mojpes.net

Pozdravljeni!

Naj vam predstavim situacijo z mojim psom. Upam, da bom dobil kakšne nasvete, saj bi mi zelo prav prišli. Imam torej 3 leta starega nemškega ovčarja. Ko je zapustil mamino varstvo po prvih mesecih, je prišel k nam. Dejansko smo ga torej kupili kot še mladička. Že kot mladič je zelo zelo rad vlekel povodec pri sprehodu. Nato je obiskoval šolo, kjer se je naučil osnovnih tehnik, vendar jih je bolj uproabljaš v šoli, kot v vsakdanjem življenju. Sprehodi so tako vedno bili trdoživi. Kar naenkrat je name začel renčati na dvorišču. Ni mi dovolil približati se njegovi utici. Postajalo je čedalje bolj zaskrbljujoče, saj tudi danes renči na dvorišču name, četudi se z njim ne ukvarjam! V vsakem koraku vidi v meni nevarnost, je ves čas na preži in se ob meni velikokrat (na dvorišču) ne sprosti. Ko sva zunaj na sprehodu, je drugače. Tudi ko ve, da se odpravljava ven, spremeni svoje razpoloženje doma in se vede zelo veselo. Torej sem ga verjetno uštel pri vzgoji. Sem mogoče hotel biti preveč avtoritativni in sem uporabil napačne metode ali pa preveč popustljiv. Ali pa preprosto me ne mara! Ne vem sicer zakaj, saj sem edini pri hiši, ki ga peljem na sprehode. Ko me potrebuje, se vede normalno, ko pa prideva nazaj domov, je spet vse enako. Sprehodi so tako zame postali že nekakšna nadloga, saj čutim, da me nekako nima preveč rad in težko ga umirim pri navadni hoji. To, da je zelo energičen na sprehodu, še prenesem.. ostalo pa me zelo skrbi.
Ima kdo kakšen posoben problem? Kaj mi svetujete?

Najlepša hvala!

Ojej, vidva sta pa res v težavah in sem čisto prepričana, da rabita temeljito strokovno pomoč. ****

Hvala za info. A je mogoče tud kaj krivo, da ni kastriran in še ''devičnik'' ?

Ne bi rekla, da bi s kastracijo ali parjenjem karkoli rešila :)  Verjetno kar prav domnevaš, da se vama je zgodilo nekaj kratkih stikov in napak v vzgoji. Niti ne bi rekla, da te ne mara, verjetno pa čisto po pasji pameti izkorišča tvojo negotovost in zaskrbljenost 8)

Prepričana sem, da lahko rešita vajine težave, le pomoč potrebujeta, kot sem že prej napisala in kar pohiti!

Mislim, da to ni primer le za svetovalca za vedenje živali.

Gre čisto preprosto za skupek domače vzgoje, odnosa do psa, kako ste se vi obnesli kot vodnik psa v šoli.
V času sprehoda se vas veseli, ker je sprehod za njega nagrada.
Obrnila bi se na vsako boljšo pasjo šolo, kjer učijo po primernih metodah, na njihovega izkušenega inštruktorja.
Nemški ovčarji so znani po pretiranem čuvanju, pa naj bo to karkoli že. Velikokrat postane to neprijetno za lastnika. Ne gre za to, da vas pes ne mara. Verjetno ste oseba, ki jo ima najraje. Samo na žalost je on sedaj prepričan, da je pri določenih stvareh nesporno tisti, ki odloča, kdo se bo približal uti.

Mlad pes, kot je on, potrebuje veliko fizičnih aktivnosti, neko delo (naj bo to kak pasji šport ali tekmovanja) in ves čas tudi zaposlitev za možgane. pri delu (poslušnost, agility, frizbi, metanje žogic), se pes nauči, da VSE nagrade in hrana prihaja le od vas in verjemite, da gredo taki psi po aktivnem dnevu doma le še spat in nimajo časa razmišljati o tem, da bi kaj čuvali.
Glede na opis, bi rekla, da ste se z njim premalo ukvarjali oziroma zaposlili njegove možgane. pri nobenem mladem, zdravem psu ni dovolj, da ga na sprehodu na vrvici peljemo poleg . To ga seveda dolgočasi in počasi pridemo do vlečenja, on je seveda močan, vi mu sledite in mu s tem še potrjujete, da je vlečenje OK. če imate le možnost, ga znorite po kakih gozdnih poteh, kjer bo lahko odpet in se bo zdivjal ali pa bo vsaj na zelo dolgi vrvici lahko (če je res neubogljiv in bi bil lahko nevaren za divjad).

Ne bi bilo slabo, če bi šli z njim res do dobre pasje šole in se vpisali v kak tečaj. Niti ni nujno, da greste na izpit, ampak v šoli vas naj naučijo kako psa motivirati, kako ga pripraviti do igre, kako nagrajevati - preko tega se bo naučil, da ste vi tisti, od katerega dobi potrditev in nagrade. Tako mu niti na misel več ne bo prišlo, da bi potem na vas renčal. Na ta način se pri psih vzpostavi hierarhija, če hočete: povemo mu, da dobi vse, samo narediti mora točno tisto, kar MI hočemo. Recimo veliko psov, ki se uči s klikerjem, dobi velik delež dnevnega obroka ob delu - torej eno vedenje, en briket. verjetno on sicer poje veliko brikekov na dan:) Ampak poglejte s te plati. Kaj bi se zgodilo, če bi dobil vse briketke le, ko bi naredil neko vedenje, recimo sedi, prostor, položaj poleg, dvigni tačkov zrak, stopi nazaj (seznam trikcov je neskončen) in to seveda po enega, iz vaše roke? Pa recimo vrgli bi briket, vsakič ko bi šli mimo pesjaka? Koliko časa bi še renčal na vas? Bo kmalu ugotovil, da se mu ne splača. Kmalu se bo celo začel neskončno veseliti vsakega vašega mimohoda. Psi so zelo praktični in počnejo le tisto, kar se jim splača. Mi smo seveda pametnejši in moramo jih prepričati, da se jim splača predvsem tisto, kar MI hočemo.

Jaz recimo svojega psa čisto vsak dan šolam, če temu lahko tako rečem. Vsak dan dolgi sprehodi (neprivezana, v gozdu), vmes metanje palic, pa kako minutko povadimo poleg, doma pa po par minut učenja novih trikcov, poliranje starih. In veliko veliko igranja na način, ki je njej najljubši (kjer do onemoglosti lahko renči, ampak renči v igri, na igračo v gobcu). Ko končamo, gre samo še spat. Nima časa, da bi še o čuvanju ležišča razmišljala.

No, ker ne poznam situacije, je seveda najprej pomembno, da se pogovorite s kakim res dobrim inštruktorjem za šolanje, ki dobro pozna vedenjske težave.

Se strinjam in največjo krivdo pripisujem sebi. V bistvu je težava, ker sem edini, ki ga peljem na sprehode in potrebujem veliko časa, da ga lahko odpeljem nekam, kjer ga lahko spustim s povodca. To poskušam storiti na vsakem sprehodu.. blizu je stadion in tam se znori z žogico. In tudi če pride utrujen domov, prvo kar naredi je to, da gre do svojih briketov in jih je, pri tem pa je na preži, da se jaz ne približćam. Ko grem v garažo odložit povodec, pride za mano in zarenči name. Kot da išče probleme, četudi ga ne bi niti pogledal. Skratka zdi se mi, da hoče izzvat težave.
Še ena moteča zadeva je. Ko mu mečem žogico in gre po njo, je potem ne spusti. Moram ga prisilit, da mi jo spusti in mu jo ponovno vržem. A mi kdo zna svetovat, kako ga navadim, da mi žogico vsakič sam spusti? Ker ko ga moram prisliti, mu več to ni všeč pomoje in tudi tu izgubljava motive lepega odnosa.
Tudi ko hodiva, ve, da ne dovolim tega, da zelo vleče in mu dam to vedet. Za nekaj časa se lahko umiri, jutri, na naslednjem sprehodu, pa bo spet enako.
Ampak ja.. definitivno mislim, da je premalo zunaj in bom poskusil najti čimveč časa.

Mogoče vpliva na to kaj tudi, ker je redkokdaj v hiši noter in zelo pogosto ga ''odženejo'' ven in je tako največ časa na dvorišču..?

Kdo pa ga odžene ven?
Bojancek, a ti nimaš vpliva na to, a je pes lahko notri? Mislim - ne morem vedeti ali si odrasla oseba, ali mlajši?
Je pa res kar težko tole brat, da pes renči nate in pravzaprav izziva prepir....
Najprej potrebuješ verjetno posvet z enim pasjim strokovnjakom ti, da ti pokaže prave tehnike vzpostavljanja avtoritete.
Ne gre mogoče toliko za to, da je pes premalo zunaj, kot za to, da v tebi ne vidi vodje, se mi zdi :-\
Srečno....

Sploh nima veze ali je pes notri ali zunaj. A hočete, da tudi notri renči nanj? Tukaj je totalno zatajila vzgoja ali pač vajin odnos. Pes komandira, ti si njegov podložnik. Obvezno v pasjo šolo in ne samo v skupino, ampak večinoma privat ure. Doma delat vaje poslušnosti, ko mu neseš hrano zahtevaj da se usede, ko ga pelješ ven naj se prej usede ali uleže. Zunaj ga NE spuščaj, ker če se kaj zgodi ne boš mogel pomagat in boš kvečjemu pokasiral kak ugriz za "nagrado". Skozi vrata moraš ti prvi. Skozi vsako ožino prvi. Vedno moraš biti na višjem mestu kot ti. ČE se hoče pobožat naj nekaj naredi najprej in tako naprej. Ne približuj se utim, če nimaš namen se s psom igrat ali hranit. Če greš mimo renčanje ignoriraj.
Ko mu neseš hrano pojdi direktno zraven, ko bo prišel ven, da bi dobil hrano, naj jo dobi samo če se usede in počaka, da mu nasuješ ali pa mu daj po koščkih, vsakič naj naredi nekaj drugega... Situacij je ogromno...

Če te vleče se ustavi ali pa zamenjaj smer. Ko popusti povodec ga nagradi s hrano.

Zaenkrat ga ne božaj po glavi in če boš kje prebral, da se psa, ko zarenči nate da na hrbet, tega ne naredi, ker boš zelo verjetno pokasiral ugriz. To ni tvoja rešitev...

Čimpraj do inštruktorja, ki ne bo delal na silo in pri katerem boš dobil dober občutek.

Zgoraj navedena svetovalka za vedenje živali je tudi izkušena inštruktorica in nemške ovčarje dobro pozna.

Ja, prav zato sem jo predlagala ;)

pri nobenem mladem, zdravem psu ni dovolj, da ga na sprehodu na vrvici peljemo poleg . To ga seveda dolgočasi in počasi pridemo do vlečenja, on je seveda močan, vi mu sledite in mu s tem še potrjujete, da je vlečenje OK. če imate le možnost, ga znorite po kakih gozdnih poteh, kjer bo lahko odpet in se bo zdivjal ali pa bo vsaj na zelo dolgi vrvici lahko (če je res neubogljiv in bi bil lahko nevaren za divjad).

Zelo težko je opisati celotno situacijo tukaj. Uporabljal sem ze nekaj tehnik, ki ste mi jih navedli, ampak ne vem.. verjetno primanjkuje v meni vztrajnosti, saj me vso to odbijanje z njegove strani malo prizadene in oddalji, kar ni v redu. In to ko vleče na sprehodih.. spomnim se prvih sprehodov in je za svojo starost ze takrat zelo vlekel. Mislim, da ima to prirojeno in se zaveda, da ne sme, le ne da se mu upoštevat tega. To pa je lahko posledica mnogih dejavnikov.
In ja.. je težko brat, ko napišem, da pess izziva.. ampak žal tako je tukaj. Še en primer: hodim v hiši in včasih, ko se približam vratom, pred katerimi sedi, zarenči ko začuti mojo bližino.
Kocka - sem v 20. letu starosti in doma ne morem komandirat, če bo noter. V meni ne vidi vodje ja.. ampak tudi v mami ne vidi vodje, pa je zelo zelo vesel vsakega njenega prihoda. Pa ga mislim da najbolj ''meče'' iz hiše, lahko se približa uti in hrani. Ne renči nanjo. V očetu pa vidi komando. Ne vem.. mene je verjetno hotel obrniti, ampak jaz se nisem dal. In lahko trdim, da nisem v podrejenem položaju, le napačne metode sem verjetno ubiral.
Skratka, povem vam le, da zelo spreminja svoje obnašanje pes in je zelo čuden.. čeprav ga imam zelo rad :) Ampak obnaša se zelo nenavadno. Včasih sem prav zmeden in ne vem kaj hoče in čuti do mene. Je pa zelo prijazen pes.. Se priporočam za kakšen sprehod, če je kdo iz Maribora :)

Bojanček, predvsem ne obupat!
Sama se trenutno "borim" s 6 letnim NO, kjer vzgoje skoraj ni bilo. Na kratko bi ga lahko opisala: enkrat angel - drugič hudič! V mojem primeru psa vodiva na sprehod dve osebi ( popolnoma različna pristopa pri vzgoji!) in zato je prevzgoja zato še toliko bolj težavna, ker vsak napredek, ki ga jaz dosežem, na sprehodu z lastnikom zvodeni. Ampak napredujemo korak po koraku, s pomočjo prave pasje šole.
Mogoče bo tebi lažje, ker si edini vodnik.

Bojancek, mogoče sem udarila čisto mimo, samo kot ideja...
Kaj pa če pes celo familijo vodi za nos in si je v svoji glavi utrdil položaj, kjer je on pred tvojo mamo in očetom. Če je z njima pometel in ga 'ubogata', potem ostaneš samo še ti, ki ogrožaš njegov prestol. Delno si to očitno dopustil, dal si mu  idejo, da se da vzpenjati po lestvici nad tebe, hkrati pa se mu ne daš do konca in zdaj vidi, da si malo trd oreh in te bo treba še nekoliko ustrahovat. Na sprehodu nista na njegovem teritoriju in ga ogrožaš malo manj...

Jaz bi najprej poskusila s pozitivno motivacijo, da bo malo pozabil na vse skupaj. Bodi ti tisti, ki te je vredno ves čas imet v bližini, ker imaš dišeče žepe polne dobrih reči, v roki igrače ali kaj drugega, kar mu je zelo zanimivo. Ne ga podkupovat z njimi, da ne renči, ampak jih samo imej, pa naj se on potrudi do tebe, ker 'se splača'. Naj mu bo prva ideja, ko te zagleda 'o, spet prihaja nekaj dobrega!' in ne 'huh, spet prihaja tist, ki ga moram uštimat in vzgajat'. Situacijam, ki izzovejo renčanje se skušaj v tem času izogibat, hkrati pa počasi uvajaj, da se je treba za tvoje polne žepe malo potrudit. Sedi, glas,karkoli, kar zna... In potem naj se za priboljške trudi vedno bolj (fajn je pred jedjo, ko je recimo lačen in motiviran).Pa zraven ogromno pohvale, seveda. Naj mu postane veselje delat s tabo, ker 'se splača'.

Metanje njega iz prestola bo tako bolj postopno, pa še mislil bo, da je v njegovo korist. Pes vodji rad ustreže in to naj bi bil cilj... Jaz ne bi nič na hitro in na silo, ker sta očitno v ta pravi konfliktni situaciji in tu je v direktni konfrontaciji res težko zmagat, sploh ker te po telesni moči 'nadmudri' kakorkoli obrneš.

Tole je samo razmišljanje ene popolne amaterke...
Drugače pa - če  ne vidiš izhoda in se ne bo obračalo na bolje, pejdi k stručkotu, ker tole na dolgi rok ne bo preveč dobro...

Mislim, da bi moral pomoč poiskati TAKOJ zdajle....če danes samo renči, bo jutri morda napadel domae ali koga drugega...

Ima se za šefa krdela, Bojanček sam pove, da mu manjka odločnosti in vztrajnosti....ki pa ju bo vsekakor potreboval, kajti tako nakopičene težave je nemogoče rešiti od danes na jutri!

FŽ - zelo dobro razmišljaš. Tudi (resnični) stručkoti se problema lotijo na tak način. Psa ne izzivš, ampak če hoče doseči kakrkoli zanj prijetnega, si mora to prej zaslužiti. To je en del rehabilitacije (lastnikovega položaja v "krdelu"). Zraven sodijo še vaje poslušnosti, ki utrjujejo položaj vodnika (in se jih naučiš v pasji šoli, če jih še ne obvladaš). Pa seveda je treba psa fizično in psihično utruditi. Za prvo sprehodi niso dovolj, najbolj se obnese tek, za drugo se pa poleg vaj poslušnosti skrajni fino obnesejo trikci. Sicer se bo komu zdelo hecno učiti trikce NO, ampak zadeva deluje - zabavno tako za vodnika kot za psa, krepi se medsebojno sodelovanje in medsebojna povezava.

Bojanček, lahko se obrneš tudi na KD Maribor. V ponedeljek in sredo od 17:00 ure dalje so tečaji poslušnosti. Pojdi tja, povej kakšne težave imaš s psom in se jim pridruži. Sam ne boš rešil problema.
Pa obilo uspeha in vztrajnosti ti želim :).

Še to: zelo odsvetujem "strokovnjake" ki se problema dominance lotijo po bližnjici z direktno komfrontacijo s psom. Po sistemu, da je psu treba pokazati njegovega vraga.

Hja, za začetek se sicer lahko obrne na KD, ampak brez zamere, tam lahko opravlja tisto vzporedno fazo poslušnosti, nekako pa nisem prepričana, da so tam dovolj podkovani za tako kompleksen problem. Jaz bi se vsekakor obrnila na Metodo katere telefonska ti je bila posredovana v prvem odgovoru, razloži ji problem, dogovorita se kako bi lahko sodelovala in če le imaš dovolj volje, je problem več kot rešljiv.

Jaz sm pa prebrala, da je zelo zelo dobro za psa, da ga večkrat vzememo s sabo v stanovanje, da vidi, kako živimo, da občuti, da je tudi on ljubljen. Saj on občuti, da ga imaš rad, ampak zgleda, da ne dovolj. (ne da ga nimaš ti dovolj rad, ampak on tega ne občuti na pravi način). Pa tudi karakter NO-ja ni ravno "lahek", ga ima sosed, in slutim, da ima kar podobne težave. Pes namreč ves čas laja na druge ljudi, čeprav gremo samo lepo mimo, ali s psom, ali brez. Je rekel njegov lastnik, da je "žleht", pa sem mu rekla, da ni noben pes žleht, le s tem pokaže, da delajo nekaj narobe. Pa psa je potrebno veliko crkljat, se igrat z njim, uživat v njegovi družbi (ne rečem, da ti ne uživaš). Pes namreč takoj občuti, če delamo z njim nekaj na silo. On mora uživat v odnosu s tabo, in komaj čakat, da prideš do njega. Sem tudi jaz en laik, vendar vidim tukaj, da res ne boste zmogli sami. Poiščite čim prejšnjo pomoč, pa srečno!  :)

Ne vem branka, ampak mislim da tukaj nimaš prav, mislim da tukaj ne gre za težave zaradi premalo "ljubezni", ampak vzgojne napake in vprašanje rangiranja v krdelu, kjer je pes očitno daleč previsoko. Ljubezen do psa pa je treba tukaj pokazat ne s tem, da se ga več crklja, ampak s tem, da se v njega vloži trud, z zgoraj že ne vem kolikorat omenjeno strokovno pomočjo in ne na pamet in se tako naredi skupno življenje lepše. To je po mojem mnenju prav način, ne pa crkljanje. In tudi tukaj pomoje ni občutek v tem, da pes ne bi dovolj čutil, da ga imaš rad, ampak v zaupanju in spoštovanju.

McKruster, seveda, čisto možno da nimam prav.  :-\ Potem pa žal ne znam pomagat... :-\ lahko zaželim le srečo.  :)

Saj se eno in drugo ne izključuje. Pa še, če pretežno zunanjega psa jemlješ v hišo, ga jemlješ iz "njegovega" vrta, ki si ga lasti, na čisto svoje ozemlje, kjer ni tako zelo pogumen.

Moje psice imajo za hišo večji izpust. Tja noter jaz bolj redko hodim, toliko da se pospravi. Pa še to ponavadi takrat, ko psice niso notri, da mi niso na poti. In imajo tisti košček zemljice čisto za svoj. Kadar pa vendarle grem tja noter med psice, je zelo zanimivo: vedejo se, kot da bi prišla k njim v goste. Po naravi so izjemno prijazne in jim kaj takega kot renčanje na ljudi ne pride niti  na misel. Se pa nosijo silno pokonci, hodijo čisto po konicah krempljev, da bi bile ja večje in mi ponosno razkažejo čisto vsako novo luknjo ali vejo. Ker nimamo problemov s tem, kdo je sicer šef, se mi zdi  tako vedenje povsem sprejemljivo. Če bi obstajal kakršen koli problem, pa si lastništva nad katerim koli koščkom vrta  ali hiše ne bi smele privoščiti.

McKruster, mogoče imaš glede KDja prav, tiste Metode ne poznam, da bi lahko sodila. Tudi sama imam psico s "posebnimi potrebami", kot ji sama včasih rečem (ljubkovalno, da ne bo pomote, hihi...), ki pa so drugačne kot jih ima Bojanček. Priznam, da sem na trenutke podvomila in je kazala ravno kontra sliko, kot sem pričakovala. Ampak v vsakdanjem življenju so se nekatere stvari, ki se jih je tam naučila, obnesle. No, ja, mogoče sem se jih naučila jaz, hihi... kakorkoli, srečno Bojančku.

Saj sem hotela že jaz napisati, da sta pojma spoštovanje, in zaupanje močno povezana s pojomom "ljubezen". Ni enega brez drugega.  :) Zaupanje in spoštovanje pride iz ljubezni. Pa srečno!

Razen če človek to pojmuje kot razvajanje in popuščanje...  :-\

Ko je bil naš Don star 7 ali 8 mesecev in je bil pri nas mesec ali dva( najdenček), je poskušal mene podredit. Če sem mu karkoli ukazala je začel renčat in celo šavsat proti meni. Nikoli doma, vedno na sprehodu, doma pa je včasih skakal vame, kot da me hoče podreti na tla.
Njegovo renčanje sem ignorirala, takoj obrnila proti domu in ga za uro ali dve zaprla v pesjak, čeprav je sicer živel z nami v hiši. Kadar pa je doma skakal vame sem tudi to ignorirala, ko je prenehal pa sem ga nagradila. Na začetku sem se njegovega obnašanja ustrašila, očitno je to čutil in bilo je še slabše. Potem sem prvo sebe spravila v red in nastopila mirno ampak odločno. Težava je bila v slabem mesecu odpravljena. Nekajkrat nedolgo za tem je  še poskusil s starim obnašanjem, vsakič je videl, da ne bo šlo. Potem sta z možem tudi opravila šolo. Sedaj je pes skuliran in je užitek živeti z njim.
Za vas pa priporočam strokovnjaka, se res splača vložiti nekaj dodatnega časa v psa. In ko bo vse slabo za vama, bosta najboljša prijatelja, ponosen boš nase in nanj.  
Srečno!  :)

Obstaja pa tudi knjiga z naslovom Težave s psom...Čisto tako...

Metoda Mikuž Bračkovič je profesionalna (diplomirala v Angliji) svetovalka za vedenje družnih živali, predsednica Kluba za tibetanske pasme Slovenije, Mednarodna kinološka sodnica in soustanoviteljica pasje šole Švrk. Njeni strokovni članki so prej pravilo kot izjema v Kinologu, pogosto pa organizira tudi predavanja na temo vzgoje psov. 18.4. leto bo imela v KD Domžale seminar za inštruktorje http://www.kinoloska-zveza.si/sl/novice/104

Lanabela, fajn slišat, sploh ker sem v življenju vzgojila enega samega psa, ki si nikdar ni upal(a) povzpet nad mene. Poskušala pa seveda je.
Še največja moja napaka je bilo poslušanje 'stručkotov' o tresenju mladiča, ko zarenči pri hrani. Če bi poslušala sebe, tega ne bi naredila nikdar. Pa ne zato, ker sem apriori proti, ampak ker karakter psice absolutno ni bil primeren temu načinu. Stresla sem le enkrat - posledica - večtedensko sedenje pri skledi in odpravljanje strahu pred pritaknit se hrane. Potem smo se naučili jesti na povelje (verjetno izgledaš malo nor, če moraš svojemu RW rečt 'paaapej, paaaapej', vsakič ko dobi hrano?).

Bojanček, saj boš poročal o pozitivnih spremembah, kaj?
Zna bit spodbudno za vse, ki prehitro obupajo nad psom (in s tem v bistvu nad sabo), ko se vidi, kaj lahko čisti amater z malce strokovne pomoči naredi iz svojega prej nemogočega psa. Se splača potrudit  :P

Najlepša hvala za vse odgovore, nasvete, predloge in ostale informacije. Sva ravnokar bila zunaj na daljšem sprehodu in uporabil sem nekatere predlagane metode. Torej, preden sem mu nekaj ponudil, je moral zame nekaj naredit. Ko sva prišla domov, sem ignoriral njegove poglede in se odpravil v hišo. Ni zarenčal. Ko pa sem mu nasipal brikete v posodo in mu jih hotel položiti na tla, je močno začel renčati. Res ne vem kaj naj naredim v takšnih trenutkih. Ali naj ignoriram (to mi daje občutek podrejenosti) ali pa ga preprosto vdarim. Res ne vem, kako ubrati pravilno pot.
V soboto po predolgem času začenjava spet hoditi v šolo.

Če se boš poslužil sile bo še slabše in pot do ponovnega zbližanja še daljša. Res se posvetuj s strokovnjakinjo, ki ti jo svetujejo , čimprej. Jaz bi na tvojem mestu takoj poklicala in prosila za nasvet glede renčanja pri hranjenju, ter se zmenila za v naprej. Če ga ignoriraš to ne pomeni, da se mu podrejaš, nasprotno.

Bojanček, jaz bi takole naredila... drži skledo s hrano v roki (nekje v taki višini kot neseš krožnik) in mu reči sedi. Ko sede mu postavi skledo s hrano na tla. Če zaranči, mu je ne postavi na tla... zravnaj se s skledo v roki in mu reči ne. Sekundo počakaj in mu spet reči naj sede. Ko sede, mu spet ponudi skledo in če zarenči se spet vzravnaj s skledo v roki in mu glasno reči ne. Odkorakaj proč (s skledo vred). Čez nekaj minut se vrni z briketi v žepu. Reči mu naj sede in mu ponudi briket iz roke (ampak šele ko sede) in ga pohvali. Medtem ko sedi mu dajaj briket po briket in ga hvali (npr. priden, sedi...). Potem pojdi proč in se vrni s skledo briketov. Vajo ponovi od začetka.

NIKOLI, ampak res nikoli ga ne tepi pri hranjenju! (Kar pa ne pomeni, da ga drugače lahko ;) )

Patapižu, nekaj takega sem nameraval izvesti ja. Ampak to renčanje je preveč močno, da bi se lahko umiril, če sem ob njem. Renčanje traja evs čas, dokler ne odidem. Sem držal posodo in mu rekel naj sede. Ampak je renčal in renčal. Priznam, da sem se raje umaknil, ker je to sila neprijetno. Imam negativne izkušnje (majhen ugriz).

Patapižu, jaz ga ne bi upala dražit s celo skledo, ker jo očitno ljubosumno čuva. Kaj če skoči vanj? Potem sta prestopila mejo, ki je res res zoprna...

A uboga, če mu daš prostor ali sedi in tam ostane tudi če se oddaljiš?
- Jaz bi mu dala 'sedi' nekje sredi dvorišča (sklede ni), potem bi se postavila par metrov stran od njega, ga poklicala in pohvalila z enim briketom, ki jih sicer večerja. To ponoviš parkrat, predvidevam, da bo delal, ker bo lakota dodatna motivacija.
- Nato (drugi korak) mu spet daš sedi, se oddaljiš še malo bolj - ko pride do tebe, mu za nagrado daš en briketek v njegovo skledo (ki jo imaš prej skrito jo za hrbtom ali podobno). Ponoviš še ene parkrat, potem mu skledo kot ponavadi napolniš z briketi, ga pokličeš, ti pa se odstraniš, da ne boš izzival konflikta. Naj je drugje kot ponavadi, lahko sredi vrta (lahko tudi iz druge sklede kot ponavadi), predvsem pa nekje, kjer ni tako siguren, kot v svojem pesjaku, ker v njegovi glavi verjetno pred teboj varuje cel jedilni okoliš.

Če bo v drugem koraku (ob skledi) renčal, bi mu jaz par dni cel obrok zdajala iz roke, kot pohvalo za izvedbo neke vaje. Narediš pa razumno ponovitev števila vaj (recimo razparceliraš obrok na 15 delov), da ne bosta ravno vsakega briketa posebej jedla, ker bo izgubil potrpljenje.

Cilj je, da se mu pokaže, da se te splača ubogat. Hrana je, če si ti - car in vladar - zadovoljen, če nisi, je pač ni.
Preveč trd in neusmiljen na začetku seveda ne bit, vse skupaj naj bo igra, brez vsake napetosti, da ne boš nove konfliktne situacije povzročil.

Se pa strinjam z Liso, strokovni nasvet čimprej...

Malo prej je prišel na teraso z žogo in hotel, da mu jo trgam iz ust (igra). Vidite, kako se spreminja. Res ne razumem kako naj ravnam.. bom se posvetoval.

Ignoriraj, nujno. Igro moraš vedno začet (in končat) ti, on ne sme biti tisti, mki odloča, kdaj se bosta igrala in kdaj te ima dosti, pa te pošlje nazaj v hišo.

Sem pozabila dokončat...
če ti rata, da poje posamezen briketek iz sklede ne da se oglasi, daj v posodo postopoma več in več briketov.
Na koncu mora bit tako, da lahko stojiš zraven (morno, brez nenadnih gibov) medtem ko je. Počasi vključi gibe, se popraskaj po glavi, dvigni nogo (pazi da te ne vidijo sosedje, ker bodo ob tehle obredih itak rešilca klicali ;) ) Potem mu kot nagrado za izvršeno vajo daš briketek iz roke tako, da roka počiva v skledi. Nadaljuj počasi, na koncu mora bit tako, da ti lahko malo mešaš po skledi, pa ga to ne bo živciralo.
Sicer nisem prepričana, da bosta prišla čisto do konca, ampak če vsaj nekam prideta (recimo, da si lahko vsaj zraven brez strahu), bo že nekaj...

Pripraviti ga moram do tega, da bo res lačen. Morda mu zjutraj ne dam obroka, pa mu šele popoldne nasipam. Bo bolj lačen.
Najlepša hvala ;)

Župca, ni bilo mišljeno kot draženje... skleda sama ne prileti po luftu, ne ;).

Vixen, se strinjam. Tudi ko se pride pomulit k balkonskim vratom moje sobe, ga ne spustim noter, ampak takrat, ko bom jaz hotel.

Patapižu, saj nisem mislila tako...
Draženje je zanj lahko že samo dejstvo, da Bojanček drži njegovo skledo na njegovem teritoriju.
Sem markirala v citatu vse tiste dele, kjer bi po mojem lahko prišlo do tega, da skoči vanj. Ne vem, kako hudo dejansko je, ampak sliši se vse skupaj kar sitno... Drugače pa je najin princip itak podoben - hrano iz roke, kot nagrado za delo, 'pridnost'.

Verjetno res, ja.

Se mi je pa postavilo še eno vprašanje... kdo ga je do sedaj hranil in kako? Pes je star tri leta, če se ne motim. Renči samo, ko ga ti hraniš Bojanček ali na vse družinske člane?

Skledo lahko komot tudi umakneš in mu nekaj časa daješ hrano iz roke kot nagrado.
Ko pa hočeš uvest nazaj skledo naj bo prazna in mu kot nagrado za izveden ukaz v skledo mečeš po briket ali dva, brez da se sklanjaš pred njim. Izogni se konfliktnim situacijam. Če čuva skledo naj je ni. Za nagrado mu brikete lahko tudi mečeš sem pa tja, ne pa v gobec tlačiš, da bolj dinamično. Nobene kosti, nobene žvečke... nič kar lahko čuva. In nikakor ga ne smeš fizično kaznovat!

Igro določaš ti in samo ko si zasluži. Kot čisto vse kar hoče!

Patapižu, stvar je malo bolj kompleksna kot pa samo pri hrani. Pogosti renči tudi, če mu ponudim kaj bolj okusnejšega (npr. kost), saj skoraj vsak moj stik z njim na dvorišču (bodisi dotik, bodisi moja bližina) razume kot nek napad, pred katerim se mora obvarovati. Pa ne zato, ker bi ga bilo strah, ampak iz povsem meni neznanega razloga. In prav temu hočem priti do dna.
Hrani pa ga sicer oče.  Brikete mu nasipa zjutraj, ko gre v službo. Čez dan ponavadi ostane nekaj briketov še v posodi. Potem pa še mu zvečer nasipa. Rad bi ta sistem spremenil in sicer, da bi mu jaz dajal hrano in v manjši količini, tako da bo bolj lačen čez dan in bolj željan hrane.

Aja, renči pa samo name. Tudi na brata, ampak brat je večinoma iz mesta in manj v stiku z njim kot jaz.

Bojancek, tole je bolj zafrknjena situacija, kot se zdi na prvi pogled...
Lahko probaš malo tistih hecov s hrano, ki smo ti jih predlagali. Da ga hraniš samo ti, pa lačnega, pa za nagrado, samo iz roke, brez sklede... ampak če si hočeš dobro, vsekakor poišči strokovnjaka, ki ti bo v privat uri razjasnil zadeve in pomagal situacijo razrešit. Vsega tega se v šoli z več tečajniki zagotovo ne da obdelat. Sploh ker ni problem v tem ali on zna sedi, poleg itd., ampak v vajinem odosu in posledično njegovi agresiji.

Aja, še to me je zmotilo, da vedno praviš, da on postaja 'čuden'. On ni čuden, zmešan (tudi taki primeri so, ampak res redki), on je samo posledica vzgoje. Njegov nagonski razum mu je povedal, da se tak način v dani situaciji najbolj splača oz. je najbolj naraven odziv. Če boste dano situacijo spremenili, ste na dobri poti, da bo tudi njegov odziv nanjo splahnel - čeprav bo trajalo, ker je navada železna srajca in se privzgojeno odpravlja počasi, sploh če se je vedenje utrjevalo dlje časa.

Pa pohiti, ni vredno čakat, sicer se ti bo počasi zgodilo, da boš smel stopit na dvorišče samo še takrat, kadar bo pes privezan ali zaprt.
To pa lahko pomeni - samo ena napakica in si v Slovenskih novicah pod 'Spet napad domačega psa'. Ti ne želim česa podobnega...

Jaz sem pa večkrat zasledila, da ko on zarenči se ti nagonsko umakneš, odstraniš...
S tem le potrjuješ njegov odnos do tebe, saj začuti da se ga bojiš, oz. z umikom/strahom odreagiraš na njegovo renčanje. Seveda ni da bi iskal konflikte z njim, glede na situacijo sploh ne, ampak kar tako umikat se mu pa res ne moreš večno.
Kako pa to, da ga na sprehod voziš samo ti?

Saj se mu ne umikam vedno. Je bilo tudi nekaj agresivnih potez z moje strani, ampak vse bolj mislim, da bi ga moral res pošteno prebutat. Se opravičujem, tudi jaz sem ljubitelj psov in svojega imam zelo rad. Ampak tudi svojega otroka bi vdaril, če bi se obnašal agresivno - to je samo za njegovo dobro. Umikan se zelo nerad, ampak včasih res ne vidim druge možnosti. Sploh pa si me je že privoščil in kaj takega si ne smem dovoliti. Zato moj predlog - nagobčnik gor in ko pride do take situacije, mu dam lekcijo. Mislim, da bo to znižalo njegovo samozavest in občutek nadvlade. Kaj mislite vi?
Na sprehod pa ga vozim samo jaz, ker mati ni fizično niti pripravljena sprehajati takšnega psa, brat je veliko odsoten, oče pa ga včasih odpelje na majhen sprehod, ampak to sploh ne jemljem tako, zato sem še vedno edini vodnik jaz.

ČE boš to naredu je boljše kar takoj začet iskat nov dom zanj.

Imaš napisano kaj naredit. Nehaj se igrat in pokliči strokovnjaka ki ti bo pomagal. Odgovor ni agresija ali kako temu praviš, ampak ignoriranje in sploh na začetku ustvarjanje takih pogojev, da nebi prihajalo do konfliktov. Z nagrajevanjem in delom s psom pa počasi gradit novi odnos.

Ti pa pošteno povem, s temi tvjimi zadnjimi sporočili in načinom razmišljanja ne boš naredu nič oz. samo poslabšal situacijo. Če hočeš bit pogrižen izvoli, če se hočeš kaj naučit brez tega pa stopi v stik s strokovnjakom, ki bo tvoj odnos s psom lahko opazoval in ti dal konkretna navodila kako naprej.
Če se jih boš držal in DELAL, bo še kaj nastalo, če ne pa je boljše, da s psom nehaš ukvarjat in naj to prevzame kdo drug.

In da si ne boš domišljal, da bo minili v enem mesecu ali celo prej. Rabil boš kako leto, da bo boljše in celo življenje, da bo tako tudi ostalo. Pes ni igračka!

Bojanček s takim odnosom ne boš dosegel popolnoma nič! Ti bi mu dal nagobčnik gor in ga zbutal?! Kaj si normaln??!!
Najprej se s psom zbližaj, potem pa kaj zahtevaj od njega. Ne moreš od njega zahtevat, da zdaj, ko si se ti blagovolil odločiti, da se boš malo ukvarjal z njim, bo pa on ves navdušen poskakoval po dvorišču in mahal z repom in padal dol od samega navdušenja. To tako ne gre. Se boš moral malo v roke vzet in svoj prosti čas posvetit tudi psu - s POZITIVNO motivacijo (če si se vpisal v šolo, ti bodo povedali kako in kaj), šele potem lahko od njega karkoli pričakuješ.

Vidim, kakšen vtis sem pustil:) Ampak temu sploh ni tako.. kot vi mislite. Sem miroljuben človek, bom poskusil razumno delovat. Se vam zahvaljujem za vse komentarje.

Bojancek, a nas ti malo vlečeš :-\?
Včasih so mi tvoji posti nekoliko čudni...
No, tudi meni bi se malo fržmagalo, če bi mi moj NO renčal na lastnem dvorišču, pa vseeno...
Če si resen ga ne boš premlatil (kot si napisal sam, da ga ne boš).
En tak sosedov non stop premlaten NO je pogrizel mene kot otroka - je skočil skozi okno (odprto), ko sem prišla na obisk in manekenka ne bom nikoli, ker imam še vedno take super brazgotine ::) :-X
Kasneje je enkrat potegnil dobesedno čreva ven našemu psu, ko je bil naš privezan na sprehodu, NO pa je letal odvezan naokoli, da se našega ni več dalo zakrpati in je moral biti evtanaziran - no evo, to so možne posledice ki vas čakajo, če boste nadaljevali trenutno stanje, oz. ga slabšali z agresijo proti psu.

Bojan, jaz tudi upam, da je bilo tole samo slaba ideja in izraz obupa, ki te prime (nekako razumljivo, ker je stvar zate res zoprna), ampak je ne misliš nikdar in nikoli udejanjit.
Če ga boš premlatil, bo on razmišljal takole - na mojem dvorišču, kjer renčim in odganjam jaz, kjer jaz grozim in določam, kdaj se mora on umakniti, kjer sem skratka šef, se me je moj podrejeni prav nemarno privoščil.

Naslednja poteza je, da te bo fajn kaznoval. Če ne drugače pa takrat, ko mu boš obrnil hrbet in bo vedel, da mu ne moreš vrnit.
Ne se igrat, taka mrcina te lahko lepo obdela, če si to zares zaželi!

Sicer si pa verjetno želiš tovariša, ki te je vesel, ne pa da trepeta pred tabo, ker se boji bolečine, hkrati pa tuhta, kako bi ti vrnil.

Oprosti, ampak če bi imel svojega psa zelo rad, kot opisuješ, ti še na misel ne bi prišlo da bi ga prebutal. Pa kaj je s tabo narobe res ? Daj se zamisli malo nad sabo. Agresija rodi agresijo, nisi še tega slišal ?! Še vedno pravim, da ta pes ne občuti dovolj ljubezni. Ne od tebe, ne od ostalih članov družine, kajti da ti pride na misel, da bi mu dal gor nagobčnik, po možnosti bi ga najbrž še privezal in nabutal, mislim  :-X adijo pamet. Upam, da tega ne boš naredil, oz. te prosim, da tega ne narediš. Za svoje dobro in za dobro ostalih ljudi, ki ga bodo srečevali na svoji poti. Daj prosim upoštevaj nasvet, da obiščeta strokovnjaka na tem področju. Prosim. LP

Bojanček omenjaš nekaj agresivnih potez s tvoje strani, ki naj bi se že nekajkrat zgodile. Vedi, da so takšne poteze situacijo samo poslabšale, kar si najbrž ugotovil tudi sam. S silo vzpodbujaš edino sovraštvo. Potrebno pa je vzpodbujati upoštevanje, spoštovanje in prijateljstvo. Živali nikoli ne delajo nekaj nam nezaželjenega nalašč ali zaradi neke hudobije. To so človeške lastnosti in ne živalske. Živali se obnašajo negativno ( kadar se) zaradi napačne vzgoje. Vzgoja se izvaja vztrajno in dosledno, brez popuščanja, obenem pa tudi brez vsakega  maltretiranja.
Verjamem vate, da bi rad izboljšal odnos z vajinim kosmatincem. Zato boš kontaktiral strokovnjakinjo, a ne. Upam, da nam boš poročal kako vama gre  :). Vsak korak v tej smeri bo prinesel zaželjene učinke. Včasih traja malo dalj, vendar se je vredno potrudit, res.

Seveda svojemu psu ne želim nič slabega, logično. In vem, da če je me ugriznil, smo posredno krivi mi doma. Ampak verjemite, da bi kar vsakemu prišlo to na misel, če bi se znašel v taki situaciji. Kot je rekla fižolova župca, to je izraz obupa, ki me včasih prime. Že delam na vaših predlogih. Sem poskusil izvesti trike s hrano, a ni ratalo. Takoj, ko sem mu ponudil, je zarenčal in se umaknil. Bom počakal do večera, ko bo bolj lačen. Po možnosti s kakšno kostjo :)

Ne kosti, ga bo preveč 'rajcalo', pa še čuvat jo bo hotel. Vzemi en sam briket, mali košček poli salame, sira ali podobno.
Lahko malo natančneje napišeš, kaj in kako si naredil, da ni šlo? Kje si mu dal, kaj, kako si se obnašal pri tem, kdaj je zarenčal, kako si odreagiral...
Čeprav (še enkrat) ti bomo tule res težko dali nasvet, ker ne vidimo, kaj delaš. V živo ti bo (en profi) stokrat laže pomagal.

Bojancek res...daj zaupaj strokovnjaku, ne vem zakaj je tak težko zavrtet telefon. V teh dveh dneh ko si tukaj gor pisal bi lahko že 10x govoril z Metodo in naredil precej večji korak kot si ga uspel sam.

Aja, pa še en predlog, te vaje izvajaj nekje zunaj doma, naredita najprej tam povezavo, pa se potem približujta domu. Hrane pa naj sploh ne dobi več drugače kot zgolj in samo iz tvoje roke...pričakuj da bo ene 3-4 dni lačen in bo štrajkal, potem pa se bo sprijaznil počasi.

Moj prijatelj danes ni nič jedel:) Popoldne sem poskusil vajo s hranjenjem iz mojih rok, a očitno ni bil preveč lačen, da bi mi ustregel. Sva pa malo prej poskusila v garaži in je uspelo. Ni zarenčal niti enkrat. Obrok sem razdelil na več delov in vsak del je pojedel iz mojih rok. Medtem pa je seveda ustregal mojim željam (sedi,prostor,tačka,...) :)

Bojan,

Vsak tvoj post, ki ga preberem, mi daje bolj slab občutek. Praviš, da te je pes celo že ugriznil... Čim prej v šolo in/ali k nekemu strokovnjaku. Če ti bo povedal, da ti bo psa najprej prebutal, reci hvala nasvidenje. Poišči drugega inštruktorja.

Tvoja situacija je tako resna, da je že kar žalostno. Po drugi strani zelo preprosto rešljivo, ampak spremeniti se boš moral TI najprej. Nimaš vseh pojmov razčiščenih. Najprej, da te pes nima rad... To lahko premlevaš in ponavljaš cel dan, pa ne boš čisto nič rešil. Psi ne čustvujejo kot ljudje, ne na enak način. Psi ne zamerijo, psi nimajo občutka krivde, psi ne ljubijo lastnikov. To smo jim mi pripisali. Mene moj pes gotovo ne ljubi ali kaj podobnega. Vendar pa neskončno uživa, ko delamo SKUPAJ aktivnosti, ki so ji pisane na kožo, recimo ravno v nedeljo je imela priložnost malo delati ob ovcah z mano. In verjemi, zaradi tega in s tem gradimo odnos, ne z božanjem in crklanjem (tudi s tem, ampak če bi ona izbirala, bi vsakič izbrala ovce in mene to neskončno veseli).

To, da boš psa udaril, ko renči nate. In da bi tudi otroka tako??? Pes NI otrok in ne funkcionira kot otrok! Pa otrok se tudi ne tepe. Pes delujo mnogo bolj preprosto, zelo hitro se nauči, kja je vzrok in posledica. Ne obremenjuj se s tem, koliko te ima rad.

Opisal si družinsko situacijo in povem ti, da sem jo uganila, še preden si napisal vse to. Torej, oče mu daje vso hrano. Mama ga naganja in mora jo poslušati. Pes vidi, da starši odločajo, kdaj sme biti noter, kdaj se dobi hrana in da si ti tu najmanjši faktor vpliva. Ti si po njegovo nizko na hierarhični lestvici in sedaj jo vidi tako: Oče, mama, on, ti, brat. Tako navzdol. Zato nate renči, seveda le takrat ne, ko ga pelješ na sprehod.

Ti se najprej pogovori s svojimi starši, povej, kaj se dogaja glede psa. Da ti ni prijetno, da lahko zadeva postane zelo zelo nevarna, da boš ti pokasiral ugrize. Razloži, na kak način se da situacija rešiti. Najprej morajo tebe podpreti tvoji starši, če tega ne bo, naj kar oče psa vodi na sprehod in v šolo hodi.

Torej:
1. VSO hrano mora dobiti pes obvezno le od tebe. Nič zjutraj briketov od očeta, nič priboljškov. Povej staršem, da je zadeva potencialno zelo nevarna in da se da preko dostopa do hrane rešiti 50 % te situacije.

2. Psa ne rabiš tepsti, ker te bo v tej situaciji verjetno kar zgrizel. Si gledal kak film krdela volkov ali opic??? Ali tam vodja krdela pretepa šibkejše? Ne, vodja je hladnokrven, umirjen, pametnejši kot ostali in mirno zarenči, če je treba resno pokazati, kdo je šef. Tvoj pes je le pes! Ti si človek in 1000x pametnejši in bolj pretkan od njega, torej uporabi to. Jaz bi ob renčanju kvečjemu rekla en globok in jasen 'fuj to delat' in se še pred tem obrnila in odkorakala stran.

3. Hranjenje: praviš, da renči, ko postaviš skledo na tla.  kako to on vidi: 'Ko zarenčim, da skledo s hrano in se hitro pobere stran, da imam mir pri jedi. Jaz zmagam, kak car sem.'
Mislim, če bi se meni to zgodilo, se samo na petah obrnem, niti ne trznem z enim lasom in odidem iz dvorišča - s skledo v rokah!!!!!!! Nobene hrane tisti večer. To bi bil pa višek, da bi bil še nagrajen za tako nevarno vedenje. Mu ne bo nič škodilo, če kaka dva dni ne bo jedel, mi je prav vseeno. Veliko bolj nevarno zate in za njega bo, če bo on postal res napadalen. Tudi ni potrebno začeti s kostojo. pes jo bo vzel in začel glodati in to bo konec. Ti potrebuješ 30 briketov v vrečki, zato da lahko 30x ponoviš dajanje hrane. Če zarenči pojdi stran za 20 minut. Pridi nazaj in vrzi briket na tla magari. Naj pobere. Mislim, da pes ne zvame briketa iz roke... Kako si pa v šoli delal? kaj boš pa zdaj v šoli delal, če ne boš mogel nagrajevati??? Nekako prebrodi to, mora začeti jesti z roke.

Torej, jaz bi ga absolutno nehala hraniti iz sklede in nikoli več na tistem mestu, tam na dvorišču, kjer on misli, da kraljuje. Samo še iz roke, za vsak briket mora narediti eno mini vedenje. Lahko mu za nagrado položiš tudi po pet briketov na tla, da gre obrok hitreje mimo. Hrani kakih 3x na dan, vedno pa stran s tega območja, kjer on renči. Tudi na sprehodu, na ulici par briketov. Ko pride do tebe, ga pohvali, daj hrano.

Psi so zelo srečni takrat, kadar čutijo, da je njihov vodnik močan, trden in samozavesten. To jim daje občutek varnosti in takega vodnika hočejo. To nima veze s tem, da jih tepeš in si nasilen, ampak da si samozavesten in vedno nagrajuješ lepo vedenje. To, da tvoj pes renči, bi jaz rekla, da je zelo, zelo nesamozavesten in si išče nek prostor znotraj družine. Garantiram, da bi, če boš ti postal pri sebi bolj trden, počasi nehal. Če ga boš pa zbutal, bo še bolj iskal in tipal svoj položaj (z žvečenjem tvojih prstov). Recimo prinese ti žogico, želi si igre. To je že dober znak, želi si družbe, ampak hkrati renči (ob tem torej misli, da te mora testirati). Takrat ga lahko zignoriraš in niti ga ne opazi. Čez par sekund pa iz police vzemi SVOJO drugo žogico in se sam z njo malo poigraj sam in jo pospravi in ga spet ignoriraj. Bo čisto šokiran, kaj se to zdaj dogaja. Ampak, zakaj ima pes na voljo žogice kar po tleh??? Vse nagrade poberi s tal, ti moraš biti 'gospodar' žogic, ne pa da jih on s tal pobira in ti jih nosi, ko se njemu zdi. Torej, daj jih na polico in ti začni igro. V prvih sekundah, če še ne renči, ga zelo zelo zelo pohvali in lahko nehaš. Hvali ga, nagrajuj s hrano, dokler ne zarenči. Ob prvem renčanju ga zignoriraj, odidi z vrta stran, čao, sam se igraj in renči na travne bilke. Isto velja za briketke. Nauk: ko zarenčiš, ostaneš nepreklicno lačen. Bo zelo zelo hitro ugotovil, da je lakota bolj neprijetna zadeva kot biti tiho in ne renčati.

Zakaj bi bili trikci za nemca smešni? Na internetu lahko poiščeš punco, ki je stara 14 let, pa dela trikce s svojim nemcem. Ene vaje dela zato, da krepi njegove zadnje noge (ki so pri marsikaterih nemcih žalost), druge pa zato, da kravžla možgane, tretji so za zabavo... In ta nemec jih dela hitro in z veseljem. In ga punca obvalada brez težav, ko je potrebno. Meni se zdi cel izpit poslušnosti en skupek trikcov in nič drugega, mojemu psu se zdi vaja poleg trikec in z njo izsiljuje na sprehodu, ko si zaželi briketkov (kar mene spet neskončno zabava in dobim to, kar hočem). Takaj so trikci oziroma vaje poslušnosti tako praktični: ker ti dajo možnosti, da veliko, veliko prehvališ psa, za tisoče vedenj. Pes je tako po 100x na dan pohvaljen in dobi svojo potrditev (torej manj potrebe po tem, da se potrjuje preko renčanja in rangiranja).

Pri sebi premisli: Kolikokrat na dan rečeš navdušeno bravo, priden! Številka bi morala biti nekje najmanj preko 50. Narediš to tolikokrat? Zakaj ne? Jaz svojo hvalim ves božji dan, za ne vem koliko vedenj, ki se mi zdijo priročna, ljubka, praktična in za katere želim, da jih še bolj pridno dela. Jaz svojo 7-letno psico še vsakič navdušeno hvalim, ko se pokaka na sprehodu. In potem ona z dvignjenim repkom popraska po tleh, za kar jo še bolj navdušeno hvalim in dam briketek:) Pa smo vsi srečni: pes, ki je pohvaljen in jaz, ki jo hvalim, kako brilijantna je. Skratka, kleč je v majhnih podrobnostih, pa je življenje s psom nekaj najlepšega lahko.

Ob hranjenju in takrat ko kaj dobro naredi ga FEJST pohvali, lahko malo povišaš intonacijo glasu (da dobiš malo bolj ˝ženski˝ glas), govorica tvojega telesa naj bo prav tako izredno zgovorna in naj izraža čisto pohvalo.
Nikakor ga ob hvaljenju zaenkrat ne božaj/trepljaj po vrhu glave - če misliš, da je v trenutni situaciji prav da ga ob hvaljenju počohljaš, naredi to nežno a odločno po prsnem košu ali pod gobcem, vendar le, če je psu to OK. Nekateri takega navdušenega čohanja sploh ne marajo in glede na to, da nista ravno frenda zaenkrat to morda ni pametna ideja.
Pojdi za podrobnejše nasvete k strokovnjaku, ki vaju bo videl skupaj in glede na to svetoval prave postopke za naprej.
Preden greš k psu naredi malo samoprepričevanja da ti je s psom OK, da te ni strah itd. Ob psu bodi samozavesten, sicer te bo začutil. Če boš znotraj omahoval in se ga boš bal, gojil zamere itd. ne bo preveč uspeha.
Delaj z njim dokler pes z veseljem dela (oz. je v tvojem primeru lačen), če ga boš kar naenkrat teral cele ure se mu bo prav tako uprlo.
Pojdi k strokovnjaku :)

Verjemi, da to vedno naredim. Napaka je le, da na začetu, ko je začel sploh renčati, sem bil začuden in sem se drl nazaj, kar je bilo narobe. To in veliko drugih stvari, kar je tudi pripeljalo do današnje situacije. Sem pa sčasoma ugotovil kako in kaj, na napakah sem se učil in definitivno bi uporabil drugačen način vzgoje naslednjega psa. Pes si je tako tlakoval svojo pot, na kateri hoče biti glavni. Za veliko stvari imate prav, nekaterih pač niste v redu razumeli, kar hočem povedat, kar je logično. Forum ne dela čudežev. Se pa res ponovno zahvajujem za vse informacije.

Super dan je za nama! Malo prejle sva tekala. Ko sva prišla, sem ga ponovno nahranil z briketi iz moje roke. Tokrat s skledo. Najprej z rokami, potem sem brikete nasul v posodo in iz posode jemal brikete. Ni renčal! 2x me je zelo čudno pogleda, hotel je zarenčati, ampak ni. Skratka, tako bom nadaljeval.

Bravo, pa poročaj še naprej  :)

Mene zanima kako vi skregate psa, če slučajno ne uboga na vaš klic, ko vidi drugega psa in gre do njega ?

Nikar ga ne kregaj, ko končno pride k tebi. Takrat ga moraš zelo pohvaliti in nagraditi z igro ali priboljškom, pa čeprav te je prej še tako ignoriral. Odpoklic moraš natrenirati posebej, za psa moraš postati zanimiv. Vedeti mora, da se mu splača priti k tebi, ker bo vsakič pohvaljen, nagrajen z igro ali priboljškom. Če tega nista natrenirala, se mu po pasji logiki enostavno ne splača priti k tebi, še zlasti, če ga kregaš, ko pride.

Pes ne posplošuje in ne ve, da je kregan zato, ker ga je prej lomil. Ve samo, da je kregan, KO pride k tebi. Zato bo naslednjič še bolj nerad prišel na klic.

Kreganje in kaznovanje je težko pravilno izvesti, zato raje natreniraj, psa spusti s povodca šele takrat, ko bo odpoklic znal zelo dobro in ne zahtevaj od njega, da pride k tebi takrat, ko veš, da te bo zelo težko ubogal (na primer, ko se igra z drugim psom). Počakaj na primeren trenutek, ko ga pes ne bo tako zelo zanimal in ga takrat pokliči in obvezno nagradi, ko pride.

Najprej zrihtaj tole z renčanjem - ko mu boš šefe, bo prišel veliko lažje, zdaj se mu enostavno trapasto zdi, da boš ti njega klical in mu pravil, kam naj gre in kje naj hodi...

Sicer je pa tako - na začetku ga vabi k sebi s priboljški. Ne takrat, ko bo že napadel najbolj dišečo krtino ali poskakoval okrog zabavnega psa, ker takrat ne bo prišel, ampak takrat, ko veš da bo prišel. S tem utrjuješ pravo vedenje. Oči imej v tednih, ko se učita odpoklic, vedno na pecljih, opazi stvari pred njim, preprečuj situacije, ko uide iz nadzora, takrat ga pripni, sicer ti en pobeg uniči mnogo dolgotrajnega dela in truda, ker se mu spet vzpostavlja povezava 'on pokliče, jaz pa imam svobodno voljo odločit se, če bi ali ne bi...'. Sicer pa ga k sebi kličeš vedno s pohvalo, ne pa da ga pokličeš in potem skregaš, ker se je vrnil šele po petih klicih. NJegova povezava bo - pridem k njemu, on me pa skrega.

Uvedeš lahko tudi dolg štrik (čez 10m), pustiš ga prosto tekati, hkrati pa ga imaš še vedno pod kontrolo. Ko želiš, ga pokličeš, lahko ga magari malo bolj odločno privlečeš do sebe, skratka obstaja podaljšana roka, ki vaju povezuje. (Ta podaljšana roka je kasneje tudi avtoriteta, pravi odnos.)

Škoda, ker nisi na te stvari mislil, ko je bil mlad, takrat je vse stokrat enostavnejše - preprosto navadit ga moraš, da ti sledi. Če ti ne, se mu skriješ, v naravi mu je, da ga zgrabi panika, začne te iskati in sledenja se navadi, pride mu v kri. Lahko si na noge privežeš nekaj zanimivega, recimo priboljšek, on pa caplja za tabo, vse je le igra, na koncu pa sledi nagrada... Načinov je sto, večino teh mladičkastih zadev si verjetno zamudil.

Pa saj če sta hodila v šolo, bi ti kaj od tega morali povedati?
Drugače pa bi jaz skregala sebe in ne njega - ker sem slabo ocenila situcijo in ga pustila skakat okrog, ker sem ustvarila pogoje, ko nad njim nimam nadzora... Ko je pes, ki te nikakor ne uboga 100% in ima zapovrh očitno zelo velik ego spuščen, tudi namerno ustvarjaš nevarno situacijo za druge pse in ljudi (kaj če se pojavi kdo, ki bo v njegovi glavi 'ogrožal' njegov položaj?).

Dokler se ne prelevi v pridno bubico, nima kaj tekat okrog, ker te niti slučajno ne bo ubogal. Sploh se mu pa, če ti nisi vodja krdela (kar zaenkrat še nisi), fučka za tvoje kreganje. Kvečjem mu je malo sitno in ga živcira, žalosti ali slabe vesti mu pa absolutno ne vzbuja, zato tudi nima nikakršnega smisla. Zrihtaj najprej renčanje, dvorišče in hrano, to je veeelik del najinega odnosa, ker so zanj to simbolične stvari - teritorij, hrana in to, kdo je gazda.

Seveda, razmišljam podobno. S povodca ga nikakor ne spuščam v potencialno nevarnih okoliščinah, vprašanje sem postavil samo, da preberem različna mnenja. Tudi meni je žal, da se nisem bolj posvetil psu, ko je bil mlajši. Celotno zadevo je urejal brat, ki ga je peljal v šolo in sploh se nisem zmenil za ostale stvari. Skratka, v teh 3 letih sem se veliko naučil, kar bi moral vedeti, preden dobiš psa! Povsem neodgovorno.. upam, da to prebira kakšen potencialen bodoč lastnik psa :)

Jaz bi to naredila na tvojem mestu, priznam. Ker to pes enostavno nima kaj delat, in mu je treba pokazat kje je mesto. Nad njim nimas nobene avtoritete (to zdaj ne pomeni da je avtoriteta enaka strahu, kje pa), enkrat ga je pač treba zbrihtat. Jaz bi se mu naslednjic po robu postavila in se ne bi umaknila ampak bi ga namahala. Take stvari se tezko odpravijo z ignoriranjem, se posebej pri psu ki ne smirgla zive duse.

Bojancek, mislim, da je pisarjenje po forumu brezvezno. Dekleta, ki ti svetujejo, imajo ogromno izkušenj, ne vidijo pa tebe in psa.
Obrni se na strokovnjaka, ki ti bo povedal, kako naprej!
Jaz imam žal eno katastrofalno izkušnjo za sabo, je ne želim še tebi.

Po osebni obravnavi seveda.

Se tudi jaz strinjam. vsak od mojih ki je kdajkoli zarenčal na mene, je dobil vzgojno oz. sem mu dala vedet, da to ni vedenje ki ga toleriram.
Pa ne mislim zdej da psa sesuješ, da se premikat več ne more. Mislim da je bolj važen tisti nepričakovani šok. Kot naprimer pri našem najnovejšem članu papillonu. Prvi dan je glodal bikovko in ko sem mu jo hotela vzeti me je tako napizdil, da sem bila sama šokirana. Ampak jas sem ga v sekundi prijela za kožno gubo, ga cuknila in se res zadrla NE! Njega vem da ni nič bolelo, ampak on je bil tako šokiran moje reakcije (očitno je pričakoval da se mu bom umaknila), da mu to do sedaj še  ni prišlo na pamet, tudi pri hčerkici ne.
Res pa je da to ni vse, da si s tem celotne avtoritete ne moreš zgradit, da je treba delati na malenkostih, ki so jih opisali vsi zgoraj. Ti vzgojni ukrepi so res le za krizne situacije, ko me pes dejansko obravnava za nasprotnika in me želi nasilno podredit.

Moon, zelo škodljiv nasvet. Morda je slučajno pri tvojem to zaleglo, v večini primerov je učinek prav nasproten in privede do grdih ugrizov. In potem je vzpostavljanje avtoritete dostikrat sploh nemogoče.

Se zelo strinjam z Liso, za moje pojme absolutno škodljivo!
To lahko eventuelno narediš, če imaš sicer odnos pošlihtan, kot korekturo nečesa izjemno nezaželenega, kar pade psu na pamet.
Nikakor pa v tako razštelani hierarhični lestvici ne bi šla mlatit psa, res ne. Je treba prej narest še marsikaj drugega.

Se močno strinjam.

To predlagaš nekomu, ki očitno nima nobenih izkušenj pri vzgoji psa??? Ki mu je pes že zdavnaj zrasel čez glavo??
Ok, a je mene pamet zapustila? :-\

Preden se komu kaj naredi in konča pes evtanaziran, ker je nekoga pogrizel, daj si poišči strokovno pomoč. Težko je svetovat skozi ekran. Vsak pes je svoj karakter. Imaš pse,  do katerih si lahko malo bolj odločen in imaš pse, ki tega ne marajo in bi zagotovo napadli. Po tem  kar ti Bojancek pišeš, spada tvoj pes v drugo skupino. Ne igraj se s svojimi udi in posvetuj se s strokovnjakom. Nemudoma!!! 

Bojancek, ko si že omenil, da z NO-jem ne moreš glih nekih trikcov delat...zadnjič sem bila na aglity4fun, in je tekmoval tudi NO, in je bil zelo dober in gibčen, pa ubogal je tudi  ;) :)

http://www.shrani.si/f/3L/cy/1VLQvbc4/agility4fun-16.jpg

NO-ji so izredno učljiva pasma. Ne vem, od kje ti ideja, da ne more trikcov delat. Še kako jih lahko. Pa poslušnost, obrambo, reševanje, agility, rally obedience, frisbie... ni da ni! Ta pasma je izjemno vsestranska, saj je nastala za delo, za sodelovanje s človekom.

Ogromno težav z NO-ji v bistvu izvira iz tega, ker jih ljudje na zaposlijo. Večinoma jih imajo za lajajoče alarme na ketni ali v boksu pred bajto, psu se pa meša od neizživetosti, otopelosti, dolgočasja, frustracije. In zato postanejo zoprni, se zaposlijo tako, da poskušajo dominirat nad vsem, kar leze in gre, postanejo hudi itd.

Ne se zezat. Takoj k strokovnjaku - pokliči Metodo!

In potem, ko bosta uredila odnos, začni s psom delat katero od kinoloških disciplin. Boš videl, v kakšno zadovoljstvo bo to obema!

Ja, kr poslusaj Kalsang. Ona se spozna na Nemce  ::) :P

 ;D ;D ;D ::) :P

Kdaj sem jaz povedal, da z NO ne moreš trikcov izvajat? :)

Pa zakaj ne kontaktiraš strokovanjaka?

Vem za kar nekaj psov ki so v svojem zivljenju dobili ze par vzgojnih pa ni z nobenim nic narobe ;) In ja tudi pri njih je zaleglo, ne samo pri mojih. Jaz takih stvari ne toleriram in ce je potrebno odreagiram na tak nacin.

Seveda pa niso vsi psi enaki, ampak ena dobra vzgojna vecino psov zbrihta. Pri takem zapletenem problemu se je res bolje posvetovati s strokovnjakom.

Zame je razlika malo bolj grob vzgojni ukrep pri vzgoji, kot pa pri prevzgoji. to je kot dan in noč.

Moji so recimo tudi dobili eno okoli tazadnje, ko so prvič samo poskušali zarenčat in je bilo en dva tri urejeno (ampak poudarek na prvič zadnjič in nikoli več), ko pa imaš ti psa, ki mu je to že ustaljena praksa, pa boljše za tebe, okolico in še koga, da tega ne izvedeš, sploh če si neizkušen, ker potem je urgenca tvoja naslednja postaja, sploh pri tako močnem in težkem psu.

Upam, da bodo vsi, ki imajo podobne probleme in bodo prebrali to temo, preskočili ta nasvet in se raje obrnili na resničnega strokovnjaka z licenco in ne inštrukturje v pasjih šolah, ker lahko krepko mimo brcneš.

Bojancek, vso sreco, te razumem v stiski, ker ko sem imela 6 let smo mi doma imeli enega terorista (bil je samo koker španjel), ki nas je držal v šahu in vem kako neprijetno je to. Potem ga je še en ˝strokovnjak˝ prebutal in njega se je bal, ampak na nama z mamo pa se je še bolj znašal. Nato smo ga dali  lovcu, ki je znal s psmi in ga je izučil za delo v lovišču in pes je bil popolnoma drugačen.

To sem hotela povedati. Ko smo mi skušali na tak način "prevzgojiti" našega kokeršpanjela, so se trije člani družine znašli pri zdravniku- dva na šivanju, eden na razkuževanju in injekciji.

Če si laik in nimaš izkušenj s tem, se raje posvetuj s strokovnjakom, preden narediš še več škode kot koristi!

Vidim, da je tudi pri vam delal red koker španjel....hmmm...bi jih mogli predlagat kot nevarno pasmo  ;)

Moon, dobro si preberi Felinin post!

Se čisto strinjam, če se "eno normalno okrog ušes" uporabi prvič, ko se pojavi renčanje in se psa ne boji - ne more škodit. Če pa ima pes za sabo leta umikanja na njegovo renčanje in je tudi že zgodil en ugriz, bo boječo "kazen" svojega služabnika lahko brez pomisleka razumel kot upor in to sam lepo kaznoval. Pasja kazen pa ni ena okrog ušes, ampak kakšna luknja...

Eno je vzgoja, drugo pa prevzgoja človeka, ki se že leta obnaša napačno in se po vrhu še psa boji. Najprej se mora on naučit, da zaupa vase in se začne obnašat pravilno. Razumet zakaj je do tega prišlo. S kaznijo ne bo razumel nič oz. je zelo velika vrjetnost, da jo sam skupi toliko bolj.

Edina kazen, ki bi tukaj morda zalegla, da se vpleteni zave situacije je ena brca v rit "vodniku"  ;D
Pa brez zamere. Treba se je postavit na realna tla in vedno je najtežje spremenit sebe. Pes se samo prilagaja našemu obnašanju. Mi smo pripeljali psa do tega, da nas ne spoštuje. Tega pa z nenehnim kaznovanjem nikoli ne bomo dosegli. Itak.  ::)
Edina rešitev je, da se začnemo sami drugače obnašat. Da smo pošteni vodje ne pa da se smilimo sami sebi in na silo poskusimo psu vcepit spoštovanje. Ja pa ja...

Pa še kakšne :) Je pa vseeno z nami preživel lepih 17 let...ko smo se naučili "komunikacije", je bilo čist znosno ;)

Sem kontaktiral go. Metodo. Ima kdo kakšne izkušnje z njo? Moti me namreč to, da ti greš s psom enkrat tja na 2-urni pogovor, nakar ti sestavi program. In to je to.

Ne, to ni to. Program je potem treba tudi izvajat.

Se nekako zavedam tega a ne :) Sem samo malo skeptičen, da bi lahko z enim srečanjem analizirala najin odnos do nule. Saj ne da dvomim v njene strokovne sposobnosti, zato pa me zanima, če ima kdo kakšne izkušnje z njo.

Glede na to, da si dobil kontakt in priporočila od nekaterih tukaj... Mislim, da je odgovor jasen.  ::)

PS: A forumaši pa obvladamo?  :P

Brez skrbi, da imamo izkušnje z njo in tisti, ki jih imamo vemo, da je ona prava oseba za tvojo težavo! če boš njen program dosledno izvajal, pa če se ti bo zdel še tak brezveze (verjemi, lastne izkušnje), deluje pa kot pribito.

Bojancek, pa saj verjetno ta gospa potem ne zgine iz obličja zemlje - če se ti bo kje zataknilo, sem prepričana, da jo boš lahko poklical ali ponovno obiskal.

Kaj bi rekli ljudje, ki hodijo 20 let k enemu psihiatru na kavč ležat, če bi jih po prvem sestanku odpravil z nasveti, kaj naj spremenijo? Hja, veliko jih ne bi bilo zadovoljnih, imajo raje 'berglo', ki dela namesto njih. Tudi tale odnos boš po strokovnih navodilih moral zrihtat sam, brez bergel, stalne prisotnosti drugih itd., tako da se mi zdi tole kar pošteno. Za skrbet bi bila kvečjemu, če bi te naročala znova in znova in lepo polnila svoje žepe s tvojim denarjem.

Metoda bo vajino napredovanje spremljala, pisati ji boš moral podrobna poročila in tudi videli se boste še vse trije. Kot so dejali že drugi, stvar je preverjena, seveda pa boš moral dosledno upoštevat in izvajat njen program.

Tu ne gre za učenje vaj iz poslušnosti, ampak za prevzgojo tebe in psa, zato je pristop drugačen kot na tečajih v pasjih šolah.

Tako kot ze veliko ljudi pred mano, sem tudi jas slisala dobre stvari od  go. Metode. Na koncu koncev ti ne ostane vec veliko drugih opcij, tako, da jas nebi na tvojem mestu vec veliko premisljevala. Poskusi, mislim, da se ti bo splacalo.
Drugace pa, ker si iz Maribora, pa se lahko zmenimo za kak sprehod :)

Kje v Mariboru si doma? :) Kakšnega psa imaš? Samec, samička? :P

Za take dogovore je na voljo rubrika "srecanja" http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,100.0.html.

Sem vprašal že tam za Štajersko področje, pa nisem dobil odgovora.