, ki ga napadejo. Ampak obstajajo nacini tudi za to.
Tole o manjvrednosti pa ne razumem najbolj-kaj, a on se zaveda, da je zdaj brezjajcni in ima slabo vest in je ljubosumen na tiste, ki se vedno imajo svoje premozenje in jih zdaj napada iz ljubosumja? Ma ne vem, mam obcutek, da so z jajci obremenjeni samo cloveski osebki, v veliko manjsi meri tudi ptice, ampak v drugacnem smislu.

Ne vem, mogoče je res tako izpadlo kot, da za vse krivim kastracijo. Samo povedala sem, da ta poseg pri mojem psu ni imel nikakršnih dobrih posledic, prej polno slabih. Nanook, ne misli, da smo Mačota peljali na operacijo, potem pa čakali kako bo čudežno postal prijazen psiček. Tudi jaz sem poskušala vse mogoče pa ni čisto nič pomagalo. Tako da bom z veseljem upoštevala kakšen tvoj nasvet. Tisto o manjvrednosti pa je bilo mišljeno bolj za šalo kot za res. Mislim pa, da se pes težje zrangira, če ga imajo ostali za psico. Pa še to. Mačota še vedno vsi napadajo kljub temu da je kastriran.  

V branje na znanje, pa čeprav ni v slovenščini: 8)


RAZLOGI ZA STERILIZACIJU I KASTRACIJU:

Puno je razloga za sterilizaciju/kastraciju kućnih ljubimaca važnih za same životinje, njihove vlasnike, kao i za sve ljude s kojima te životinje direktno ili indirektno dolaze u kontakt. Tu spadaju zdravlje životinja, njihovo lakše uklapanje u našu svakodnevnicu, budućnost novih generacija koje najčešće završe tragično te sama sigurnost i zaštita ljudi od onih životinja koje, ne svojom krivnjom, postanu opasne za okolinu (npr. bolesti, ugrizi).

Ogroman broj zdravih pasa i mačaka ubija se svake godine zato što nema dovoljno ljudi koji bi se odgovorno i na zadovoljavajući način brinuli za njih tijekom cijelog njihovog života. Često se starije životinje nađu na cesti, jer ih se njihovi vlasnici jednostavno odreknu. Takva životinja postaje opasna za okolinu, ali ponajviše postaje usamljena i uplašena životinja koja završi u šinteraju ili pod kotačima automobila. Šinteraji nisu rješenje, jer su tamo životinje osuđene na okrutne uvijete i na kraju na okrutnu i nasilnu smrt. Također, životi mnogih kućnih ljubimaca nepotrebno su ugašeni zbog nekontroliranog povećanja njihove populacije, a pravo rješenje je sterilizacija ženki, tj. kastracija mužjaka.

Ljudi su često skeptični kada im neko preporuči operaciju njihovog kućnog ljubimca. Vlada mišljenje da se tim činom "ubija" duh životinje te da je to neprirodno. No, zar je prirodno da životinje žive urbanim životom, na način koji im čovjek nameće, a koji je sve osim prirodan? Što se tiče sputavanja duha životinja, upravo to činimo ograničavanjem i zabranjivanjem životinjama da ispune svoju ulogu produžavanja vrste, tj. reprodukcije. Zato je bolje ukloniti mogućnost reprodukcije, nego ostavljati mužjake sa stalnom željom za ženkama, koje se dva puta godišnje moraju tjerati.

Vlasnici kuja redovito imaju probleme sa šetnjama kada se ona tjera, kao i s održavanjem kuće te okupljanjima grupa mužjaka ispred vrata koji zavijaju cijele noći. Kuja je za to vrijeme nesretna, jer ne može ispuniti svoju ulogu i zadovoljiti svoj instinkt. Prije je vladalo mišljenje da bi kuja trebala imati jedno leglo prije sterilizacije zbog zdravlja. Sada je dokazano da to uopće ne utječe na njezino zdravlje te je samo psihički zbunjuje. Kuja koja se tjera, a nema se priliku pariti, može postati depresivna, agresivna prema drugim psima i čak bježati od kuće u potrazi za mužjakom. Nažalost, takvu kuju brzo nađu drugi psi lutalice koji je nasilno i naizmjence pare, što je za nju bolno i traumatično, a često i kobno. Ako se kujica i uspije vratiti doma, osim sa 6 – 10 štenaca u utrobi, često ostaje i s traumom te može početi iskazivati agresivnost prema drugim psima.

Pitanje je što učiniti? Mnoge kuje teško podnose porod i na kraju su jako iscrpljene i teško se oporavljaju, pogotovo ako su prije toga lutale mjesec dana. Porod zna biti kompliciran te kuja zajedno sa štencima može lako izgubiti život. Dva mjeseca, koja psići moraju provesti uz kuju, zahtjevaju puno našeg vremena, brige, ljubavi te financijskog ulaganja. Udomiti štence, i to pogotovo mješance ili kujice, strašno je težak i odgovoran zadatak. Vi postajete odgovorni za njihovu budućnost i njihove živote. Oni štenci koji se ne uspiju udomiti završe na cesti ili u šinterajima gdje žive kratko i mučno. Za one štence koje uspijemo udomiti ne možemo nikada biti 100% sigurni da žive na odgovarajući način. Tako se krug neželjenih psića ne prekida, jer će se opet naći barem jedna kujica iz tog legla koja će ostati skotna s novih 6-10 štenaca.

Nije ni s mužjacima bolje, jer gotovo svaki pas živi u okruženju neke kuje koja se tjera. Takav pas ju osjeća te postaje nemiran, odbija jesti i spavati, cvili i zavija, tuče se s drugim mužjacima te bježi od kuće. Uvijek postoji opasnost od otrovanja, udarca autom ili kakve druge traume te tužbi ljutitih vlasnika kuje, jer ih takav mužjak prati i "maltretira" . Sve se to odnosi i na mačke.

Još jedan važan razlog za sterilizaciju/kastraciju je zdravlje životinja. Znanost je pokazala kako sve češće, kao i ljudi, životinje obolijevaju od raznih tumora i karcinoma. Kod kuja i maca, to su tumor dojki, maternice, piometra, sepsa, a kod mužjaka i mačaka rak prostate i testisa. Simptomi se teško i kasno otkrivaju, kada je teško spasiti životinju za koju su te bolesti bolne i pogubne. Sterilizacija/kastracija je idealna prevencija tih bolesti. Također je dokazano da operirana životinja živi duže. Danas je takva operacija rutina te životinja već isti dan, par sati nakon operacije, može sve samostalno obavljati. Vlasnik je jedino dužan paziti da životinja ne ošteti šavove koji se vade nakon 7-10 dana.

Životinje koje završe na cesti mogu dobiti razne bolesti, koje mogu biti opasne i za ljude. Takva životinja s vremenom postaje nedruželjubiva, jer često doživljava traume od strane ljudi, pa tako postoji i opasnost da nas ugrize. Da bi se sve to spriječilo, da bi naši kućni ljubimci s nama živjeli sretnije, ne smijemo biti sebični i gledati na sve to s našeg stajališta, već sa stajališta životinje. Trebamo im olakšati život za koji se one nisu same odlučile, nego smo mi tu odluku donijeli za njih. Puno je humanije spriječiti nekontroliranu reprodukciju koja neizbježno vodi do patnje i okrutne smrti životinje, nego zatvarati oči i opravdavati se idejom kako je to neprirodno. Da li je prirodno živjeti na hladnom i vlažnom betonu šinteraja, u strahu od batina, bez hrane i vode, čekajući smrt ili u domu bez ljubavi gdje životinju tuku i zanemaruju?

Ako se životinja sterilizira/kastrira učinit ćemo joj uslugu, jer će moći zadovoljnije i zdravije živjeti, neopterećena instinktima koji joj zagorčavaju život sa čovjekom, tj. život na čovjekov način.

Kada je najranije moguće izvršiti sterilizaciju?
Veterinari specijalisti ginekolozi svakako preporučuju sterilizaciju kujice prije prvog tjeranja. Kujica neće zaostati u rastu (dapače, poznato je da i sterilizacija i kastracija u mladosti svih životinja dovode do produljenog rasta epifize, što rezultira čak nešto višim rastom). Također, sterilizirana životinja neće promijeniti narav, štoviše, bit će umiljatija i zaigranija (poznato je da su odrasle, nesterilizirane kuje često neprijateljski raspoložene prema mnogim psima).

Najviše što zbunjuje vlasnike kujica su izjave veterinara (koji nisu pročitali ništa od stručne i znanstvene literature još od studentskih dana). Sadašnja saznanja su takva da, osim što se ne mijenja narav, ne mijenja se niti temperament životinje poslije sterilizacije. Poznato je da, ako se mužjaka kastrira prije nego što počne dizati nogu pri mokrenju, sigurno će biti "blaže" naravi, ali samo u odnosu prema psima, jer hormoni tada neće upravljati njegovim nagonima za čuvanje i zaštitu terirorija od drugih mužjaka. S druge strane, ako je kujica sterilizirana prije prvog tjeranja, mogućnost da u kasnijoj dobi oboli od tumora mammae (rak mliječne žlijezde) je gotovo jednaka nuli. Ako se kujicu sterilizira poslije jednog tjeranja, mogućnost tumora mammae ipak je izvjesna (iako mnogo rjeđe nego kod nesterilizirane kuje). Također, takve kuje ne obolijevaju od gnojne upale maternice (tzv. pyometra), jer je to također uvjetovano hormonima iz jajnika. Nadalje, zna se da su ženke životinja sklonije razvoju diabetes mellitus-a ("šećerna bolest"), a kod steriliziranih kuja ta je bolest četiri puta rjeđa nego u nesteriliziranih.

Kad čovjek sve to pobroji, shvati da je tjeranje kod kuja najmanji problem. Daleko su veći problem bolesti kao posljedica poremećene funkcije jajnika. Što se tiče debljanja, poznato je da se debljamo od hrane, odnosno prekomjernog unosa kalorija u odnosu na aktivnost. Ako je kujica inače "dobar jelac" i ovako i onako treba pripaziti na količinu hrane koju dobija, naravno, proporcionalno aktivnosti. Debljina kuje nema nikakve veze sa sterilizacijom.


Ekola. Upam, da je komu kaj pomagalo ;)

 ::) ::)Mi smo absolutno proti kastraciji oz. sterilizaciji pri psički, razen iz zdravstvenih razlogov, pišem za pse ki smo si jih sami izbrali in se odločili, da jih bomo imeli radi, mi se s sosedom, ki ima psičko, ko se goni dogovorimo, kje se bomo v tistem času sprehajali, da ona ne lula okrog hiše..., ;D ;D malo je ze jokanja iz naše pasje strani  :o  :P pa ni hudega, se da potrpeti. Drugače je če, pridejo zdravstvene tezave, ali potepuški psi brez lastnikov. Pri uhajanju od doma moramo pa tudi sami s psom veliko delati, ga tudi paziti,da do tega ne pride, ko enkrat gre na potep so silne muke ga to odvadit :P no muke niso tako silne, potrebno je potrpljenje ::)

A potem jo imaš pa manj rad, ko je sterilizirana ? Lp


No ja saj vse ok, samo drugače se pa zarečenega kruha hitro naje.

Lp

 ;)Nimaš, ga manj rad, imeti moraš malo več potrpljenja pa se da vse urediti ::) ::), to je naš drugi kuza, mamo kar nekaj zivčkov nakravzanih, ampak še kar shajamo ;D ;D ;D, če pa pride bolezen vmes je pa druga pesem :osicer, pa se vsak odloči na podlagi izkušenj in izmenjavi mnenj 8) 8), kaj bi pa bilo, če bi bili vsi enako misleči ???

Sana, grozno mi je žal, da se je pri vašem psu to zgodilo, ne bi bila rada v tvoji koži, ker bi me zelo pekla vest. Mislim, da sem se pravilno odločila in se nisem prenaglila, moj samec namreč še vedno ima j.... in jih bo kar obdržal. Pri nas doma obravnavamo vsako žival kot posamični osebek in tako tudi o njej odločamo. Psička je sterilizirana, tako sem jo posvojila, vse naše muce so sterilizirane oz.kastrirane, tudi konja smo kastrirali. Za vsako od teh odločitev smo imeli res pravi razlog, prav pri psu pa ni bil dovolj močan in prepričljiv, zato bo pač ostal mačo. Nikoli ne bom poslušala splošnih mnenj, predvsem veterinarjev. Mislim, da smo se prav odločili. Načeloma pa nisem ZA, niti PROTI.

Živjo...
Samo eno vprašanje imam na to temo. Upam da mi lahko kdo pomaga. Pri nas v naselju je zelo veliko psov, ki begajo okoli brez lastnikov (čeprav imajo lastnike ampak jih folk kar lepo spušča!!!!! >:( ), ki pa niso večinoma prav nič prijazni, ker branijo svoje teritorije. Do ljudi, ja...ampak do mojega 3-letnega kužota pa prav nič. Seveda je pomembno tudi dejstvo, da je naš pes dokaj ponosen. Danes že moram prav naredit načrt poti...kam bova šla, da ne bova kakšnega takega psa srečala (ker resno NE MARAM pretepov), in vsak sprehod je pravi podvig! Torej-razmišljala sem že o kastraciji... Ali bi to lahko pomagalo, da se pes ne bi zapletal v pretepe... Glede na to kar sem prebrala...naj bi recimo da to bilo res. Ampak vseeno... Bi bilo možno??!!
Hvala

Ampak vseeno.....poznam pse, ki se po kastraciji ali psice po sterilizaciji niso prav nič spremenili....vedenjsko namreč...  Pa tudi take, ki so postali neskončno zoprni...pa tudi take, ki so postali inkontinentni....
Kakorkoli se boš že odločila, vzemi si čas za temeljit premislek....

Napadi na mojega psa so se po kastraciji zmanjsali. Niso povsem izginili, jasno mora biti vedno nekaj pametnjakovicev ::), ampak se je pa stevilo incidentov res zmanjsalo.

A je lahko kastriran kuža vseeno zelo dober čuvaj?

Naša sterilizirana psička je  ;D - vedno zalaja, ko gre kdo po stopnicah  (če pa bi kdo prišel v stanovanje, pa bi ga verjetno polizala do smrti  :P )

Po kastraciji se njegovo lajanje ni nič umirilo. Še vedno glasno laja, ko pride kdo na obisk, pa ga nikakor ne moremo odvaditi.

Potem pa se bomo verjetno odločili tudi mi za kastracijo....koliko mora biti psiček star, da ga lahko kastriraš??

zakaj bi bilo čuvanje/nečuvanje kakorkoli povezano s kastracijo/sterilizacijo??? Kastracija ali sterilizacija vpliva samo na nagon po ohranitvi vrste in spremeni se samo vedenje, povezano s parjenjem. Kastriran samec ne čuti več potrebe po rangiranju (v smislu odganjanja konkurence), markiranju in pa goneče samičke ga ne zanimajo več. Če je kuža naučen se potepat, se bo potepal tudi po kastraciji (ne bo pa si širil kroga). Če je pretepač po naravi (in ne zaradi rangiranja), bo tak tudi ostal, če čuva svoje ljudi, jih bo čuval še naprej, saj to nagnjenje nikakor ni povezano z nagonom po ohranitvi vrste.

Kasrtacija in sterilizacija imasta predvsem zelo veliko prednosti in v primerjavi z njimi so možne (ne pa nujne) negativne posledice zanemarljive.

Vprašanje sem postavila ker poznam primer bernskega planšarskega psa, ki je bil pred kastracijo izjemno dober čuvaj, pozoren na vse kar se dogaja okoli njega, zelo nezaupliv do tujcev tako, da si ni nihče upal na dvorišče preden so prišli lastniki -  ni nikoli nobenega napadel, vendar le izjemno dober čuvaj je bil. Od kar so ga kastirali je čisto spremenjen - kot da bi bil drugi kuža....večino dneva preleži v kaki sencim, komaj da zalaja, do tujcev je prijazen in zaupljiv sicer se zelo rad igra in na sprehodu je še vedno poln energije, vendar  "čuvanje" je njegova zadnja misel...

Naj še povem, da je to edini primer kastriranega psa, ki ga poznam tako, da vem, da to ni pravilo (zato sprašujem še vas za mnenje)....sama imam dva kastrirana mačka (vem, da ne morem primerjati pse in mačke, pa vendar naj povem), ki so se tudi zelo polenili od kar so kastrirani in je njihova glavna misel spanje....

Zato se sedaj upadamo z dilemo ali naj našega "tamalega" kastriramo ali ne, saj bi želeli, da je še vedno pozoren "čuvaj"...naj še povem, da ima 2,5 meseca in da nenehno naskakuje našo psičko (je to normalo pri tako mladem psu????), kar postaja že zelo nerodno in tudi za psičko moteče...

Tole naskakovanje ni ravno normalno za tako mladega kužka, se pa dogaja in je znak, da ima kuža zelo močan spolni nagon. Jaz bi ga na vašem mestu dala kastrirat. Se pa vsak kuža drugače odzove na kastracijo. Pes moje znanke je na primer še vedno pravi čuvaj kljub kastraciji.

Ok hvala za nasvet...za muce sem brala, da če imajo res zelooo močen spolni nagon, da lahko vseeno kljub kastraciji ta nagon ostane in še vedno naskakujejo samičke, a kdo ve, če to tudi velja za pse?

A veš morda kdaj bi ga lahko kastrirali, pri kolikih mesecih?...za muce so nam rekli nekje po 6. mesecu, verjetno je pri psi podobno ali se motim?

Tega pa ne vem. Ti bo kdo drug odgovoril.

Kadarkoli po 6. mesecu je ok, naj pa bi kužki, ki so kastrirani pred enim letom, ostali malo bolj otročji in nekoliko manjši. V ameriki pravijo, da če hočeš s psom resno delat (reševanje, šport... karkoli), da je dobro počakat do enega leta. Zaenkrat pa mislim da so to bolj domneve in ni blo kašne hude raziskave s konkretnimi dokazi. Če lahko, bi jaz počakala, da bo star eno leto.

Vsekakor je veliko manj težav s kastriranimi samci kot nekastriranimi. "orodje" jim ostane, in če bi hoteli, bi lahko mirno naskakovali samice, ker pa nimajo nagona, pa naj tega ne bi počeli. Je pa pri psih naskakovanje tudi socialna gesta, tako da se seveda lahko zgodi, da tudi kastriran samčke koga naskoči.

No, ker sem se sama zelo veliko ukvarjala z odločitvami okoli kastracije mojega samca, sem dobila kar nekaj informacij....koliko je v vsem tem absolutne resnice ne vem, bom pa vseeno naštela ta dejstva:
- baje je razlika ali ti daš psa kastrirat pred ali po spolni zrelosti, saj ko je enkrat spolno zrel in že ima izoblikovano višino ranga (ali je bolj mačo sorte ali je bolj nežen), lahko velikokrat po kastraciji pride do spremembe vedenja, saj ga drugi predstavniki ne obravnavajo več v skladu z njegovim statusnim simbolom (recimo, da je prej bil alfa samec med soseskimi psmi, sedaj pa ker nima več tako močnega vonja, ga začnejo podrejat in on se seveda na vse kriplje brani ohranit status, se lažje razvije agresivno vedenje, ki ga mogoče prej ni bilo opazit)....med opazovanji psov okoli sebe, se mi je pogosto to dejstvo potrdilo.

- tudi s spremembo karakterjem psa (v stilu zvedavosti in živahnosti) je povezava pred ali po spolni  zrelosti: baje so nekateri psi veliko bolj živahni samo iz dejstva, ker kar naprej iščejo vonjave različnih drugih psov, neprestano si širijo teren in ga zaznamujejo in ves čas so v preži za dogajanjem in vdiranjem v njihov teren.....zato pa po kastraciji, ko nimajo več tega nagona do širjenja in čuvanja terena iz perspektive spolnosti, izgine tudi zanimanje za okolico.....postanejo bolj ležerni, ker jim je vseeno.... zavedat se je tudi treba, da se nekateri psi pri določeni starosti kar naenkrat umirijo, prav pride do drastične spremembe v aktivnosti, samo zato, ker so odrasli in zanimivo  ta čas velikokrat sovpada s časom kastracije, ko so po nekaj letih pubertetniških izpadov lastnikom popustili živci in je pes šel pod nož, ki pa bi se v veliko primerih tako ali tako umiril. Če psa kastriraš pred spolno zrelostjo, nima te potrebe po ustvarjanju svojega teritorija in je živahen zaradi drugih dejavnikov.  Včasih zan biti ta zvedavost varljiva saj ni nujno iz naslova, da je pes živahen sam po sebi ampak samo zato, ker ga zanima dogajanje iz perspektive spolnosti.

- če imaš ti psa, ki je že od malega navajen delat in sodelovat s teboj, to ni nikakor povezano s spolnim nagonom in bo deala po ali pred kastracijo v katerem koli obdobju, pa naj bo kastriran ali ne...samo pri enih nekastrirancih je potrebno nekaj več truda, da sodelujejo s tabo v času gonitve.

- tudi druge lastnosti, ki jih tako cenimo pri psih in niso povezane s spolnim nagonom se naj ne bi spremenile (čuvanje, lovske spretnosti, želja po aktivnosti z lastnikom....)....če tako čisto realno pogledam, resnično ne vidim povezave med spolnim nagonom in željo, da recimo lovski pes z veseljem aportira.

Sedaj pa še moje opažanje pri mojih dveh psih...en kastrat, drugi ne...zakaj? En je že pri 7 mesecih želel preprezlat ograjo, da bi pobegnil k sosedovi goneči psički in ker živimo sredi mesta, si sploh ne upam pomislit, kaj vse bi se lahko zgodilo v samo stotinki sekunde moje nepazljivosti in priložnosti, ko bi stekel preko ceste in direkt v avto, da niti ne omenjam vseh ostalih nevarnostih, ki bi lahko prežale na njega v tem našem čudovitem svetu in da ne pozabimo omenit še en kup nezaželjenih mladičkov, zakatere sokriva bi bila jaz, ker nisem znala ali hotela obvladat svojega samca. Drugi, mislim, da sploh ne ve, da obstaja spolni nagon...njemu lahko goneča psička stoji pred nosom in bo bolj zanimiva kastrirancu kot njemu. nekaj bo sicer šnofal, to pa je tudi to...zato pa tudi ni šel pod nož.

Z nobenim ni nobenih problemom, niti v času gonitev, niti vedenjskih težav in za vsak fiasko v vedenju pri njima bom lahko očrnila samo sebe zaradi mojega neznanja ali storjene kakšne napake, ne bom pa se zanašala na operativne posege, da mi bodo kužka čudežno izboljšale...z obema veliko delam in to se jima pozna. Oba z veseljem delata, kastriranec celo bolj, ampak to bolj zaradi samega namena njegove pasme kot pa zaradi dejstva ali je kastriran ali ne.

Kastracija ni čudežen trikec, ki bo spremenil psa na bolje ali slabše, to zmore le lastnik in izkušnje psa, ki ga vodijo skozi življenje, ga pa bo bolj prilagodil trenutnim razmeram prenaseljenosti mest in celotnega vrveža ter problematike zavrženih živali, ki jih je preveč!!!!!


ufff...sem se razpisala.....upam, da je vsaj približno mogoče razbra, kaj sem mislila povedat

Lp

Xena, če bereš to rubriko, ali lahko še tvoje mnenje napišeš prosim.Za in Proti?

l.p.

Vrinila sem samo svoje komentarje. Pa upam, da ne bo nobenih zamer. ;)

Aja pa še to sem želela omeniti. Jaz sem svojega psa morala dati kastrirati zaradi povečane prostate. Zdaj je vse ok in mi ni žal, da je kastriran.
Vedenje po kastraciji:ni spremenjeno, pogojeno je le z starostjo.
Naskakovanje drugih ljudi in živali: tako izraža svojo dominantnost (nad obiski, mačkom,..)

LP

tjas...super...se mi zdi, da čimveč mnenj tem boljše, ker za sebe vem kako sem bila v dilemi, ko sem se odločala za kastracijo in vsako mnenje mi je prišlo prav.....in tudi sedaj se večina ljudi dotika te teme z veliko distanco, sploh kar se tiče samcev, je kastracija velik tabu...čimveč podatkov, tem boljše, da si narediš pro in kontra...potem pa odločitev.....

Jaz imam zelo dobro izkušnjo s kastracijo. Moj fantek se me zdaj bolj drži na sprehodih, da ne omenim, kako se mu je zmanjšalo markiranje. Ko gre lulat, polula skoraj vse, prej si je pa šparal za kakšnih 16 cipres in še za kakšne kotičke.  ;D Malo se mu je povečal apetit, pri čemer pa je na lastniku samo, da ostane pozoren na primerno količino dajanja hrane in tako pes ne postane požrešen ter se ne redi. In tudi to ni slaba stvar pri nas, saj ga prej nikoli nisem mogla podkupiti s hrano ali s priboljškom, zdaj pa ga seveda lahko. Zdaj je malo manj ''samozavesten'' oziroma mu ne gre več toliko za podrejanje  pri igri, je pa zato igra manj ''agresivna'', saj se Rut hitreje preda in se vrže na hrbet ter se hoče crkljati. In tega še noben samec ni vzel za slabo, ampak je le njemu prilagodil igro.

Lp, Tjaša

Kako pa reagirajo drugi samci (mogoče kaki bolj agresivni) do kastriranega psa?.....zanima me ker psa vozim velikokrat sabo kamorkoli grem in nikoli ne veš koga srečaš.....včasih se mi je zgodilo, da smo na kekem sprehodu ali izletu srečali kakega bolj agresivnega psa, ki se je dobesedno zakadil v mojo psičko, ko pa je videl, da je punčka je bilo vse ok....pa sem se vedno bala kaj bi se zgodilo, če bi bil moj kuža psiček - bi ga tisti kuža napadel, bi ga ugriznil?....sedaj imamo poleg samičke še samca in razmišljamo o kastraciji pa me zanima kaj če je kuža kastriran, a morebitni agresivni psi, ki jih lahko kje srečaš vseeno "napadejo" ali se kot pri samici "umirijo" in jih nek spopad in konflik ne zanima??....

Pri mojemu se mi zdi, da ko se sreča z ostalimi samci jim ni čisto jasno kaj je on in če tadrug samec ni nesocializiran pretepač (ko kolje vse kaj leze in gre), se ga ne lotijo z agresijo (če pridejo z grebenom, skoraj vedno ko ga povohajo se greben spusti),nato pa skoraj vedno sledi naskakovanjem, kar mojega totalno v luft vrže (kr se on noče podrediti) in pretep je tukaj, tako da se samcev, ki so naskakovalci izgibamo v velikem loku, drugače pa s samci nimam problemov ob normalnem stiku.
Obratno pa je tudi res, da bi tudi moj kdaj rad koga naskočil (kljub kastraciji), vendar je to pri nas strogo prepovedano in se zadržuje...takrat je najbolj smešen.  :P

Tudi pri meni je tako!

Baje kastriran kuža nima več  ''tistega'' vonja, s katerim bi ''povedal'' drugim psom, da je fant. Zato ga tudi drugi psi ne jemljejo več kot moškega in ni več toliko tega podrejanja v igri. In tudi kastriran pes sam ne čuti več tolike potrebe po nadrejanju in zato se v igri tudi pogosteje ''preda''. Zato se mi ravno dopade, ker je igra dosti manj agresivna in bolj nežna. Seveda to ne velja za vse pse, velja pa sigurno za mojega.
Brala sem, da se zna zgoditi, da bodo drugi psi zmedeni, saj pes nima vonja po ne po samcu in ne po psički. Ampak je treba še poudariti ostalo pasjo govorico, s katero se psi sporazumevajo, saj ne temelji vse le na vonju. Čim se pes da na hrbet, se preda in tako se drug pes naj ne bi počutil več ''ogroženega''. Seveda so to le dejstva za katere najdemo vedno izjeme.

Lp, Tjaša

tjasav kar si brala, ti lahko potrdim, da je res  :D

Moje kastrirano revše je že parkrat spodbudilo preveliko zanimanje pri kašnih samcih (prav tečna in zoprna zadeva, moram priznat, če druge pes ne razume "ne" .... (http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/a050.gif) ), dobil pa je tudi že kašno samico za vrat.
Še vedno pa se obvezno podreja vsem starejšim samcem in enako pričakuje od mlajših. Tako da svoje "osnovno" vedenje, ki ni "hormonsko pogojeno" kar ohranijo....  :)

 :-\ hm... zanimivo... če me kdo vpraša kašen zgleda moj pes, rečem da lep, kot pitbulovska samička....  :D

Kaj pa teža???...so se vaši srčki zelo zredili???....meni pri kastriranih in steriliziranih kužkih ful moti to, da se zredijo, predvsem mi ni všeč ker postanejo "ravni" v telesu - nimajo tistega zožanega dela pri trebuhu, ne vem kako bi povedala, upam, da razumete kaj želim povedati.....ni mi všeč, da že na daleč vidiš kateri kuža je kastriran (zaradi pač postave).....a vaši so se tudi zredili?....a mogoče lahko na to vplivaš (da se ne "razširi"), če npr, kastriraš kužka ko je že odrasel?

Ja, nas se je zredil, ker se je mami tako zelo zelo smilil in ga je pac futrala kt pujska, poleg tega se mu je se apetit povecal po kastraciji in evo, je postal bajsi. Potem je shujsal (pod mojim strogim nadzorom), zdaj se je pa spet poredil, ker krade tamali in je to tako fino...

Moj po kastraciji ni jedel skoraj nič skoraj tri dni, potem pa zeloooo malo. Sedaj je od tega dobra dva tedna in gospodič papca normalno, s tem da sem ga razvadila. Ampak ne je nič več kot prej. Morda še bo....

Takoda mislim, da je dva tedna premalo za kake bistvene spremembe....vsaj pri mojemu mačku je rabilo kar nekje 1 leto, da je pridobil še enkrat tolko telesne teže kot jo je imel prej, pa čeprav sem ga kastrirala ko je bil že "odrasel" mačkon tako, da ni več rasel (le redil se je)....no ne vem, če je pri kužkih isto, mislim pa da ja....

Seveda se večini poveča apetit. Ampak debelosti se izogneš preprosto, da mu daješ le toliko kot prej oziroma kot mu zadostuje. Saj čez čas se privadi...  ;) Ampak povečan apetit je pri nas bolj pozitivna kot negativna stvar, saj mu prej hrana ni pomenila toliko, zdaj pa bi marsikaj naredil zanjo.  :)

Lp

Sem malo prehitro poslala. Tudi mamin pes se po kastraciji ni zredil, samo polenil se je, maček pa je pridobil olala na teži. Kaj pa če so muci za to bolj dovzetni?

Če se jim poveča apetit verjetno tudi raje pojejo kako stvar, katera jim prej ni bila lih najbolj všeč, ali se motim??

Ja mucki se verjetno malo bolj zalenijo, ker jih nihče ne preganja v miganje (npr. sprehod, igranje, tek itd...)

Mislim, da je veliko odvisno od skrbnika, pa naj gre za psa ali mačka.  Se pač (še) malo ukvarjaš z žvalco, jo motiviraš za igro in divjanje da skuri energijo. Deluje pri obojih, morda je pri psih lažje ker ga lahko večkrat pelješ na sprehod.
Mene so tuidi strašili, da se mi bo pokojna psička zredila po sterilizaciji, a ni dobila niti grama. Ne vem če ni to kar odvisno od posameznega psa, so si različni tako kot mi.
lp

Ojoj, kakšne izjave ...  ::) Pes se po kastraciji ne zredi, če pazimo na njegovo prehrano in na to, da je dovolj fizično aktiven (od tega pa ima tudi lastnik korist, ker se pač mora z njim gibati :D ;)). In niti približno ne moreš na daleč ugotoviti, kateri pes je kastriran glede na postavo, razen pri kratkodlakih pasmah, kjer vidiš, da jim pač nekaj manjka. ;D In tisti zožan del pri pasu nima nobene veze s kastracijo, pač pa s tem ali ima pes idealno težo ali ne. Pri mojem se npr. kljub gosti in dolgi dlaki vidi zožanje, pa je kastriran. In ne, ni se zredil.
Ne moreš delati takšnih sklepov. Kastracija in sterilizacija imata toliko pozitivnih vplivov, da so tisti negativni do katerih lahko pride (če sploh) resnično zanemarljivi. Nič ne škodi, če se lastnik bolj pouči o prehrani zaradi strahu pred tem, da se pes ne bi zredil in seveda mu gibanje prav tako ne škodi. ;) In to, da kastriraš psa, ko je že odrasel, nima nobene veze s tem ali se bo ali se ne bo zredil. V glavnem je vse odvisno od lastnika.

 :D No, moj je kratkodlak, pa je prav lepo kastriran in še lepše "zožen" v treuhu. Pa je bolj lene sorte in veliko preleži. Res pa je, da hrano dobi njemu primerno v količini in kvaliteti.
Res ne vem v kašni povezavi bi lahko bila kastracija z debelostjo (če kuža že prej ni mel hormonskih motenj). Debeli postanejo psi, če preveč jejo. Poznam labradorko, ki je dobesedno debela kot sod, pa ni sterilizirana....  ::)
Kastrirani kužati rules! ;)

(http://www.postsmile.com/img/emotions/201.gif)
Razen če mu daš delat plastiko. Ja, tudi to se dela....

Marsikateremu psu se na daleč vidi, da je kastriran ali steriliziran.....v nasprotno me ne bo nobeden prepričal, ker sem v življenju že veliko kastriranih psov videla in SE OPAZI.....večkrat ko srečam na sprehodu koga, ki je tako "sumljivo debel" vprašam in vedno lastniki potrdijo, da je kastriran ali steriliziran tako, da SE OPAZI.....pa ne me narobe razumet, prosim, ne rečem, da se VSEM vidi, ampak marsikateremu in to točno pri tem kot sem opisala, da postane "raven" v pasu - kot je ena napisala, kot sod.....verjamem pa da so za to krivi lastniki.....

Glede idealne teže pa tako, če je kuža rodovniški je lažje ker veš kaka je idealna teža za to pasmo, ko pa je mešanček pa mislim, da se težje govori o neki idealni teži.....

Ne vem pa kaj povedat o tem, ki pravite, da teža ni povezana s kastracijo, namreč imam doma bulldoginjo in ko je bila še mlada sem razmišljala o sterilizaciji in so mi takrat čisto vsi (govorim o vzrediteljih in poznavalcih pasme) to odsvetovali, saj so bulldogi že tako nagnjeni k debelosti in težavam, da so mi odsvetovali sterilizacijo zaradi povečanja telesne teže, ki naj bi ji lahko povzročala še večje težave - pa ne bi več jedla kot je sedaj, saj dobi tisto njeno merico briketov na dan in to je to.....ker nisem imela pojma o teh stvareh, sem njihove nasvete strogo poslušala, zdaj pa ne vem ali je to kar so govorila res ali so klatili neumnosti, saj vi pravite, da debelost ni povezana s tem, pa vendar zakaj so mi vsi odsvetovali?????

tinta ne boš verjela kaj vse še svetujejo nekateri veterinarji. Naj ima vsaj 1 x leglo, in bo potem sterilizirana, za samčke pa da mora vsaj 1 x skočit, da bo lahko kastriran...  :-X

Ne vem, kje jih pobirajo...

 ;D tinta, res je (http://cosgan.de/images/smilie/froehlich/a020.gif). Se opazi, seveda, da jim manjkajo dve ballote tam pod repom  ;D

Naj mi kdo razloži (čim bolj strokovno prosim, ne v stilu "vet je rekel..."), zakaj in kako bi kastracija povzročila "ravnost" okoli kolkov? ::)

Logično je, da se kastriran pes umiri, ker ni preobremenjen z odganjanjem samcev in zato lahko mirno spi, ko se drugi grebejo za teritorij. In temu primerno porabi manj kalorij, kar pomeni, da je treba hrano prilagodit njegovemu gibanju. Se pa menda ja vidi, če se pes začne redit, še predno trebuh pa tleh vleče, no?   :-\ In če se redi, mu je treba obroke malo zmanjšat. Al pa se z njim malo več ukvarjat, da se ga razmiga.
Pa tudi no... idealna teža, a veš... hm... mislim, sa se pri mešančku povsem isto vidi, da je predebel kot pri rodovniškem psu. Če mu ne moreš otipat reber, je definitivno predebel, če pa jih vidiš na 5 m pa prav gotovo presuh.

Zakaj so ti vsi odsvetovali sterilizacijo pa moraš vprašat tiste, ki so ti to odsvetovali. Ne vem in ne razumem zakaj bi ti odsvetovali, da 100% preprečiš možnost obololenja za rakom na rodilih....  :-\

Glede nasvetov, ki sem jih dobila naj povem, da mi jih niso dali veterinarji (imam z njimi tako slabe izkušnje, da jih niti pod razno ne bi nikoli poslušala in niti najmanj verjela oz. jih niti več ne sprašujem za mnenja ker so za moje pojme 90% od njih za en d*** - oprosite izrazu vendar res slabe izkušnje)....

Nasvete za mojo pisčko mi je dal vzreditelj pri katerem sem psičko kupila, nato sem še poklicala na klub za angleške buldoge in so mi tudi oni odsvetovali sterilizacijo - vse zaradi morebitne povečane telesne teže (in s tem večja verjetnost za srčno kap, infarkt, se večje težave z dihanjem poleti itd....skratka povečane težave h katerim so že tako nagnjeni), drugo je bilo vse pozitivno......

He he glede "ravnosti" okoli bokov, sem to mogoče jaz malo "čudno" napisal, vendar nisem vedla kako povedati, da boste razumeli kaj mislim.....vendar upam, da ste razumeli, gre za to, da so bolj ravni, če se jih pogleda "od zgoraj", da ni tistega zožanega dela.....saj pri dolgodlakih kužkih se to ne opazi, pri kratkodlakih pa zelo.....he he glede tega, da jim kaj tam spodaj fali pa nisem nikoli gledala, sem sklepala že po "masi", da so kastrirani ali sterilizirani.....

Sej jaz sem 95% odločena, da ga bom kastrirala, pa upam, da res ne bo postal "sodček" in da bo vseeno dober čuvaj.....

 :D sej smo se razumeli okoli ravnosti  :D

Dejstvo je, da tista "ravnost" ni posledica kastracije, pač pa neprimerne hrane oz. količine hrane. Moj je kratkodlak, len, pa prav nič raven tam. ;)
Jaz vem za en sam stranski učinek (za katerega vem, da je "dokazan"), je ena reč, o kateri tu ne bi, da ne bo ratala iz tega kašna antireklama za kastracijo. Možnost, da se to zgodi je tako zelo majhna, da zadeva ni omembe vredna.

Čuvaj bo brez skrbi ostal. Čuvanje ni povezano s spolnim nagonom.

Kar se pa ravnosti tiče.....  ::) no... veš..... če imaš buldoga.....  ::) imaš sodček že v osnovi in ne bo nikoli "na notri" ukrivljen okoli bokov...  ::) ;)

No, ko zbereš še tistih 5% - ti ne bo žal! ;)

No verjetno bo šel res na kastracijo ko dopolni ustrezno starost (sedaj nima še niti 3 mesece).....tako nam ne bo povzročal niti dodatnih težav, ko se bo psička gonila....

Ja moja bulldoginja je res že sodček v osnovi, vendar ona ima že 6 let tako, da sedaj je več ne bom vozila na sterilizacijo, saj je tudi narkoza za njih nevarna, pa če smo do sedaj "preživeli" pred samci bomo še naprej.....

Takega pogleda po kastraciji ni več...

http://www.moj-album.com/slike/6720128/TiCiOy1NNTyZa6DJ.t.jpg

Kaj bi pa jaz dala, da bi se pes po kastraciji umiril in malce zredil pri mojem psu...pa žal nimam te sreče. Moj kužon je bil pred kastracijo grinta in je še sedaj....isto izbirčen, vse kaj je v njegovi skledi je neokusno, pa čeprav je bilo predtem iz roke super dobro, poje se samo toliko kot je on mnenja da rabi in pri 61cm tehta 18 kg..(si lahko misliš, da ima zelo lepo oblikovan pasek in globok prsni koš, ko je moker spominja bolj na hrta kot na škota).Živahen je še preveč, vse ga zanima v vsako stvar vtakne svojo surlo in po dvorišču preganja vse kaj leze in gre od avtomobilov, ljudi, žuželk in ptičev...na sprehodu dirka kot zmešan....ko ga spustim se mu naravnost utrga in dela take kroge, da to ni več res in pred vsakim treningom imava en sprehod, da je malo manj živahen in malo manj navdušen za delo, da sploh kaj lahko narediva, ker sem pač sama malo bolj ležerne narave in se težje odzivam na njegovo vihravost (se pa izboljšujem  :-[). Ko pade večer, je tako zmatran od svojih podvigov, da ga iz bajte ne premaknem do jutra...in zjutraj vse od začetka.

Mislim, da če je lastnik pripravljen od malega delat s psom in se pozneje ne polenit z njim (pogosto opažam, da ljudem to kar ustreza, da ni več potrebno toliko sprehodov, ko se pes zredi in poleni...in imajo izgovor...ja saj pa sam noče) mu tako oblikuje postavo in karakter in nima to nobene zveze s kastracijo. Je pa res, da so eni psi že po naravi bolj ležerni in ko nimajo niti več nagonov zaradi katerih bi jih metalo(če se manj giblješ, moreš tudi manj jesti...juj, če bi se tega tudi sama tako držala.. :P), potem pa je na lastniku, da poskrbi za psa in njegovo zdravje tako mentalno kot telesno.

 :D jao temu se pa reče hiperaktiven pes  :D

Eko!  :D Še en dokaz več, da kastracija nima nobene zveze z debelostjo, igrivistjo, nagonom po plenu in podobnimi rečmi  :D

Super poročilo Felina, sem že skoraj na 100% glede kastracije našega "ta malega" :).....ja verjetno pa je tudi vse odvisno od pasme in posameznega psa, pa od tega kak je bil pred kastracijo.....naš tamali je hiperaktiven in mislim, da tudi, če bi se za polovico "zmanjšala" ta hiperaktivnost, da bi bil še vedno živček ::).....

Pri moji psički bulldogini pa je vse drugače, je že sedaj tako lena, da jo je dobesedno treba vlečt in prosit za it na sprehod :-X....najraje poležava, ko jo spustim ven gre samo na potrebo in takoj sili nazaj v hišo, če jo v hišo ne pustim pa se uleže na travnik in drema, na sprehodih se vleče kot megla, igračke ji tudi niso zanimive, z drugimi psi se ji tudi več ne da igrat (včasih se je zelo rada), z vsem kar jo lahko motiviraš je le hrana - kar pa spet ni dobro, da se ne bi preveč redila....hmm mislim, da če bi njo sterilizirala bi se samo še bolj zalenila (če je to sploh mogoče??)....včasih se izvleče iz postelje komaj ob 15.00h, pa jo lahko pred tem kličeš in vlečeš a je zaman - ko se ji ne da se ji ne da... ::)

Če se pa pogovarjamo o hiperaktivnosti...ja...še vedno je tu!!!  ;D
Ta pa ni šla nikamor!!!  8)

Lp

Tudi moj pes je pri šestih letih in pol še vedno zelo aktiven. Brez problema greva tečt in tečeva eno uro (seveda jaz ne morem več). Na sprehodih se velikokrat lovita z angleškim hrtom. Seveda sta po desetih minutah šprintanja oba čisto izmučena. Potem, ko se spočije, pa spet akcija. Z mano gre tudi v hribe. Nazadnje smo bili na Storžiču in je brez problema prišel do vrha. Vse skupaj smo hodili šest ur, potem smo se pol ure vozili z avtom do doma, je bil že spočit in je tekal za žogico  :o. Seveda je tudi on kastriran.
Glede hrane je bil pa že prej požrešen, pa je sedaj tudi- enostavno nima meje in bi verjetno jedel in jedel.
Seveda ni prav nič debel. Po kastraciji sem mu dajala enako količino hrane, kot jo je dobival prej, pa se je zredil kakšno kilo ali dve, pa sem mu zmanjšala obrok. Meni se zdi čisto logično, da se pes poleni, če je predebel. Kako pa bo tekel, če ga tačke komaj držijo? Pa ne mislim samo na izrazito debelost, vsaka kila preveč psu otežuje življenje, sploh poleti, ko jim je že tako prevroče. Pa tudi v pribolških ni problem, VEDNO jih je treba odšteti od obroka. Tisti, ki imamo požrešne pse, moramo pač paziti kaj in koliko mu damo. Včasih, ko veliko delava trikce (ponavljava stare in se učiva novega), dobi tudi polovico obroka tako čez dan, pa ni nobenega problema. Velikokrat delava tudi na koščke jabolka  ;). Če pes nima nobenih hormonskih težav, bi moral imeti normalno postavo. Kastracija pri tem ne bi smela biti noben izgovor.

Da ne opiram teme ... saj je podbna ampak sterilizacija.
Zanima me kakšne so vaše izkušnje s tem oz. kako se vaša psička obnaša po sterilizaciji?
 ;)

Normalno.

Moja tudi..tako kot pred steriliziacijo..

Naša je bila na operaciji v sredo .. pozna se ji ,da je mal zmedena cvili. Začela je pa zlo renčat na nas.  Pa ne da ji kaj hočeš ali izzivaš.  :-\