mojpes.net

Zopet pozdravljeni,

name in mojo maco so se zgrnile vse neprijetnosti tega sveta - vsaj tak občutek imam tak na trenutke.
Najprej se je začelo z vnetim mehurjem, ki smo ga zdravili 14 dni in sva se vozili en teden vsak ljubi dan k veterinarju, ker mi mala zverka ni pustila, da ji sama dam injekcijo z antibiotiki (v podkožno tkivo, da se razumemo). Potem je bilo nekako en teden v redu, nakar je zopet počasi začela medleti. Nič specifičnega, le precej lena je bila. Potem se je začelo bruhanje. Pa ne mi rečt da mački pač občasno bruhajo ... Nato je svoje izločanje v obratni smeri skombinirala še z nič jedenjem. Zaradi pogostosti sem začela vodit 'bruh-dnevnik' (kdaj, kolikokrat in kaj) in potem danes zjutraj odločno pograbila apatično muco in se odpeljala do veterinarja (Pet Vet, če ima kaj kdo za povedat o njih naj prosim svoje izkušnje deli tu, bodo zelo dobrodošle). Tam so ji vzeli kri, potdili, da je res shujšala (v enem mesecu pribl. 40 dag) in da nekaj ne štima. Rentgen ni pokazal nič, v urinu (kateter, bogi moj muci maci) ni bilo nobenih kristalov. Krvna slika ni pokazala nič dramatičnega, so pa opaženi znaki nevtrofilije in da res vse kaže na ledvice. Veterinarka je nadaljevala, da je tudi v urinu opaziti povečane količine beljakovin in še neke stvari (sori, veliko podatkov naenkrat, pa veliko neznanih pojmov). Skratka zdaj bo moja mala boga Mini spet natrpana z zdravili - neke protivnetne zadeve, in lahko le upam da ji bo tokrat tista tableta šla po grlu, sicer se bomo spet fjakal na injekcije.

Mačica je stara 4,5 let in skrbim da ima le kvalitetno hrano (ravno zaradi strahu pred ledvičnimi obolenji). Izhoda ven nima, ker ni varno in ker živim v drugem nadstropju.

Bi mi znal kdo povedat, če je imel že podobne izkušnje in da se je pri njem vse vredu izteklo. Eno mucico sem že izgubila in ravno ko sem se stem nekako pomirila, kolikor to pač gre, mi druga zverinica zboli z nekimi atipičnimi znaki ... Mene boli ko njo boli ... naj se ta mora že zaključi, naj spet posije sonce in očke moje mačice spet zažarijo.

Kakršni koli nasveti in priporočila bodo toplo sprejeti.

Mojca in boga Mini

Jaz bi se na tvojem mestu obrnila se na dr. Knezovo na 300kosmatih ;)

Včeraj je poleg injekcije antibiotikov moja mucolina dobila za domov tudi neke tabletke - kortikozoide (Medrol). Danes že je ko volk. In to konzervo s strto tableto not, nad čemer bi se normalno zmrdovala. Ampak zaj pa jeeeee. Aleluja!  :D

Žal o nevtrofiliji ne vem prav dosti, sem pa vesela s tabo in Mini!
Držim pesti, da bo vse vredu.

Zdravila so protivnetna. Karkoli že je, super da gre na bolje. Sploh ko se vidi, kako se imate radi!
Srečno, Minika, drži se :-*

Super, samo da papca, pa bo šlo vse skupaj na bolje. Mini  :-* in tvoji zaskrbljeni "mamici"  :-*

Spet se je začelo ... Po dobrih dveh tednih božanskega miru, poskočne, zdrave in ješče muce, se je vse spet ponovilo.
Včeraj, ko sem prišla domov iz službe, mi je bilo že sumljivo, da mi mala ni prišla nasproti ali me pričakala na kateri od svojiih postaj s potresavajočim repkom. Zvečer ob devetih pa je spet bruhala, in zraven jokala da ji je slabo. Mislila sem da bova zdržali do jutra, pa jaz nisem, tako da sem se ob nekaj čez deset ponoči oglasila pri dežurnem veterinarju na Pet Vetu, vsaj toliko, da bi muca brez slabosti ali mogoče celo še drugih bolečin preživela noč, zjutraj sem se pa tako nameravala oglasiti.
Ko sva prišli domov je spet bruhala, a me je veterinar opozoril, da injekcija ne bo prijela čisto takoj in da bom morala počakati kakšno uro, dve. Ponoči je Mini še 4x bruhala, iz bele sline (ker cel dan spet ni nič jedla) so izbljuvki prešli na sluzasto peno rumenkaste barve. Zjutraj kljub injekciji ni bila videti dobro. Skrila se je v svojo škatlo, ki sem jo morala, da sem jo dobila ven, deloma razrezati. Že ko sem stisnila roko skozi odprtino, da bi macico pobožala, ni bila ravno navdušena nad mojim prizadevanjem, ampak je bila preutrujena, da bi se kaj resneje razburjala. Tudi ko sem jo začela spodbujati z druge strani, da bi jo uspela prepričati, da sama pride iz škatle se ni pustila, le vedno glasneje in odločneje je protestirala. Tako da sem pač malo narezala tapison, v katerega je škatla oblečena in ubogo živalco, ki se je že tako počutila za eno figo, zvlekla ven. Pri vetu so jo spet temeljito pretipali in mi povedali da ima v trebušni votlini neko zatrdlino ob črevesju. Vet mi je naštel kar nekaj variant, ampak najbolj je zabolela beseda RAK. Rekel je da je lahko otečena bezgalka, kar je lahko začetni stadij raka ... Zmenili smo se da malo pustim tam, da opravijo spet nek rentgen in kontrastno sliko in nevem kaj še vse in da me pokliče, ko bo vedel pri čem je.
In z vsemi temi srhljivmi besedami v glavi moram sedaj sedeti v službi in biti produktivna. In ravno ob uri, ko mi je vet obljubil da me pokliče in pove kaj so pokazali prvi izvidi današnjega dne, bom na terenu s stranko, ko bi se najraje skrila nekam daleč stran, na samo, v temo ...

Punce, držite pesti za naju, prosim.

Mojca

Srecno!!!
In seveda drzimo pesti...

mojč, upam, da prognoza ne bo tako huda. Mislim na vaju.

mojč, držita se  :-*

Ja pismo no, pa sem bila že vesela za vaju :-\

Tako si želim v tej temi prebrat kakšno dobro novico.

Mojca, držimo vsi pesti in tačke za bogo Mini  :-* Velikokrat ni tako črno, kot se nam zdi na prvi pogled... :) Za Mini poljubčki in pozdravčki  :-*

Še zadnjič pozdravljene.
Včeraj mi je veterinar sporočil, da so mojo ljubico odprli in odkrili raka na črevesju z zasevki ... Nisem želela da bi jo zbudili. Lahko bi še živela nekaj tednov s pomočjo tablet, a se mi nizdelo pošteno, da bi ji kaj takega naredila. Mucica je že tako veliko prestala, med iskanjem razlogov za njeno slabost in bruhanje. Tako sem že drugič slišala, da do takih zapletov pride zelo redko, še sploh pri tako mladi muci.

Skupaj sva preživeli nekaj čudovitih, na trenutke precej burnih let. Junija letos bi moja Mini dopolnila 5 let.

V roku dveh mesecev sem izgubila dve muci zaradi nepredvidljivih zapletov in okoliščin na katere nisem imela nobenega vpliva. Nanika je odšla zaradi respiratorne pljučnice in še vedno si očitam, da sem bila premalo pozorna ... Pri Mini sem se trudila biti še toliko bolj pozorna, da le ne bi spregledala kakšnega opozorilnega znaka in vendar moji ljubi kepici nisem mogla pomagati. Lahko sem ji le prihranila počasno in bolečo smrt.

Hvala za vse vzpodbudne besede in podporo, ki ste mi jo nudile.
Mojca

moje sozalje  :'( :'( :'(

Mojca, res mi je žal... in hudo s tabo.  :'(
Žal ti kaj "pametnega" ne morem, znam napisati...

Mi je pa res hudo...

Mojca ... ne vem, kako naj rečem, ampak NI pošteno, res ni pošteno, da se stvari takole žalostno odvijajo. :'(  :'( Žalostna sem in hkrati jezna, ker vem, da ti nič ne more vrniti tvojih ljubic. Uh, zakaj je usoda včasih tako kruta :'(

Mojca, drži se, naj te spomini na vaše skupne čase držijo pokonci.

Ajoj, Mojca  :'( :'(

Ma je to življenje en klinc, ko ti take na kup meče....

Moje sožalje. Žal mi je za muco.

Žal mi je za izgubo  :'(
Drži se  :-*

Moje sožalje.

mojč, moje sožalje. Poznam to bolečino.... :'(

Ma ja, saj vem, da besede v takih trenutkih pomenijo prav malo ali nič ali še manj kot to - ampak počasi bo zdaj neznosna bolečina popustila in se boš lahko spominjala svoje macolinke brez solz v očeh in cmoka v grlu. Veliko lepega sta si dali, ena drugi, radi sta se imeli - in to je tisto, kar šteje.

Drži se!

Joj, mojč  :'(

Saj vem, besede ne morejo pomagati.
Drži se.

Sožalje :'( :'(

Ojoj, kako je to hudo...  :'( Sožalje  :'(

 :'( iskreno sožalje. Mini  :-*