mojpes.net

Zdravo, moj petletni irski seter Reddick (Radic za prijatelje) ima hudo displazijo kolkov, kar so ugotovili sele pred kratkim. Trenutno ga fiksamo s tabletami proti bolecinam, a vem, da to ni dolgotrajna resitev. Zato bi vas vprasala, ali  kdo pozna kaksnega dobrega ortopeda, ki bi mu lahko kakorkoli pomagal. Hvala lepa in lep dan, Neza

Milan Matko, dr. vet. med., je ortoped, ki mu jaz absolutno zaupam. No, ne samo kar se ortopedije tice, ortopedskih tezav, moram potrkati, se nismo imeli. Vem pa, da se v zadnjem casu veliko ukvarja prav s kolcno displazijo in se posebej z vplivom prehrane na razvoj le-te. Je pa ortoped z duso in telesom.  :)
Ce potrebujes telefonsko in naslov, se oglasi.
LP, Mojca

Agnes,
tule so podatki o dr.vet.med. Matku:

Toplica - Center za zdravljenje živali
Matko Milan d.v.m., Topolšica 15, 3326 Topolšica
Tel: (03) 589 22 36
Mobi: (041) 736 058

Hola, spet jaz z vprasanjem.  ???Ta teden peljem nasega bucmana nazaj na veterino na kontrolo, kjer naj bi mi povedali, kako in kaj. Kasneje v tednu bom poklicala se veterinarja, ki ste mi ga svetovali, za drugo mnenje. Kljub vsemu bi pa rada vprasala, ce ima morda kdo kaksne izkusnje s kuzki z displazijo in kako naj dejansko ravnam. Kuzka maksimalno opazujem in 'poslusam' njegove zelje (beri, ce se usede ze na zacetku sprehoda, se pac obrneva nazaj ipd.). Morda kdo kaj ve, kako je z operacijami? Hvala lepa za odgovor in lep dan, Neza

lepo pozdravljeni. Nasa labradorka bo poleti stara 4 leta in ima tudi tezave s kolki. Izredno je mila in druzabna, ce sreca simpaticnega in igrivega psa se zelo strastno zaigra in potem vedno sledi tezava, nogo zacne namrec bolj poudarjeno vleci za seboj. Vcasih res ne vem, kako ravnati, ali igro prepreciti, da ne pride do dodatnih poskodb, ali ji dovoliti ne glede na izhod - koncno gre tudi za psiholoski dobicek iz igre. Imam vtis, da je za naso kuzo enako slabo, ce prevec polezava, ali ce redno hodi; morda je se celo slabse, ce se premalo giblje. Spet pa slabo, ce je izlet prenaporen. Res sem v dilemi, koliko in kdaj jo obremeniti. Prosim za izkušnje podobno prizadetih. Ali ima kdo izkusnjo, da plavanje pomaga - kot labradorka namrec izredno rada plava.

Sama sicer z displazijo nimam izkušenj, sem pa enkrat mislim, da v Moj pes prebrala, da zmerno plavanje ful pomaga. In pa nobenega skakanja čez prepreke, tekanja navzdol in navzgor, le zmerni sprehodi. lp

Maja, tudi mene mucijo podobne dileme, ampak jaz nasemu Radicu zaupam odlocitev. Ce ga tacka boli, se sam obrne stran in se noce igrati. Tudi ce pa zeli tekati s svojo bando, pa pac cim bolj pazim (kolikor se to le da), da se izogiba klancem, da ne skace prevec po zadnjih tacah ali pa da ga ne naskakujejo. Nam so sicer na veterini rekli, da naj sploh nekaj casa ne bi hodil, samo smo se potem nekako 'zdilali' za penzionerske sprehode po ravnem in cim manj klancev. Zivimo pa v cetrtem nadstropju brez dvigala (kar ni ravno olajsevalna okoliscina, kajne). Pazi nanjo in lep dan, Neza

Displazija je definitivno zoprna zadeva, ne pomeni pa še konca sveta za psa. Prej za lastnika, ker ne poznajo možnosti.
Prvo kot prvo operacije so zelo drage. Take ali drugačne. Redki pa pomislijo na mamo naravo, in sicer če displastičnemu psu ojačajo mišice, te sčasoma nadomestijo obrabljene kolke in pes lahko kolikor toliko živi naprej normalno življenje, tudi brez medikamentov. In lahko dočakajo prav lepe starosti.

Seveda je potrebno paziti na telesno težo (raje ga imeti malo bolj na "suhi" kot "debeli" strani), pustiti ga da se giblje le kolikor zeli sam itd.
Dodatno zelo pomaga, ce kuza veliko plava, saj misice delujejo, istocasno pa ni nobenega pritiska na sklepe, saj "ni" teže.

Poznam kar nekaj kužkov, ki imajo zelo hudo displazijo, a zaradi pravilnega reagiranja in ravnanja lastnikov živijo svoje pasje življenje naprej in celo hodijo v pasjo šolo ali ne boste verjeli, tečejo v agilityu (tu je sploh svetovno znan primer enega psa, ki po vseh pravilih ne bi smel niti hoditi a je vseeno uspesno tekmoval se na stara leta).

LP

Hvala vsem, ki so odgovorili - dejansko pa je res največji problem v tem, kako lastniki doživljamo to težavo pri naši živali - gre tudi za našo žalost ob bivanju z bitjem s handicapom. Bom poskusila obrniti malo bolj na optimističnbo plat. Lepe pozdrave.

Hojla, upam, da ste se imeli na pikniku maximalno super in da naju niste pogresanli. ;) Pac sem nerodna in sem si zvila glezenj. Moj Radicek pa nima samo displazije, ampak se mu tudi zrascajo vretenca na hrbtenici. Oprostite nedamskemu izražanju, ampak to je res jeba. Upam, da bo ne bo kaj hitro slabse. Lep dan, Neza

Zanima me, ali lahko skoraj tri mesece starega mladička - dalmatinčka vodimo na daljše pohode, tudi vzpone, na katerih zdaj kar uživa. To me bega predvsem zaradi možnih okvar kolkov. Zdaj se namreć vsak dan, že tri tedne, vzpneva na bližnji hrib, cca 300 metrov.

kAKŠNE SO VAŠE IZKUŠNJE? ???

RONATISA:
Brez problema lahko s tvojo mlado dalmatinko skačeta po hribih in dolinah ,kolikor se ji seveda zahoče.Pri naših dalmatincih v sloveniji nimamo še primera displazije kolkov zato tudi na vzrejni pregled ni potrebno nositi slikic.V tujini sicer nekateri to počnejo ampek ne v vseh državah.

LP Tomaž ,psarna Multipla

Pozdravljeni! Mene pa zanima sledeče. Odločam se za nakup zlate prinašalke, in sem kar nekaj prebrala o problemu displazije pri zlatih prinašalcih. Prebrala sem tudi, da se da to do določene stopnje preprečiti. Zanima me kako ? S kakšno prehrano, predvsem me pa zanima do kakšne meje se lahko mladiček giba ? Kdaj gre lahko mirno na sprehode tudi v hrib, kdaj lahko začne hoditi po stopnicah ? Za nasvete se vam že v naprej zahvaljujem. Lep pozdrav.

Predvsem pazi, da bo imel mladič zdrave prednike. Vedeti moraš vsaj kakšno displazijo imata starša, še bolje je, če veš za več generacij. ocene naj bi bile A ali vsaj B ( pri starih psih 0 oziroma 1.Če dobiš mladiča z dobro genetsko zasnovo, ti ni treba ne vem kako hudo paziti. Zelo važno pa je, da se mladič ne giblje po drseči podlagi. Na to bi moral paziti že vzreditelj, splača se preveriti.
Mladiča je najvarneje hraniti z kvalitetnimi briketi, posebej prilagojenimi za mladiče velikih pasem. Dodajanje mineralnih in vitaminskih pripravkov je prej nevarno kot koristno.
Mladič se lahko giblje kolikor se hoče. Važno je, da ne divja po hribu gor in dol, tudi višji skoki za mladiča niso ravno zdravi, zato ga raje privežite, če se preveč razživi. Sprehodi naj bodo prilagojeni starosti in kondiciji psa, kar pomeni, da so lahko tako dolgi, da se pes še ne utrudi.
Tudi po stopnicah pes ne sme divjati, še zlasti ne navzdol. Zato naj bo na stopnicah privezan. Majhne mladiče vsaj navzdol nosimo, tudi zato, da se ne polulajo, ko se jim mudi ven. Če smo v prvem nadstropju lahko grejo sami nekako konec tretjega meseca, če smo višje, ga moramo zlasti dol nositi dalj časa.
Pes je zrel za večje napore kot so višji skoki... ko zaključi rast, kar je nekje pri 14 mesecih.

Mi imamo 7 let starega novofundlandca s hudo kolčno displazijo. Pri 9 mesecih smo mu slikali kolke zaradi težav v gibanju, ugotovili so hudo displazijo in izrastke na prednji tački, zdravnik nam je svetoval, sicer zelo obzirno, naj kuža pustimo kar pri njih, pa to nismo storili in sedaj je star že sedem let. Displazija je sicer res dedna pa vendar veliko lahko sami storimo, da se v tako hudi obliki kot pri nas, nikoli ne razvije, mi smo v dobri veri in ob poslušanju izkušenih kinologov, za svojega kuža storili vse, da smo mu dedno zasnovo razvili čisto do konca. Dodajali smo mu velike količine kalcija poleg briketirane hrane, ki že vsebuje zadostno količino le tega. Hodili smo na predolge sprehode, ker so nam tako svetovali poznavalci, ker naj bi imel kuža premalo kondicije, druga skrajnost je bila, da sploh nismo šli na sprehod itd. Pravilno je točno tako kot so napisali že pred menoj. Mlad kuža naj bi sicer hodil, vendar le toliko kolikor sam želi, pravim hodil ne divjal, imel primerno prehrano in bil prej vitek kakor debel. No prinas se je to pokazalo za res učinkovito. Kar pa se tiče plavanja pa je sigurno najboljša terapija pri displastikih, vendar pa samo v topli vodi, nikakor pa ne v naših mrzlih rekah, govorim iz lastnih izkušenj.

Še veliko bi lahko govorila o tem, pa naj bo zaenkrat dovolj.

lp Marjana

Pozdravljeni.
Sem lastnica 5 mesečnega bernskega planšarskega psa, ki je ta teden začel šepati na sprednjo desno tačko. Takoj sem se odpravila na slikanje tačke in ugotovitev je naslednja..: spodnja in zgornja kost se držita malo preveč skupaj...linija med obemi kostmi ni tako izrazita, kot bi mogla bit....posumili smo tudi na displazijo..čeprav je kuža še premlad in v fazi razvoja...
Dobili smo zdravila, ter kalcijeve tablete in čez tri tedne sledi kontrola.

lapo bi prosila, za kakršen koli nasvet, predvsem pa glede gibanja.
Prebrala sem si že en o debato glede operacij..vse skupaj me je malo prestrašilo. Pri meni stvar ni 100% BI pa prosila za spodbudne besede lastnikov, katerih šepanje se je dobro končalo..brez operacij in možnosti nadaljne vzreje...

Kuža pa ima 22 kil.

Helena

Hojla!

Pri mojem so ugotovili displazijo šele pri štirih letih, tako da operacija ni prišla več v vpoštev. Je pa takole, občasno ima kakšen slab dan, ko ga tace bolijo, pa pač takrat naredimo enotedenski počitek, pa je nekaj časa spet OK. Se pa zavedam, da se mu bo slej kot prej pojavil na sklepih zaradi displazije tudi artritis, ampak za to ne morem nič. Kupila sem mu Missing Link Plus, ker so mi ga svetovali za sklepe, če deluje bomo pa videli čez par let.
Prijateljica je dala psico operirat, ker je bila še mlada, pa je en mesec po operaciji že hotela noreti okrog, komaj jo je ustavljala. Psica zdaj normalno hodi, je pa res, da je nevarnost artritisa večja.

Upam, da sem ti kaj pomagala.

Tukaj na tem forumu se skoraj nič ne govori o displaziji. Ne vem ali imamo tako zdrave pse in je displazija že skoraj izkoreninjena?? Na tujih forumih so pa že skoraj cele študije o tem problemu.

Torej, prebral sem, da naj bi bila displazija tudi močno povezana s primanjkovanjem vitamina C (ki ga v večini briketirane hrane ni dovolj) in da naj bi povečan vnos tega močno izboljšal stanje, ravno obratno pa povečan vnos kalcija zelo poslabšal stanje. Torej pomemben dejavnik pri nastanku displazije je tudi hrana.

Prebral pa sem, da tablete Caniviton preverjeno močno izboljšajo gibanje displazmičnih psov.

Veliko primerov displazije je tudi, ko je ta nastala zaradi fizične preobremenjenosti psov, kjer je nastala prevelika obremenjenost sklepov psov v razvoju, npr. pri pretiranem teku ali hoji po stopnicah, predvsem navzdol, ko teža psa pritiska na sklepe. Ravno obratno pa je npr. pri pasmi Bulldog za zdrav razvoj psa potrebno z njim narediti vsak dan po 1 km hoje, se pravi na mesec 30km.

In pa še link do naslova, kjer je v angleščini opisana in razložena vsa zgradba psa (skelet, organi, mišice) in pa vsi mogoči problemi in težave povezane s tem.
 http://www.lowchensaustralia.com/health/anatomy.htm

Tukaj je opisan poizkus Dr.  Belfielda, ko je brejim psicam z zelo slabimi kolki in kasneje njunim mladičkom doziral vitamin C. Mladički so bili tudi pri višji starosti brez znakov displazije! Najdeno na spletni strani http://www.truehaus.com/truehaus/vitc.htm

The first bitch had very bad hips, and according to Seeing Eye dog standards, should have been neutered to prevent damaging pregnancy. Dr. Belfield gave her 2,000 milligrams (2 grams) of C daily as soon as she was pregnant. Eight puppies were born, and they were given 50
to 100 milligrams of liquid C from birth until weaned. From that point to four months, 550 milligrams of powdered C were added to their food. This was increased to 1,000 milligrams, then 2,000 until the puppies were 18 to 24 months old. None of the puppies were dysplastic.
Another bitch had been bred twice to different studs that were certified free of CHD. Each time, half of her puppies were dysplastic. She was bred again and vitamin C was administered under Dr. Belfield's guidance. She produced eleven puppies with perfect hips. In all, eight
litters were handled in this manner over a five-year period. When x-rayed at two years of age, all puppies were free of CHD.

Psice so dobile zelo visoke doze vitamina C. Mladički so se sicer na višje doze postopoma prilagaji, psice pa so kar takoj dobile 2,000 mg vitamina C na dan. Malo se sprašujem kako so lahko to prenesle oz. njigova črevesna flora. Drugače gledano pa je rezultat, ki je nastal fantastičen.

Kolkor jaz vem,vitamin c nima veze pri tvojem pomisleku. Je ena od  zadevc, ki jih praktično ne moreš  predozirat (bolj vprašanje zakaj bi mu več dal kot rabi kot pa vprašanje: ali je preveč)

cool teorija.

Rentgenska slika zdravega in bolnega sklepa:

(http://www.thepetcenter.com/xra/hipnormal.jpg) (http://www.thepetcenter.com/xra/badhip1.jpg)

Prevedeno: Tukaj je lepa primerjava dveh sklepov. Prvi na levi strani je zdrav, normalen sklep. Dobro se vidi, kako gladka in lepo zaokrožena je glava sklepa in kako lepo se njena okroglina prilega skledici. Pri sklepu s takšno strukturo je zelo malo verjetno, da bi se razvil artritis..... za razliko od nenormalnega sklepa na desni. Pri tem se vidi rezultat več letnih vnetij, razdraženosti, ki so rezultat slabe prilagojenosti obeh delov sklepa - prepliltve skledice in prekratkega vratu glave, ki tvori okroglino, ki se kar direktno naprej nadaljuje v kost stegnenico. Ta močen artritis viden na desni sliki je rezultat kolčne displazije, angl.  HIP DYSPALSIA.

To sem tudi že sam slišal, ampak a to pomeni, da se v našem telesu nivo Vitamina C ne dvigne nad določeno maksimalno mejo?

jaz sem za psa govoril, ker imam od veta podatek. Za človeka pa ne bi vedel. dva različna presnovna sistema...

Skopirani iz ene "zdravstvene" strani:
Hipervitaminoza pomeni preveč vitaminov v telesu.  Prevelika količina v vodi topnih vitaminov (razen vitamina B6 in vitamina C)ne prinaša tveganja za hipervitaminozo. Ti vitamini so lahko topljivi in se hitro presnavljajo, zato ostajajo v telesu le kratek čas.

še iz ene druge:
Vitamina C skoraj ne moremo pojesti preveč, saj se njegov prebitek izloči v urinu.

Pomoje presnovi psa in človek nista zelo različni, razen dolžine in s tem zmožnosti prebavljanja predvsem težje prebavljivih snovi, kar vitamini niso.

Dunja, hmmm ja, ampak še vseeno je možno doseči dokaj visoko raven C-ja v telesu, samo predozirati se ne da. Vsaj mislim, ker drugače razna zdravljenja s tem vitaminom ne bi bila uspešna.

displazija kolkov: dedna obolelost sklepa zaradi nepravilne oblike; sklep se prehitro obrebi, gibanje je moteno


iz ene knjige o psih oz. is slovarčka

Ja, seveda - visoko raven, važno je, da se ga ne da predozirati (kot nekaterih drugih vitaminov), kar je lahko zelo škodljivo.

Drugače mi je pa kar všeč tale teorija. Prva pametna, ki sem jo slišala na temo problematike kolkov.

no, ko smo pri predoziranju, me je Chris malček spodbudil, da sem vire aktiviral...lahko povzroči (c vitamin) motnje v prebavi, driskice itd, ker je lahko agresiven do črevesne flore. Rešitev je pa simpl. Ne daješ "mešanic". Se pravi ne C vitamina z oksuom pomaranče, al pa nevem, teh klasičnih "nečistih" tablet, kjer je še kup dodatkov zraven, itd. Čisti C vitamin v -prahu recimo, je pa ok.

jebemtiš, je neudobno, ko ne morš postov popravit... Sam vit. C ne moreš predozirat v glavnem. Niso pa vse TABLETE s C vit. ok. to sem hotel rečt. Sam sem recimo danes pogruntal, v čem je štos, da ima ena od mojih psic bolj mehke kakce. Ni bila solata kriva :).  Acerola C tabletke so najverjetneje. Niso prave pač. Bom pa povedal čez par dni, ker moji dobijo 200 mg dozico vsak dan.

Nekaj, kar se prebral o Canivitonu in hrustancu samem nasploh na tujih forumih. Seveda to ni še nič dokazano, pa vendarle nekateri so že priča pozitivnim rezultatom.

Caniviton je kompleks chondroitina, glucosamina, L-carnitina, selena in vitamina C v interakciji, primarno pa je pridobljen iz proizvodov rastlinskega porekla (žitaric) z dodatkom zdravilnih rastlin, medu in hrustanca morskega psa.

Torej, nekateri pravijo, oz. so priča rezultatih na svojih že displazmičnih psih, da jim je ta preparat zelo pomagal. Marsikdo ga dodaja tudi že odraščajočim psom. Vendar ti slednji po nepotrebnem, ker je to precej drag preparat. Če poskrbimo, da ima odraščajoči pes primerno prehrano, čimmanj briketov in čimveč naravne hrane, naredimo že dovolj, da ga obvarujemo displazije.

Npr. hrustanec prežvekovalcev in perutnine je zelo dober izvor chondroitina, vitamin C pa tako vemo, da ga vsebuje veliko peteršilj (ki pa ni dober za psice v laktaciji) in sladka paprika potem pa še paradižnik, jabolka, jagode itd. itd. Mora pa biti naravnega izvora, sintetični ni dober!!Drugače pa se vitamin C dobi tudi v obliki vitaminsko-mineralnih tablet za pse npr. Cafortan pa tudi dr. Vogel, ki so za ljudi, vendar so iz naravnih snovi.

Hrustanec (gr. Chondros) metabolizem zelo dobro prebavlja. Če date psu cevasto kost, zdrobljeno, mleto ali v komadu, boste v njegovem fecesu sigurno našli dele te kosti. Če pa mu daste hrustanec, pa v fecesu ne bo niti sledi o njemu. Nekateri trdijo, da je displazija povezana ravno s primanjkovanjem te snovi in vitamina C. Če bo pes jedel pravilno hrano, tudi displazije ne bo imel. In ravno suha, briketirana hrana naj bi bila najbolj nevarna, da se displazija razvije. Če je pes že displazmičen, mu mnogi dodajajo preparat Canaviton, ki ne pozdravi displazije same, samo omili jo do te mere, da se pes lahko vsaj normalno giblje. Ostali psi, ki pa šele odraščajo pa ne potrebujejo nujno tega preparata, dovolj je že tudi sam hrustanec, kosti in vitamin C. Hrustanec je lahko surov ali pa kuhan, da je še bolj mehak. Če mu daste konce junčjih reber, sapnik in podobne hrustančaste dele, ki jih zelo lahko razgrize bo povsem dovolj. Če psu daste takšno kost, mu daste izvrsten izvor mineralov in ga oskrbite z glycosaminom in chondroitinom. Te iste kosti imajo zelo visoko kalorično vrednost, samo ostanejo pa metabolično neizkoriščene, ker je več kot 60% vlaknasti protein, ki ga telo ne more izkoristiti. Minerali, kalcij in vsi ostali pa so v kosteh v metabolično najzaželjeni obliki. Briketi ponavadi glydosamina, chondroitina in vitamina C ne vsebujejo. To je najboljši način, da se izogne ali pa samo ublaži bolezni sklepov in kosti, polet tega, da psa v času razvoja ne forsiramo v nedogled s hojo po stopnicah, tekanju okrog, pa tudi drugače ne. Paziti pa je treba tudi na težo psa, kajti sklepi psa, ki je pretežak, zavaljen so premočno obremenjeni.

Ja, naravnega psi veliko bolje prenašajo, kot pa sintetičnega in slednji res ni priporočljiv, ker lahko izzove hudo drisko. Pa tudi presnovi se ga samo cca 20% medtem ko naravnega cca 90%.

Lp

Popravljam naslov http://www.truehaus.com/truehaus/vitc.htm, sedaj je pravi: http://www.truehaus.com/vitc.htm

Lep pozdrav

Jaz sem psici dodajala C-vitamin (tabletke od Plivita) in ga ocitno predozirala. Pa smo fasali krvavo drisko. K sreci mi je takoj kapnilo, da bo to od tablet, tako, da smo v dveh dneh s pomocjo posta in tablet Venter prisli nazaj na prejsnje stanje.
Alti, tudi tamale dobivajo po 200mg? lp

Vsake stvari je lahko prevec, tudi vitamina C. Sicer pa kar se tice predoziranja mene bolj skrbita A in D. http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=7;action=display;threadid=416 (http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=7;action=display;threadid=416)

Kakšni pa so znaki Displazija. Samo šepanje, al še kaj drugega. KOliko časa pa "mora" pes šepati, da pomisliš na displazijo?

(joj,jaz sem pasji hipohonder)

Ja, kar se tiče displazije sem pa tudi jaz "pasji hipohonder". Sicer me že tako ali tako veliko stvari (glede pasjega zdravja) hitro zaskrbi, ampak displazije se pa na smrt bojim.  :-\

Ojla,

ravno sm od veterinarja in ta je slikal mojga 2 leti starga labradorca TAska, slike niso dobre, on predvideva, da gre za komolčno displazijo, vendar bo še za mnenje vprašal ortopeda Tomaža Miklavžina, če se ne motim. Ali ga kdo pozna in ima kakšne izkušnje z njim?
Mi lahko kdo svetuje, ki že ima psa z displazijo, kako moraš z njim ravnati, koliko gibanja,..KAj pa stopnice? Pr nas vodi v stanovanje strmih 15 stopnic in Tasko mora vsak dan štirkrat gor in dol. Pravo sranje. Ali ima mogoče kdo kak predlog, kako bi ga spravljala gor, za nosit je kr težki, tak da ne vem če bi to lahko, ali pa če se da kak stopnice preuredit oz. pojma nimam kako in kaj.
Vedno sem se bala te grozne displazije in evo, ravno mojga pesota je zadelo. Bogec, tak mi je grozno.
hvala za nasvete
KAtarina

Po mojem je bolje, da se izogibas stopnicam (ce se le da), pa v hribe (vzponi pac) ni priporocljivo.

Po ravnem pac kolikor lahko, najbolje po mehki podlagi (cim manj betona).

Znanka je namrec dala operirat zlato prinasalko, ki je imela displazijo komolcnega sklepa in zdaj zivi zivljenje brez problemov - pac ne hodijo v hribe, drugace je pa vse super!

Pri mojem ,sedaj že pokojnem, psu se je pojavila displazija kolkov pri 4.mesecu.Po dveh mesecih se mu je stanje popravilo.
Po manj kot 10.letih pa je imel problem s hrbtenico tako,da je  bil v petek uspavan.

Trenutno berem sicer konjski članek ampak res nisem vedela, da je displazija v bistvu artritis.

Kako to mislis andi?

Zdaj pa jst ne vem kaj ti misliš z vprašanjem kaj jst mislim ;)

Nekaj o displaziji sem sicer kdaj pa kdaj prebrala ampak tega pa nisem nikjer zasledila.

Sama displazija ni artritis. Displazija vodi v artritične spremembe, ki seveda tudi pripomorejo pri diagnostiki displazije.

Hm zanimivo. Podatek sem namreč zasledila v strokovnem članku.

Katerem clanku?

Arthritis is defined as the inflammation of joints due to infectious, metabolic, or constitutional causes. Rheumatism, a term often used interchangeably with arthritis, involves inflammation and pain in connective tissue, muscles, and tendons, not just the joint. Arthritis, which is common in dogs but less common in cats, is seen in dislocations and joint degeneration, and in hip dysplasia (a malformation of the hip sockets allowing excess movement in the joints, causing calcium deposits, chronic inflammation, and deterioration). Arthritis produces a variety of symptoms, sometimes locally, and sometimes more generally. The signs of arthritis include lameness, swelling and heat, pain from touch and movement, deformities, and fluid build-up. Among the most commonly cited causes of arthritis are poor breeding practices (genetics), inadequate nutrition, and overall chronic disease conditions (including over-vaccination).


http://www.naturalhorse.com/members/volume1/Issue2/article_6.php

Pa saj tu ne pise, da je displazija artritis.

Pardon, površna sem bila. Artritis je viden pri displaziji. Torej, vsako displazijo spremlja artritis?

Moj pes je pri 8 mesecih začel šepati na zadnjo taco. Redno sva obiskovala veterinarja in upala, da je vse skupaj samo unetje pokostnice. Le to se je ponavljalo nadaljnih 5 mesecev, pes je bil kar se tiče hoje in obremenitev vedno slabši, vedno bol je šepal in jokal od bolečine.
Zaradi bolečin tudi ni jedel in imel je vročino. Sedaj, pri enem letu in enem mesecu (v petek), sem se odločila, da naredim slikanje kolkov,..
Psa sem dobila pri rejcu: ****, ki mi je po slikah kolkov mame zagotovil, da je le ta imela s kolki vse vredu, oče pa ravno tako.
Na možnost slabega izida slikanja nisem niti pomsilila, saj je moj pes še mladič, se še razvija in je nemški ovčar, kateri sodijo med pse, ki imajo veliko težav z vnetjem pokostnice do 1,5 let.
Odgovor iz ambulante: STANJE JE PRECEJ SLABO!
Bogi kužek ima precej visoko stopnjo kolčne displazije, moral bo na operacijo, dobil bo umetni kolk, kar pomeni, da.... še sama ne vem.
Vem, samo, da mu bom stala ob strani, tako zvesto, kot on vsak dan, vsako sekundo stoji meni...
Žal mi je, da je tako, ampak... rodovnik ne pomeni kaj dosti. Vemo kaj so dokumenti, vemo kako se stvari lahko uredijo, da posel lepo steče, mladič dobi vrednost, se ga zelo fajn proda,. potem pa....
Slišala sem že kar nekaj takih zgodbic, od ljudi, ki imajo bolne pse,
in jim tisti papir v predalu pomeni glih toliko kot nič!(sam vrh lestvice  bolezni-displazije kolkov žal zavzemajo prav nemški ovčarji).
Glede operacije kolkov, pa se bom še pozanimala, ali se tovrstne operacije splača delati v sloveniji ali tujini, saj vem, da je taka operacija tvegana, posledice pa ne prav preveč obetavne:(
Polagam vam na srce, preden kupite psa, pozanimajte se, poskušajte najti kakršne koli informacije o rejcu, o pasmi,o psarni,.. ker RODOVNIK NI ZAGOTOVILO ZA ZDRAVEGA PSA!!
Zanima me, kakšne izkušnje imate z opracijami? (slišala sem precej žalostne zgodbe)Je potem pes normalno shodil? So bili kakšni zapleti?
Sedaj jeva j/d hrano, Caniviton 30, Rymadil (ob bolečinah in vročini), se izogibava obremenitvam in stopniščem.
Imate morda še kakšen koristen nasvet glede te bolezni?
Hvala za informacije.
Se ga slpača operirati v Sloveniji ali v tujini?

Vsak, ki ve, kaj rodovnik v resnici je, se zaveda, da ni zagotovilo za zdravega psa. Je pa dokument, ki omogoča, da pred nakupom mladiča raziščeš prednike, se pozanimaš o zdravju linij, iz katerih pes prihaja.

To je prava vrednost rodovnika in prav zaradi tega je rodovnik neprecenljiv!

Maja.val jaz bi te samo opozorila, da pazi kako psu daješ Rymadil, kajti lahko ima zelo slabe stranske učinke. Pred jemanjem priporočam kakšno zaščito želodca in med jemanjem opazovanje barve blata. Mi smo žal pri naši psički to izvedeli prepozno, ko je bilo že zelo hudo in so bile stene želodca že preluknjane..

Predkratkim smo opravili slikanje kolkov pri 3,5 let staremu labradorcu in pri tem je bilo ugotovljeno da ima displazijo levega kolka
(kategorija C)...Slikanje pa smo opravili ker je začel previdno stopati na zadnjo levo tačko. Zaradi prezasedenega urnika še nisem imel čas
(kontaktiral pa sem ga že),namen iti k Dr.Matkotu po drugo mnenje glede te bolezni...

Glede rymadil-a k sem zasledil, da ga je nekdo omenjal imamo zelo slabe izkušnje saj je že po prvi tableti bruhal tako, da smo takoj prenehali z njim!!! Mu pa trenutno dajemo cosequin za "mazanje" sklepov..

Veliko sem bral po tujih forumih glede bolezni in naletel na tablete imenovane Dasuquin, ki nej bi psom občutno izboljšali stanje (beri prenehanje šepavosti, pes je bolj aktiven, ne čuti bolečine, v nekaterih primerih brez problema skoči na posteljo in se aktivno igra z drugimi psi).. Dasuquin naj bi bila boljša različica oziroma nadgradnja cosequina... Dobavljiv pri nas kolikor sem gledal po netu ni. Imajo pa ga v ameriki kjer 150 tablet stane okol 70$ in glede na to da sem jz pri veterinarju za 80 tablet cosequina plačal približno 100€ se mi v tem primeru in v primeru zelo pozitivnih komentarjev oziroma učinkov na tujih forumih glede Dasuquin-a splača nabaviti slednjega!

LP!

Če je displazija res samo C, potem močnio dvomim, da pes šepa zaradi tega.

V upanju, da se boste tej neprijetni bolezni bolj približali smo na Hov-Hov.si (http://www.hov-hov.si/) spisali 3 kvalitetne članke, ki jih lahko najdete na spodnjih povezavah:

1. Displazija kolkov pri psih - osnovne informacije (1. del) (http://www.hov-hov.si/index.php/Zdravje/displazija-kolkov-pri-psih.html)
2. Displazija kolkov pri psih - odkrivanje bolezni (2. del) (http://www.hov-hov.si/index.php/Zdravje/displazija-kolkov-pri-psih-odkrivanje-bolezni.html)
3. Displazija kolkov pri psih - zdravljenje (3. del) (http://www.hov-hov.si/index.php/Zdravje/displazija-kolkov-pri-psih-zdravljenje-in-operacije.html)

Mene pa zanima če ima kdo izkušnje z operacijami pri displaziji kolkov.

Pred dobrim tednom sem bila s kolegico in njeno še ne enoletno mopsko na pregledu na faksu, ker "tamala" občasno šepa. Je bil opravljen rentgen in je slabo (glavicoi sta obe vsaj za polovico "zunaj", se pa tudi čisto stakneta... Ker ne kaže znakov, da jo hudo boli in ne šepa ves čas je veterinar predlagal, da se zaenkrat ne počne ničesar. Prav tako je omenil rizičnost operacije ker je precej slabo z obema kolkoma in ga je strah, da bi po operaciji obležala. Glukozamin ipd. naj v njenem primeru ne bi pomagal, ker je glede na njeno starost stvar po njegovo priojena.

In se porajata dve vprašanji. Ali je res bolje čakati, da se sesuje in potem opraviti operacije?

Ali ima kdo izkušnje oz. podatke o uspešnosti tovrstne operacije?


Čuden mi je pa tudi podatek, da naj bi bile opravljene le približno 3 operacje, ko je šlo za displazijo obeh kolkov (predvidevam, da je mislil takšne, ki jih je sam izvedel in ne nasplošno Slovenije...)

Matko v Topolšici? Jaz bi definitivno hotla slišat drugo mnenje. Pa če bo isto, vsaj lažje sprejmeš.

Mu je mail poslala ampak še ni odgovora.

Slucajno ves pri kom je bila na pregledu?

Nažalost sem z imeni tako zelo slaba, v Mestnem Log pa zelo redko, da ne več. Sem vedela še kak dan po pregledu, sedaj pa pri najboljši volji ne več. Lahko samo povem, da je bil starejši moški, vitek in visok.

V tem primeru se absolutno obrnite se po drugo mnenje ...

Lahko gre na na isti kliniki k prof. Zorku ali pa k Matku v Topolsico.

Dober dan zanima me če mi lahko pomagate, mojega psa boli na dotik zadnji kolk in me zanima če je to mogoče dispalzija?? :(

LP

Takole na uč boš bolj težko zvedel kaj je in kaj ni narobe... Predlagam, da ga pelješ na pregled in (če je treba) slikanje kolkov. Tako boš vedel pri čem si.

Jaz bi definitivno (glede na 2 zelo dobri izkušnji) poklicala v Topolšico (dr. Matka) in se dogovorila za pregled.
Če se mu bo zdelo karkoli sumljivo bo naredil RTG posnetek in povedal kako in kaj je s kolkom ter seveda
predlagal potek zdravljenja. K njemu zahajajo pacienti tudi izven slovenskih meja in to verjetno pove vse  ;)

Mene pa zanimajo izkušnje glede branja rezultatov sklepov za prednike psa. Kako daleč se gre tu z 'izbirčnostjo', da si lahko zadovoljen in imaš precej dobre možnosti za zdravega psa? Konkretno gre za izbiro ene psičke, ki prihaja v slo iz nem, psarna je ok, samec je ta pravi plemenjak, karakterno in zdravstveno ok, pa še precej dela itd., tudi mama razstavno ta prava in še delovna psica, vendar je (gledam tudi druga legla podobnega ranga plus po bazi workingdogs.eu, kjer so podatki o posameznih psih fino na enem mestu) praktično nemogoče najt mladiče, kjer bi bili vsi štirje stari starši HD in ED povsem frei.  Kako daleč se gre tu, kaj je še sprejemljivo? Bom vesela kakšnih malo bolj izkušenih mnenj.
Ne kupujem pa jaz, me pa zanima, ker z bodočimi lastniki skupaj gledamo kaj in kako bi bilo pametno...

Bolj kot HD/ED ocene je pomembno, kako zgledajo predniki in sorodniki te psičke pri dvanajstih, trinajstih letih. Ker pes ni sestavljen samo iz kolkov in komolcev. drugače pa: če ima moja psica kolke A, mi je čisto vseeno, če ima samec kolke B, dokler noben izmed prednikov in sorodnikov na obeh straneh nima ocene slabše od C.

Imam leto dni staro nemško ovčarko, ki pa so na žalost ugotovili displazijo kolka. Operacija je očitno neizogibna in me zanima ali ima kdo izkušnjo kako je z okrevanjem. Povedali so že, da okrevanje traja 12 tednov. Zanimajo me izkušnje.
lp Eva

Na tvojem mestu bi se v SLO obrnila na Kristino Porenta po navodila za rehabilitacijo in za tem vzdrževanje stanja. Čimprej, že pred operacijo bi rekla kakšno besedo z njo. Ona najbrž tudi pozna v naši sosednji Avstriji in Hrvaški kje imajo vodni treadmill ipd.