mojpes.net

Pozdrav vsem...

Naš kuža (Beagle, bo star 7 let) je bil vedno zdrav, nobenih težav. Med velikonočnimi prazniki si je med skokom natrgal 5 palec. Po praznikih smo ga odpeljali k veterinarju, mu je odščipnil tisto kar je viselo stran in ga obenem še cepil proti steklini.
Naslednji dan so se začele nore težave - kuža tuli, po pet minut skupaj, se noče premaknit, se zgrbi, rep med noge...

Ko je nazadnje tako tulil je imel samo malo vneto grlo, ker je res zelo preobčutljiv na bolečino... zato smo malo počakali. Ampak ni minilo, smo ga spet peljali. Veterinar nič ne najde - temperatura je čisto normalna, oči, ušesa... povsod ga lahko primeš... celo noge mu je vse dvignil. Potem pa je naredil en korak in spet tulil... Smo razmišljali če je reakcija na cepljenje? Ali pa ker se mu je na začetku tko upiral ko mu je dajal nagobčnik gor (zaradi pregleda palca)... da si je kej nategnil...

Dobil je inekcijo, pa ene tablete proti bolečinam. Nič ne pomaga. Leži, glave ne dvigne, ne laja več (čeprav je prej to večkrat dnevno rad počel), večino časa leži v nekem zakrčenem položaju. Ampak včasih je pa že boljše, zgleda da se je sprostil. Ga pa samo po glavi (ali kje drugje) pobožaš in ne neha tulit... Čist je prestrašen, trese se in res ne vem koliko je psiha (ker ga je tok strah bolečine) in kolko ga res boli...  :'( Js trpim ko ga gledam...

Jutri smo naročeni na veterinarski kliniki v murglah.. slikanje vratnega dela hrbtenice. Ampak bi res rada kakšen nasvet, izkušnjo... kako ste vi šli skozi to, kaj nas čaka.. ne vem, če je res hrbtenica bi ga moglo ves čas bolet. Je pa včasih vredu, potem spet ne...  :-\  Pa malo nas je strah da ne bomo vse preiskave naredili pa sploh ne bo nič od tega, ker je res pravi pasji hipohonder... ampak tokrat vem da ga res neki muči, sam nemogoče je locirat. Enkrat spredaj, enkrat zadaj...

Hvala za kakršnokoli informacijo...

Od velikonočnih praznikov je že kar nekaj dni. Reakcija na cepljenje ne more biti tako dolgotrajna, tako da gre po vsej verjetnosti za kaj drugega.
Ali gre kuža normalno na sprehod ali ga boli tudi takrat? Ali recimo cvili, ko lula? Ima apetit, pije vodo itd. - to so vse stvari, ki jih moraš čim bolj natančno opisati veterinarju. Drugače pa je slikanje najbrž res najboljša rešitev, pa mogoče tudi ultrazvok, laboratorijske preiskave krvi in vode  - na pamet je res težko govoriti.
Verjetno ti je veterinar dal tudi za domov kakšne protibolečinske tablete? Pa ga do jutri "zafiksaj" s tem. Vem, da je grozno gledati psa, ki ga nekaj boli, pa ne veš kaj. Ampak po eni strani praviš, da je bil do sedaj vedno zdrav, zdaj pa se je v enem tednu spremenil v hipohondra; to se mi zdi čudno. Zdržita še do jutri, na kliniki pa naj opravijo vse preglede, kar se da. Ne pusti se odgnati, dokler ne boš zadovoljna z diagnozo (pa še potem greš lahko drugam po še eno mnenje).  Srečno!

Hvala za odgovor! Ja mogoče sem res se napačno izrazla - hipohonder. Bolj je preobčutljiv na bolečino že od nekdaj. Zato je težko vedet kdaj ga neki zelo boli, ker že za neki kar sploh ni hudo zganja veliko paniko.
Na kliniki za kirurgijo za male živali so nas včeraj odslovili - so rekli da je ta strokovnjak za hrbtenico tam samo ob ponedeljkih. Tako da gremo tja spet v ponedeljek. Je pa tista nova inekcija proti bolečinam prijela in ga trenutno ne boli. Sumijo na hernijo tako da so rekli da se bo mogoče samo pozdravilo. Dobil je pa tudi medrol do ponedeljka. Nam je veterinar reku da naj ne hodimo drugam, naj počakamo na tega profesorja Bojana Zorka. Tako da zaenkrat kuža počiva, boli ga ne...

Jaz zagotovo ne bi čakala do ponedeljka. Saj Zorko ni edini ortoped. Imate tudi dr. Matkota v Topolšici - ravno tako ortoped, pokličite ga in se dogovorite za pregled. Do ponedeljka je še dolgih 5 dni in če psa boli, mora čimprej do veterinarja. Poleg tega Medrol ni ravno najbolj nedolžno zdravilo in ne vem zakaj bi ga na slepo filaliz njim in podaljševali čakalno dobo.

Jaz bi pa počakala, če se ne bi kaj nenadoma poslabšalo. se zna zgoditi, da bo do ponedeljka že dober.

Zna se pa tudi, da ne bo. Saj sploh ne vedo, kaj mu je. Glede na opis - 7 let star, prej brez težav, potem pa kar ena histerija in tuljenje brez veze? Ne vem, ne bi rekla. No ja, sicer pa vsak po svoje.

Ne vem sicer kaj bi mu lahko bilo. Kar se tice hrbtenice pa ti lahko povem, da bolecina ni neprestana, ampak pride in mine. Nas pes ima hernijo v predelu vratu in je bilo tako, da je vrescal od bolecin, cez nekaj minut pa se je povsem umiril. Ko ga je bolelo je imel nekako zategnjeno drzo (iskal je polozaj v katerem ga ne bi bolelo).

Se strinjam z ostalimi. Psa ocitno nekaj zelo boli, zato se takoj spravite k veterinarju. Mi nismo cakali niti sekundo. Veterinar si je pac moral vzeti cas za nas in to takoj.

Kaj pa vem. Bila sta na kliniki, psa so pogledali, ne vedo sicer kaj točno mu je, menda pa znajo oceniti ali je pes ogrožen in se mudi s postavljanjem točne diagnoze ali pa lahko počaka par dni.
Lastnik se sicer lahko odloči da ne bo čakal in gre drugam. Sama sem se naučila, da ne menjam veterinarjev sredi zdravljenja, razen kadar je to res nujno. Tudi sem se naučila, da je včasih treba tudi potrpeti in čakati.

No mi smo potem počakali... Medrol smo še isti dan nehali dajat, ker sem prebrala da ni dobro... ampak kaj veš, veterinarju ponavadi zaupaš... zgleda da je isto kot pri naših dohtarjih, eni te takoj nafilajo z vsem mogočim...
kuža je počival in je bil precej vredu... Dr. Zorkota so nam res priporočili in zaradi slabih izkušenj s prejšnjo psičko raje nismo šli drugam. In ni nm žal. Danes je bil slikan, pregledan... zelo prijazen sprejem... Ima hernijo in 2 vretenca premaknjena... v četrtek ima spet pregled, potem pa bomo vidli al bo operiran al ne..

Kako pa je sploh s tem? A se to vedno operira al so se druge moznosti?

Drugič takih bedarij kot je to, da na svojo roko naenkrat nehaš dajati medrol (ali katerikoli drugi kortikosteroid) ne počni. veliko bolj nevarno od dajanja po navodilih je nenadno prenehanje zdravljenja. zakaj je tako, bi moralo pisati tam, kjer so napisali da je škodljiv. In mimogrede, daje se ga zato, ker zmanjšuje otekanje in s tem lahko prepreči nepopravljivo škodo po poškodbi živcev.

Premaknjenih vretenc se ne da drugače popraviti kot z operacijo. Treba jih je naravnati in fiksirati. Druge možnosti ni.

Vretenc se drugace kot z op. res ne da naravnati, pa vendar se, kadar op. iz takega ali drugacnega razloga ni opcija, lahko odloci za konvencionalno zdravljenje. Ki vkljucuje daljso kuro z visoko dozo kortikosteroidov (ki se jih cez cas zamenja z analgetiki), B vitaminom za hitrejso regeneracijo zivcnega tkiva, strogim mirovanjem (cage rest) vsaj deset dni po poskodbi, zdravili za zascito zelodcne sluznice (zaradi steroidov in nesteroidov), nato pa intenzivno fizioterapijo. Preverjeno ... lahko je zelo ucinkovito.
Jasno, veliko ima tu zraven tudi velikost, teza in vrsta zivali.

Kot je napisala Lanabela, prekinjanje terapije, ki jo predpise veterinar zaradi stranskih ucinkov, ki jih nekje preberes, je lahko se bolj nevarno kot ti stranski ucinki sami. Pravzaprav, obicajno traja precej dolgo (veliko dlje kot par dni ali ceo par tednov), da se ti sploh pokazejo.

Se opravicujem, mi je izpadel zadnji stavek ... Vsekakor pa je, ce ta moznost obstaja, odlocitev za op. opcija z boljso prognozo.

Kot pravi maja01, odvisno od velikosti psa. Pri našem, ki je imel 65 kil, je bila operacija edina opcija. Problem je tudi izguba mišične mase. Pri večjem psu je to še toliko bolj kritično, saj je rehabilitacija toliko bolj zahtevna in nosit mora več teže. Konvencionalno zdravljenje traja dlje, posledično večja izguba mišične mase, če je pes nepokreten, tudi tveganje stranskih zapletov, kot je pljučnica itd. Dolgotrajno jemanje kortikosteroidov lahko tudi zelo načne želodec, zato je treba biti zelo dosleden in pozoren pri dajanju, brez njih pa seveda ne gre.

Za velike pse je čim prejšnja operacija in postoperativna fizioterapija včasih edina opcija.

Sama se vedno raje odločim za konservativno zdravljenje, kadar je le mogoče. Pri dr. Zorkotu mi je všeč to, da se za zoprne operacije ne odloča, če to ni nujno.

Seveda se ne, ker nima vsega potrebnega back-upa. V bistvo je ta njegova odločitev pametna, ker nekateri operirajo, potem pa ne morejo nuditi postoperativne rehabilitacije in se skrbnik psa sam s tem ubada.

Sicer pa, upam, da ne bom nikoli več v takšnem položaju, ampak če se kateremu od mojih psov spet zgodi takšna poškodba, ga nihče od slovenskih veterinarjev ne bo videl. Zdravila ga bom v tujini, hvala bogu vem, kje. Imam pri nas preveč slabo izkušnjo in to z zelo slovečim imenom (ni Zorko).

Nisi edina.

Žal res ne.

Kuža je bil na mielografiji... upali na najboljše - da se bo dalo kej naredit. Dr. Zorko se je na koncu odločil za operacijo... tako dolgega dneva že dolgo ne... Ampak je prestal operacijo!!! Včeraj smo ga lahko vzeli domov.. ker vidim da imate veliko izkušenj s tem (jaz se opravičujem ampak jih nimam - zato sprašujem) me zanima kako mu čim bolj olajšat ta čas po operaciji.
Še dva dni bo imel obliž Durogesic, zdajle je dobil prvo dozo Rimadyla, jutri dobi prvič Neurantin... 3 tedne mora mirovat.. A lahko še kaj naredim da bi mu bilo lažje? Tablete dobi po jedi zaradi želodca, a obstaja še kakšna dodatna zaščita? Je pa res bogi  :'(- pa še prestrašen. Danes ponoči (in zgleda da bo tako še naprej) sem spala ob njem, ker drugače cvili in začne hitro dihat.. šele ko sem mu prigovarjala in ga božala je zaspal...
Kaj pa glede izgube mišične mase - kuža je res zelo shujšal, gibat se ne sme.. potem bomo hodili na fizioterapijo. Je to dovolj?

Hvala vam še enkrat za potrpljenje... za vsakega je enkrat prvič (upam da tudi zadnjič)... vem da včasih naredim tudi kakšno neumnost :-[, ampak vse je v dobri veri, ker ga imamo vsi tok radi in bi mu radi le pomagali, da bi ga ne bolelo več in bi spet zadovoljno tacal za nami...

Čestitke za uspešno prestano operacijo!

Želodec se da dodatno zaščititi s tableti, ki naredijo v želodcu oblogo. Se opravičujem, ampak zdaj se nikakor ne morem spomnit, katere smo imeli pri nas. Napišem, ko/če se spomnim.

Na tvojem mestu bi bila zelo pozorna na znake dodatne izčrpanosti, vročičnosti, kašelj. Namreč, zaradi nepremičnosti lahko pride do pljučnice. Če bi pes začel kašljati, je treba nemudoma k veterinarju in po antibiotike.

Kako velik pa je pes?

Namreč, manjši kot je, večje so možnosti za popolno okrevanje, ki vam ga iz srca želim čim prej.

Kalsang, kuža je beagle, piše v prvem sporočilu. ;)

Vila, držimo pesti, da bo šlo vse skupaj čim prej mimo brez dodatnih zapletov. :)

Hvala, Vixen! Sem pozabila, da je bilo že omenjeno.

Glede na njegovo velikost, bo rehabilitacija veliko lažja, kot bi bila pri večjem psu. :)

Upam da bo hitro okreval... zaenkrat ga hudo boli ;(

Zanima me še kako ste ga vi nosili. Jaz ga primem pod zadnjimi tacami in med sprednjima tačkama tko da ga povsod podpiram... ampak vedno ko ga (zelo nežno in počasi, najprej zadnje potem sprednje tačke) spustim na tla (ko gre lulat oziroma pride nazaj gor) začne jokat... a mu mogoč lahko še kej škodim s tem?

Na koncu bom še jaz rabla rehabilitacijo...

Mi ga nismo nosili. Je imel 65 kilogramov.

Natančna navodila, kako z njim ravnat, kako ga držat in premikat ti mora dati dr. Zorko!

dr. Zorko nam je samo naročil naj ga nosimo (imamo 2 nadstropji stopnic do vrta, tako da ni šans da ga bi pustili hodit dol), pa da mora mirovat... ga bom pa takoj v ponedeljek klicala, ker res nočem poslabšat zadeve...

Natančno ga izprašaj, kako in kaj. Res.

Pri nas postoperativna nega tako hudih bolnikov šepa. Naši veterinarji znajo odlično operirat, rehabilitacija pa je popolnoma druga pesem.

Na dunajski veterinarski univerzi tako hudega bolnika kot je tvoj pes po operaciji sploh ne vrnejo skrbniku, da bi ga odpeljal domov. Pes po takšni operaciji pri njih ostane do popolnega okrevanja, ker potrebuje posebno nego in nadzor,  ter seveda fizioterapijo.

Podrobno ga izprašaj, ne pusti se odpravit. To je zelo pomembno. V bistvu je nezaslišano, da se nego v takšnih primerih prepusti kar skrbniku.

Takšna poškodba grozno boli, komplikacij je lahko en kup, tudi stranskih zapletov, zato vztrajaj in zahtevaj čim več informacij.

Nočem te strašiti, ampak to sem dala skozi z našim psom, zato vem, kaj govorim.

Srečno obema!

Kaj več ne morem svetovati, ampak kot zaščito za želodec pri Čipu uporabljam Ranital. Ker mi sicer bruha kadar je na Rymadilu.

Hvala vsem za odgovore.... res sem že kar panična, ker ne vem kaj naj naredim.... saj drugače lepo prenaša... pred operacijo je res grozno jokal, zdaj pa zelo malo...
Na trenutke začne hitreje dihat, kot da mu je vroče... temperaturo pa ima normalno 38,5... Kakšne komplikacije pa lahko pričakujem? Da vem kdaj ga peljat nazaj, kaj pa je "normalno"...
Kuža drugače veliko spi, apetit ima zopet normalen (pred operacijo ni hotel jest, zdaj pa že postane pozoren ko se odpre hladilnik) in je normalno. Lula tudi, kakal še ni,... ob njemu sem že 48 ur in imam kar dober občutek..

Joj sama vprašanja... res hvala vsem za odgovore!!

Hitreje začne dihati zaradi bolečin. Takšna poškodba res zverinsko boli.

Pozorna bodi predvsem, če bi začel kašljat in če bi se mu povišala temperatura. Zaradi nepokretnosti je namreč ena od pogostih komplikacij pljučnica.

Drugače pa, super da lula. Če tri dni ne kaka, je treba poseči po odvajalu (posvetuj se z veterinarjem). V našem primeru, naš pes ni hotel kakat, kjer je ležal in vsakič, ko ga je pritisnilo, je bil zelo vznemirjen. Zaradi velikosti in teže ga nismo mogli nosit ven, zato se je potem, ko ni mogel več držati, podelal na ležišče. Vendar je bil zaradi tega izredno nesrečen, ker so psi zelo čisti.

Če bi bil moker od urina, moraš paziti, da se mu zaradi tega ne vname koža. Dobro je imeti pri roki razredčen šampon, ki ga ni treba spirati, da psa po potrebi umiješ in pa baby puder, da vlažne dele telesa napudraš. Puder popije vlago in koža je suha (kot pri dojenčkovi ritki), s tem pa preprečiš vnetje kože. To je še zlasti pomembno zdaj, ko je soparno in toplo.

Če bo blato črno, je to lahko znak krvavitve iz želodca - stranski učinek zdravil proti bolečinam. Vendar je blato zelo temno tudi, če pes nekaj dni ne kaka, zato je včasih težko vedeti. Krvavitev iz želodca spremljajo bolečine v želodcu - pri našem psu se je to odražalo tako, da je dobil krče po grižljaju ali dveh hrane. Takrat nujno rabiš zdravila za zaščito želodca. Zdaj sem se spomnila - pri nas smo imeli Ranital in Venter (posvetuj se z veterinarjem).

V treh tednih bo izgubil tudi dosti mišične mase. Zorkota vprašaj, ali mu lahko razmigavaš tačke - delaš takšne gibe s tačkami, kot da bi pes hodil - popolnoma naravne, vendar nežno in brez vsake prisile. Da mu vsaj delno ohranjaš tonus mišic in prožnost vezi.

Če se bom še česa spomnila, še napišem.

lp

Mi smo mu po operaciji dajali RC Intestinal konzerve, ki dejansko naredijo blato takšno, da ga ne zapre, niti ne pride do driske.

Še nekaj - paziti moraš tudi, da ne pride do zaležanin. Zato ga moraš obračati, če se sam ne obrne na ležišču. Vsake 2-3 ure. Na mestu, kjer nastaja zaležanina, začne dlaka odpadati, koža je suha, pokrita s prhljajem, koža se tam tanjša in sčasoma nastane rana. Mesta, kjer misliš, da bi lahko nastala zaležanina, lahko mažeš z elastopad kremo.

Rana se mu je lepo zacelila, tudi zelodec ga ne boli - apetit res ima tak kot prej :) Zanima me samo še po kolikem času je vaše kužke prenehalo bolet?
Ko vstane da spremeni položaj se namreč še velikokrat zjoka...

Žal ti tega ne morem povedati. Našemu psu namreč ni uspelo.

Sem vesela, da je tvoj bolje! :)

Hvala :) Danes je super... šive so mu pobrali in zdej se obnaša kot da ni blo nič -- je pa res še vedno na tabletih... JAz tudi upam da mu uspe - dr. Zorko je rekel da nič ne more povedat še, da bomo videli ali je šlo nazaj ali ne...

Kalsang mi je pa žal za vašega kužka...

Sem vesela, da se je dobro izšlo. Ti posegi so veliko bolj uspešni na majhnih psih. Naš je bil žal med največjimi.

Držim pesti, da bo šlo nazaj! :)