mojpes.net

Skupaj v dobrem in slabem

Samo majhen okrogel kužek je bil, ki se je v smrdljivem pesjaku stiskal k svoji mami, pa vendar je bil mnogo več kot to. Njegov namen na tem svetu je bil že vnaprej začrtan; njen najboljši prijatelj bo, tolažnik v težkih trenutkih, družabnik v času osamljenosti, sopotnik na dolgih sprehodih in najboljši pes na svetu. Na kratko bosta obiskala svet razstav, treningov za vzrejni pregled in svet agilityja.

Predvsem pa ji bo pokazal, da brezpogojna ljubezen obstaja. Ljubezen, ki jo premorejo ljudje okoli nje v trenutku, ko mali okrogli kuža radovedno gleda iz varne bližine svoje mamice, je namreč vedno pogojna. "Če boš popolna, te bodo imeli radi." Ampak popolnost vendar ne obstaja. Ali pač - zavita v majhen topel dlakav paketek.

Ko ga je vzela domov, je imel samo pet tednov in je bil mnogo premajhen, da bi smel zapustiti mamo ter bratce in sestrice, ampak ona tega ni vedela. Ni ji zameril, niti takrat, ko je topla voda z njega spirala smrad pesjaka in ko je v skledi zagledal briketke namesto čokolina, ki ga je bil vajen. Utrujen od dogodivščin, je zaspal in sanjal o stvareh, ki ga še čakajo.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_89.jpg)

Bil je neverjetno priden mladič. Svoje igrače je v nekaj urah razstavil na prafaktorje, nikoli pa ni uničil ničesar, kar ni bilo njegovo. V samo dveh tednih je osvojil opravljanje potrebe zunaj. Nikoli ni jokal, ko je šla na faks, je pa več kot navdušeno pokazal svoje veselje, ko se je vrnila.

Že kot mlad kuža je spoznal konje. Rad se je igral in tekal z njimi, čeprav je vedel, da ona tega ne mara. Bala se je zanj, ampak on je bil prepričan vase in tudi njeni konji so vedeli, kako daleč lahko gre igra. Včasih so se skupaj potepali ob Savi in take večurne izlete je imel neskončno rad.

Rad je imel tudi druge ljudi - otroke, odrasle, stare - ni pomembno, in druge živali. Navdušen je bil nad mucki, rek "kot pes in mačka" mu je bil od nekdaj tuj. Nepokvarjena in čista duša ne pozna sovraštva. Nekaj let je živel s črno muco Bučo; samo on ji je bil kos. Človeški skrbniki so morali slediti njenim pravilom, on je z njo lahko počel, kar je želel.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_90.jpg)

Pa še nekaj je ljubil - vodo. V vseh oblikah, tekočo, stoječo, čisto, umazano. Tako je bilo prav, to je imel zapisano v genih. Zlati prinašalec.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_91.jpg)

Na vzrejnem pregledu je z največjim veseljem prinesel igračo že na suhem, še raje pa iz vode. Ona je bila zelo ponosna, čeprav je bil njegov uspeh bolj malo tudi njen. To, kar je prikazal, je imel v krvi in ni bilo rezultat treninga ali vzgoje. To je rad počel, pri tem je užival življenje. Še bolj vesela pa je bila izvidov slikanja kolkov. Popolni, brez kakršnihkoli napak, taki kot on. In ker je tako dobro opravil, so jo prosili, naj ima eno leglo. Pogledat jih je šla, ko so bili še čisto majhni knedeljčki, in če so kaj pobrali po očetu, mora biti nekje v naši lepi deželici nekaj zelo srečnih pasjih lastnikov.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_92.jpg)

V njenem življenju ni bilo vedno vse tako, kot bi si želela. Bila so obdobja, ko je jedel najcenejše brikete. In prišlo je tudi obdobje, ko je bila ona lačna, da je lahko on vsaj nekaj pojedel. Pa ji tudi tega ni zameril; enako rad jo je imel kot prej, ko je dobival hrano prestižnih znamk. Vseeno mu je bilo, kje spita, samo da sta skupaj. Potem je šla; rekli so mu, da je v bolnici. Ves mesec se ponoči ni mogel stiskati k njej in vmes jo je samo nekajkrat videl. Ampak tudi to je minilo.

Ker je šlo življenje toliko časa na slabše in ker je bil on na trenutke še edina njena vez z realnostjo, edino, kar jo je zanimalo in za kar se je bila pripravljena potruditi, se je počasi moralo obrniti na bolje. On je bil tisti, ki jo je zvlekel na Rožnik, pa čeprav bi najraje vse dneve preležala. On je bil tisti, za katerega je zbrala moči in našla službo. Nobena tableta in nobena terapija nista mogli storiti tega, kar je storil on - vrnil jo je v življenje.

Vedel je, kdaj je žalostna, in vesel je bil, ker to ni bilo več tako pogosto. Večkrat sta skupaj uživala zunaj na soncu, in čeprav je bila veliko v službi, je bil čas z njo zdaj spet kakovostnejši, ravno tako kot briketi, ki mu jih je vsak dan nasula v njegovo skledo.

Potem je k njej začel hodit na obiske fant, za katerega je takoj vedel, da je dobrega srca. Zelo hitro sta vzljubila en drugega. Kmalu sta se fant in dekle preselila v skupno stanovanjce, vendar on ni smel z njima. Kratek čas je živel v prazni hiši v njuni bližini, in čeprav sta bila čez dan veliko pri njem, so vsi trije pogrešali večerno crkljanje in nočno stiskanje. Potem nista več zdržala. Prišel je na en obisk, pa na drugi in tretji. Peti obisk se je nekoliko zavlekel, in če smo čisto pošteni, lahko priznamo, da leto in pol ni več samo obisk, ampak je življenje na črno.

In ker je pri njiju že pes živel na črno, je bilo čisto vseeno, če k njim pride še maček. Ljubek črno-bel mladiček, zavržen, glistav, suh in z mikrosporijo, se je v nekaj mesecih spremenil v scrkljanega, mehkega, prijaznega mladega mucka.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_93.jpg)

Nekega dne, kmalu po novem letu, so se preselili. Nekoliko več prostora je s seboj prineslo predvsem čisto vest. In ker so živali dovoljene, so v svoj dom sprejeli še enega mačka.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/zgodbe09/pmz01_94.jpg)

To pa je pravo pasje življenje v najboljšem pomenu besede. Zdaj, ko je dlaka na pasjem gobčku že čisto siva in ko je vstajanje že podvig, je on še vedno vesel, da je z njo. Nič ga ne moti, ko oba mačka, še mlada in polna energije, skačeta po njem. Vesel ju je, malo ga pomladita. In vesel je, ko so zvečer vsi skupaj stisnjeni na eni postelji - dva človeka, dva mačka in on, najboljši pes na svetu.

Ga pa na stara leta čaka še ena sprememba. Še to poletje bo ona spet odšla v bolnico, tokrat z veliko prijetnejšim razlogom. Domov se bo namreč vrnila s štručko, nad katero bo - o tem je prepričana - navdušen. Prepričana pa je še o nečem: vsak, ki kdaj v življenju spozna takega psa, mora postati ljubitelj živali. Nemogoče je poznati takega psa in ga ne imeti rad. In ona ve, da je to najboljša popotnica, ki jo lahko pes da njenemu še nerojenemu sinu.

Življenje, pasje ali človeško, ima svoje vzpone in padce. Nekaterim je lažje, drugi se na poti srečajo s težkimi preizkušnjami. Vse pa se da premagati, če te le ima nekdo brezpogojno rad in imaš ti ravno tako rad njega.

Avtor zgodbe: Vixen
Avtor vseh šestih slik: Berce Petra, med letoma 1997 in 2009

---

Zgodba sodeluje na natečaju "moja pasja/mačja zgodba". Kopiranje teksta in fotografij je prepovedano.

Tole sem napisala v začetku maja letos:

 Nisem se motila. Nadaljevanje naj bo v slikah... :)

[attachment deleted by admin]

Joj, kako lepa zgodba. :-* Nekaj mi je padlo v oči ...

Vixen, a lahko prosim nehaš, k' spet cmeram!   :'(

:-*

(http://www.shrani.si/f/k/le/13IvaSgy/1.jpg)

(http://www.shrani.si/f/O/r1/JqXle74/2.jpg)

Danes pa res smeti letijo po luftu  ... Ker spet mi je nekaj v uč padlo  :P

Vse slike so lepe, ampak TAZADNJA je pa prav kičasto lepa! Obema "fantoma"  :-* :-*

A joj no, zdaj sem pa žalostna in vesela hkrati. Zelo lepo napisano.

Sašenka, zakaj si žalostna ?  :)

Petra, full sta oba dobra. Ena taka kemija se da cutit ze po izrazu tamalga :), Timi je pa itak cela slika :)
Pa kako kulsko drzi tamal psa za taco :D :-*

Jaaaa, sem tudi jaz opazila.  :-* Se vidi, da ga ima rad kosmatinčka Timija  :-* :-*

Ja, Timi ima Anžeta res rad (in obratno).
Je tako luštno gledat, ko Anže malo zajoka, pa mu Timi (ki je drugače že gluh ko noč  ::)) takoj prinese svojo najljubšo igračko...  :-*

No uredu no, žalostna ni prava beseda, tako lepo je napisano, da ti nekaj v uč pade, ko bereš. ::)

Sem že v naši temi objavila, ampak tole je le tvoja zgodba, Timili naš, in verjetno ne bo nihče zameril, če ti še tukaj čestitam. ;)

Timi naš zlati, VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ TRINAJSTI ROJSTNI DAN!!!
Veliko zdravja in sreče ti želimo vsi tvoji dvo- in štirinožniki.  :-*

Radi te imamo.  :-* :-* :-*

(http://www.shrani.si/f/b/oh/40BcE3Ij/1.jpg)

čudovita zgodba!

Vse najboljše, Timi!  :-* :-* :-*

Timi, vse najboljše! :-*

Timi, najlepše darilo si že dobil. Takrat nekoč, ko so te še neznane roke dvignile iz pesjaka. Želim ti, da bi še naprej polno užival s tem svojim darilom... in vsemi majhnimi darilci.

Vse najboljše!
(http://www.coloring-on-line.com/image/thumb/birthday,cake,coloring,candle,page.gif)

Timi dragi, VSE NAJBOLJŠE, na še mnoga zdrava in srečna leta  :-* :-* :-* res si krasen pes. In vedno boš.  :)

Timi, VSE naj naj - ti si najboljša varuška na svetu :-* :-* :-*

Je še živ?

Je.  8) 31.7. je dopolnil 15 let.  ;)
Tukaj je z mojim drugim sinom (rojenim 10.5.12) in horjulcem Jackom:
(http://shrani.si/f/1q/J8/3mCKSPVk/999.jpg)

Ooooo, čestitke :-* :-* :-*, za 15 rojstni dan in za novo štručko. Sem prepričana, da bo veliki bratec lahko veliko naučil mlajšega ob takšnih pomočnikih!

 :-* Timi ... vse dobro, oldy, pure goldy!

Timija ni več... Miško, pogrešamo te!  :'( :'( :'(

Vixen, iskreno sožalje :'(

Vixen, iskreno sožalje. :'( :'( :'(
Tista vaša druga tema je bila prva, ki sem jo prebrala od začetka do konca. Timi je bil res zlato bitje. Srce pasje, uživaj na mavrici. :-*

Sožalje. :(

Iskreno sožalje.

Timi...res si poseben kuža, vem da boš še naprej lepo pazil na vse tvoje.  :-*
Vixen, moje iskreno sožalje.   :'(  :'(  :'(

Žal mi je!  :'(

Ojoj ... Iskreno sožalje, Petra. :'( :-*
Še vedno je - samo ne fizično med vami.

 :'( sožalje

Moje sožalje :'( Timi :-*

Sožalje! :'(

Iskreno sožalje :'(

Timi je v svojem življenju imel eno zelo lepo poslanstvo! Koliko pasjim in mačjim in tudi človeškim otrokom je pokazal, da je svet lep in varen in ljubeč! :-*
Timi, naj ti bo lepo tam gor >3

Vixen, iskreno sožalje :'(

Sožalje  :'(

Iskreno sožalje.  :'(

Moje sožalje za Timija. :'(

Petra, sozalje. Res mi je hudo. :'( Se toliko bolj me stisne ob vsakem starcku, ki se poslovi, ker vem, da se tudi nam to bliza ...
Drzite se.  :-*

Iskreno sožalje.

Hvala vsem. :-*
Anžetu, ki ima zdaj 3 leta in pol, sem razložila, da je šel Timi med zvezdice, od koder pazi nanj.
Prav vsak dan me vsaj enkrat vpraša, kje je Timi, a je šel med zvezdice in zakaj. In potem pove: "Pazi name".  :'(

Timi, pogrešamo te.  :-*

Vixen, še tukaj iskreno sožalje  :'( Timi zlati je imel tako lepo življenje, bil je srečen z vami, ljubljen in ljubil sam.  :-* Takšno življenje si vsak pes želi. Vem, da vam je težko, in da je slovo težko, kako se jaz tega bojim... :'( ampak zaenkrat še ne razmišljam o tem, vedno pa pomislim, ko vidim, da je kakšen pes odšel iz našega sveta, kako bo, ko se bo to dogajalo meni, in preračunavam leta- Buči jih ima skoraj 12, in tako štejem...eh...saj ni važno.

Timi zlati prelepi, vse lepo ti želim nad mavrico, pa poigraj se z našim Bobijem, in pozdravi vse pasje duše  :-* :-* Ne bom te pozabila, si eden izmed tistih psov, katerih nisem v živo srečala, pa si se mi vseeno vtisnil v srce, tako kot npr. Roki, Kala, Ori, Bit, Boni, in še bi lahko naštevala. Zlati vsi  :-*

branka, hvala.  :-* Timi je imel težave s hrbtom že precej let, tako da sem jaz tudi že nekje od njegovega 12ega rojstnega dne pričakovala, da je to "zadnji sneg", "zadnje počitnice na morju", "zadnji rojstni dan",... In sem se do dejanskega slovesa že nekako sprijaznila...

Uživaj vsako minuto z Bučkom, če bo ena ali jih bo še miljon, je na koncu nepomembno, važno, da so lepe... :)

Vixen, iskreno sozalje. Vem, kako boli  :-* :'(

Hvala.  :-* Jaz se pač spopadam s tem, kakor se, mi je pa še toliko bolj hudo zaradi Anžeta...  :'(

:'(

Petra, šele zdaj tole berem...moje iskreno sožalje, Timi je bil res en od res nadsuper psov :-*
Žal mi je hu:g :-*

Danes je točno en mesec, odkar Timija ni več. Anžetu (3 leta) sem razložila, da je šel med zvezdice, od koder pazi nanj. Me je večkrat vprašal, če je Timi med zvezdicami in če ga čuva...

Včeraj zvečer me je pa po par dneh spet vprašal, kje je Timi... Med zvezdicami. OK, potem smo imeli še Ozija (črn labradorski začasnik, star 14 mesecev, rešen s ketne, po tem, ko so mu grozili s sekiro, šel v krasen dom s tremi otroci). Ja, smo imeli Ozija. In zdaj ni nobenega? Ne, ga ni. Pride Timi nazaj? Ne,Timi te čuva med zvezdicami. Bo spet prišel Timi? Ja,bomo kupili novega Timija. Ne!!! Tisti Timi. Bom šel v vrtec, pa pridem domov, pa pride Timi nazaj.

Sem mu seveda razložila, da ne pride, med tem so mi že tekle solze... Ne, ne pride. ZAKAJ? Ne vem, mali moj, res ne vem. Tako pač je...

Ga pogrešaš? Ja. Jaz tudi, zelo...

Vixen, en velik objem Anžetu in tebi hu:g Tako hudo je tole brati :'( Tisti Timi ... :'(

KOt je že Branka zgoraj zapisala, tudi jaz imam "posebne pasje prijatelje" s foruma, take, kot jih nisem nikoli srečala, pa so pustili v meni en lep "odtis". Timi je bil vsekaor eden od njih!
Timi :-* pazi na svojega Anžeta in mu kdaj pridi v sanje povedat, da se imaš lepo, da te nič ne boli in da boš vedno samo njegov Timi :-*

Tudi jaz vama obema pošiljam en velik objem. Vem kako je hudo izgubiti najboljšega prijatelja.... Mi vsak teden hodimo na mesto, kjer je delček naše Kaje. Tam jo prav čutim in se v mislih pogovarjam z njo. Vixen, čez nekaj časa bo lažje, ne bodo se več ulile solze, na obraz se ti bo narisal nasmeh, ko se boš spominjala lepih dni z Timijem. Bo pa itak vedno s teboj kamor koli boš šla.