mojpes.net

Napišite vaše izkušnje z več psi naenkrat, torej vsaj s tremi naenkrat...
Pričakujem Lanabelin post ;) :)

Pri meni je bila hirearhija do sedaj jasna kot beli dan v kolikor so bili psi od mlajših nog pri meni... Odkar imam posvojeno starejšo psico pa imam trenja med obema starejšima psicama... Začelo se je pri hrani, kjer sem ''znorela'', tako da sta psici sedaj sposobni jesti v istem prostoru pod mojim nadzorom, nato je bila kriva ''borba'' za pozornost, kar smo rešili, včeraj pa sta se usekali, kar ''tako''; zaradi drugih živali v hiši...

Rangiranje brez lukenj (torej renčanje, opozarjanje, fiksiranje in uklanjanje, igrnoriranje...) me ne moti. Moti me rangiranje, kjer pride do lukenj :-X

Še včeraj sem se hecala z najboljšo prijateljico (ane fortuna :) ) kako se se psici že razumeta...demonstrirala kako se ljubčkata ::) ...
potem pa merjenje moči zvečer :P

vsi tisti z večjim krdelom; javite se ::) :)

Jaz imam več sreče kot pameti. Pri Baraku, ki je prišel tretji, sem bila opozorjena, da je malo dominanten. Na srečo imamo doma Miška, ki je zelo trdnega značaja in je Baraku na prvo njegovo renčanje pokazal, kdo je šef (brez pretepa, samo odsekano je zarenčal nazaj). In Barak se je takoj podredil.

Jaz to rangiranje podpiram tako, da Miško vedno prvi dobi jesti in gre tudi prvi na sprehod.

Dobra tema! :)

Pri nas smo tri: dve yorkici Sherry in Pepsi; pa ena horjulska gazela Cockta. Skoraj vsak dan gre z nami na ta dolg sprehod še horjulski čevapčič Čopka, mamica treh malih grehkov. Ona občasno tudi stanuje pri nas, tako da ima svoje ležišče in posodo stalno na "stand by".

Glede Alfa/Beta/Gama je pa takole: če izvzamemo mene, ki sem bog ( :) - si dobro domišljam, a ne...); potem je absolutni vodja krdela najstarejša in hkrati tudi najmanjša, 2-kilska Pepsi. Z vsakim letom postaja še bolj dominantna. Mojim obiskom velikokrat ni jasno, kako ima lahko tako majhen feder vse pod kontrolo. Pač ne poznajo pasje narave... - To velja sicer samo za domače okolje, na sprehodih je zelo previdna in zelo izbirčna pri tem, s kom se bo izvolila povohati. :D
Res pa je, da je Pepsi kot najstarejša vedno prva: najprej dobi obrok, prva je  na vrsti za česanje in za kopanje, prva gre v avto itd. Red mora bit.

Glede hrane k sreči nimamo problemov, dajo ena drugi mir - kar je v bistvu čudež. Je pa tudi nujno potrebno, ker ima vsaka svojo vrsto hrane. Sicer sem vedno zraven, ko dobijo hrano, ampak se še nikoli niso skregale. Mogoče tudi zato, ker so vedno do konca "zgonjene" in čakajo samo še obrok, potem pa sledi smrčanje. Kar sploh ni nujno vedno ob isti uri. Čeprav naj bi pes imel nek red v življenju, se pri nas stvari dogajajo, ko imam jaz čas. In ker imam eno bolj čudnih služb na svetu, je to pač enkrat ob 5h zjutraj, drugič pa ob 11h zvečer. Moje pricese so živ dokaz, da izjeme potrjujejo pravilo in da jim ni nič hudega, če sprehodi in kosilo niso vsak dan ob eni določeni uri. Res pa je, da jih ob 4h zjutraj težko prepričam, da bi šle lulat, če je kdaj treba, to pa priznam. Ampak šta se mora, nije teško... :D

Ko kupujem vse te različne vrste briketov v večjih količinah ne samo zase, ampak še za v pasji vrtec, verjetno v trgovini mislijo, da imam doma živalski vrt ali pa da sem preprodajalka.

Igrače si Sherry, Cockta in Čopi brez problema delijo: vlečejo vrvi, si zamenjajo Konge, naskakujejo medvede  ::) itd.  Pepsi pa ne. Ona svojih mini fuzbal žog ne da nikomur, za noben denar. Znosi jih na kup in jih v bistvu niti ne čuva, saj se jih nobena druga sploh ne dotakne. Kako so se to zmenile, pravzaprav ne vem - kakšnega "fajta" ni bilo nikoli. Najbrž gre samo za spoštovanje do starejših.

Občasno v navalu ljubezni (to je ponavadi zvečer) ležijo na kavču zložene v nadstropja ena čez drugo, dokler kateri ne postane prevroče. Ali pa imajo maratonska lupčkanja, kot da se niso videle 100 let. Cockta, ki je sicer po naravi en zbezljan multi-terier, se zna zelo nežno igrati z obema yorkicama, s Čopko pa se mahata s tacami kot dva Rambota.  In tako dalje.

Skratka: dolgčas nam ni! ;)

vis in nox, jih skupaj sprehajaš ali posebej?

Pepsi, tudi pri meni ni stalnega ''reda'', en dan vstanemo zgodaj, en dan ne... sprehodi so kakor ''pade'', hranjenje tudi, odvisno od sprehajanja...

Kako se sprehajate s krdelom?
Jaz na ozkih potkah zahtevam, da vsi štirje hodijo za mano, na širših poteh pa se jim to ne zdi več potrebno :-X ::)
Po ulici so večinoma na vrvici trije, Oxa pa je na znanih poteh vedno brez povodca.
Sem opazila, da v krdelu nekako velja, da vodiš alfo štirinožca, ostali pa sledijo njej ;)
Če gremo proti mestu jih imam vse na vrvici na eni strani, ampak je kar velik problem, da so preozki pločniki ;D :P

Kako pa v stanovanju? Ima vsak svoj prostor ali spijo kar na kupu? ;D
Moj mali Maik se uleže na katerega pač naleti, mora obvezno vsaj na kakšni pasji tački ali repu spat  ;D  ko pa grem jaz spat pa obvezno smukne k meni :)

Jaz sprehodim nakprej Miška, ki ima posebne potrebe (nazaj ga je treba nesti, krajši sprehod), potem pa Ajo in Baraka skupaj.

Sem poskusila tudi vse tri skupaj, pa je bila kriza s fleksiji. Poleg tega moji psi niso kaj prida vzgojeni in tudi med sabo ne delujejo kot krdelo. Ničesar namreč ne počnejo skupaj, družijo se samo zaradi mene, sicer ne. Zadnje čase zunaj Aji raste samozavest in "pase" Baraka. Je namreč tipičen ovčarski pes, nas zganja skupaj in ne dovoli, da se Barak preveč oddalji.

Spuščam največkrat Ajo, ki ima najboljši odpoklic (razume kaj hočem, vendar včasih tehta ali bi ali ne bi). Barak nima pojma kaj to sploh je, se pa boji, da bi ga pustila in zelo pazi name. Če vidi, da se ne gibljem v njegovi smeri, takoj priteče. Miško pa itak ne uboga, ker mu ni treba (nihče od njega tega ne pričakuje), zato ga zelo redko spuščam s povodca.

Glede spalnih prostorov ni pri nas nobenega reda. Vsak spi tam, kjer je prostor in kjer mu paše. Ponoči je Miško ves čas pri meni na postelji, Aja občasno (ko ji je prevroče gre na tla, proti jutru pa spet čisto ob meni, da prepreči mačkom, da bi se crkljali-ji nikoli ne uspe), Barak zaradi drena pri meni raje zahaja na hčerino posteljo, na katero se tudi laže skobaca.

No pri nas je trenutno tako, da imamo kažin. Laki se pridno trudi navzgor, tastare pa jo še ne jemljejo resno. Bo morala še precej briketov pojesti, preden se bo odlepila od dna (ali pa zelo spretno izkoriščati zavezništvo z Betko, ki je vodja krdela, Laki pa njena vanabe pomočnica - zaenkrat ji kar dobro kaže).
Lukenj pri rangiranju že zelo dolgo ni bilo (menda bo že kakšnih 5 let od takrat, ko je bila prava revolucija in so dokaj nasilno odstavile staro vodjo, ki je postala preveč senilna, skupaj z njeno zvesto pomočnico). Je pa veliko renčanja in tekmovanja v kazanju zob in buljenju. sama se na hierarhijo ne oziram: prvo pobožam tisto, ki jo jaz hočem, prva dobi za jest tista, ki se najmanj preriva, na sprehod gre tista, ki si jo jaz izberem.
Načeloma se v pasje zadeve ne vtikam. Ker pa se mi zdi Laki  preveč predrzna za svojo starost, jo rahlo zatiram - če preveč nadleguje starejše psice in na prvi ukaz ne odneha, se  gre za kazen hladit v vežo. To, koliko se vtikaš v situacijo v krdelu je stvar intuicije, kakšnih splošnih pravil se ne da postaviti. Razen tega mogoče, da so za vsak pretep kaznovani vsi udeleženci, ne glede na to, kdo je začel in kdo jo je najbolj skupil.

Jedo skupaj, če se slučajno kaj repenčijo, ostanejo brez obroka.
Spijo skupaj. Kdor ponoči zganja hrup, gre v vežo.
Kadar so dlje časa same doma so ločene v dveh skupinah (2 + 3). Menim, da ni povsem varno puščati skupaj večjih skupin psov na majhnem prostoru, kjer ni možen umik. Če se slučajno stepejo, se ne stepejo en na enga ampak vsi na enga. Dveh se napadeni lahko za silo ubrani, večih pa ne. To, da se že več let ni primeril niti najmanjši incident, ni garancija, da se tudi nikoli ne bo.
če grem na sprehod sama, imam povsem varno naenkrat spuščene 3. Če sva dva, so lahko 4 (če so 3, se držijo skupaj. Če so 4 se pa lahko razdelijo v dve skupini po 2 in ne moreš sam 100% nadzorovati obeh skupin naenkrat). Na povodcu jih vodim na obeh straneh.

Jaz imam doma dve psici, pričakujemo pa še ''fantka'' bokserčka...Psici sta stari eno leto in 7 mesecev in se razumeta super. Ta velika zna včasih pokazati kdo je šef, ampak to zeeelo redko in čisto po pravici, ker mala zna bit zloo naporna. Super se razumeta tudi z dihurko, ampak prepričana sem, da sta mojidve takšni zato, ker sta shih tzujki in sta bolj mirne narave, miroljubne. Sicer pa sem prepričana, da tud s samčkom, ki pride čez več kot 2 meseca ne vo popolnoma nobenih problemov, ker sma s fantom zelo mirna in tolerantna.

Mi imamo dva dvojna povodca, taka z "razdelilcem".  Seveda v tem primeru flexi ne pride v poštev, povodec mora biti fiksen, ta kratek. To prakticiramo za po mestu, ampak resnici na ljubo se rajši z avtom odpeljemo do Tivolija ali pač kamorkoli gremo, potem pa so tam potem večinoma spuščene. Če se le da, gremo na "ta dolgo" rundo v času, ko ni veliko ljudi in psov; najboljše je med tednom dopoldne.  Ta mali dve se me zelo držita - več kot kakšen meter stran nista nikoli, razen če je kaj izredno zanimivo za vohanje in potem ena malo zaostane. Cockta in Čopi pa v glavnem laufata v paru. Odpoklic dela presenetljivo dobro - s tem, da točno vesta, kdaj pokličem bolj preventivno, ker v daljavi vidim psa, ki ga ne poznamo. Takrat se nekaj časa odločata, ali mislim resno ali ne tako zelo.  ::) Če jima je jasno, da ni heca, pa prideta obe takoj. Ampak je najbrž v tem primeru res tudi moj glas malo drugačen.

V mesto grem ponavadi samo z mojimi tremi, Čopko prej  oddamo doma pri moji mami. Če imam v načrtu kakšno kavo, vzamem s sabo tudi košaro, v kateri se yorkici zelo dobro počutita in čim vidita, da bomo malo posedeli v lokalu, ponikneta noter in zaspita. Ven ju zvabi samo smetana - ki pa jo npr. v Mačku skoraj vedno kar avtomatsko prinesejo. Cockta ponavadi leži pod mizo, včasih pa tudi sedi pri meni v naročju - k sreči je ustrezno majhna, da si to lahko privošči.

Spijo jasno v postelji, kaj pa drugega...Čeprav ima vsaka svoje fancy ležišče čisto ob moji postelji in Cockta celo zvečer včasih tam celo zaspi. Zjutraj jo obvezno najdem pod kovtrom, kamor se ponoči priplazi tako izredno profesionalno, da me sploh ne zbudi, smrklja.  :-*  Yorkici sta na povštru ali pa na moji glavi - vsekakor se je treba mene čim bolj tiščat in ko se namestita, sledi obvezen globok izdih v stilu "težak je život".

Kaj bi brez njih, si sploh ne predstavljam. Srčice moje. :-* :-* :-*

Sessa: da ne boš čez par let obžalovala, ker boš imela dom tri skoraj enako stare betežne pse. Če si na to pripravljen sicer ni taka groza, ampak ko so psi mladi skoraj nihče ne pomisli na starost. Ne samo, da je s starimi več stroškov, tudi precej naporno se je posloviti od vseh skoraj naenkrat.

Psi od alfe ne pričakujejo mirnosti in tolerantnosti, ampak predvsem doslednost in postavljanje pravil. Če bosta preveč tolerantna, se bodo psi zmenili po svoje in vama zna krdelo hitro čez glavo zrast. ;)

Lp, 5ra

To je zagotovo res. Kombinacije treh enako starih sicer jaz nisem še nikoli imela, si pa zlahka predstavljam: da imaš potem enkrat tri ostarele scrkljance, s katerimi je življenje sicer čudovito, saj se razumete skoraj brez besed. Če so še zdravi in v dobri kondiciji, pa sploh. Zna pa biti zelo hudo, ko se je treba posloviti - pa ne samo zate - človeka, temveč tudi za psa. Psi namreč tudi žalujejo, in to po mojih izkušnjah zelo.
Veliko boljša (in tudi na lastni koži preizkušena) se mi zdi varianta, ko k starejšemu psu dodaš še mladiča. Ob osnovnem predpogoju seveda, da se zavedaš, da to pomeni ogromno dela zate. Vzgoja mladiča je naporna že sama po sebi; če pa moraš hkrati še starejšemu psu na vse možne načine dokazovati, da je on še vedno "ta glaven" in da mladič ni prišel k hiši zato, da ga bo zamenjal, imaš takoj polne roke dela v vsakem trenutku.

Ko pa ti to uspe, imaš najboljšo možno kombinacijo: starejši pes uživa v svoji superiornosti in se hkrati pomladi, ker mora sodelovat tudi pri kakšnih vragolijah - in glej ga, zlomka, kar naenkrat se mu ljubi početi stvari, ki jih prej že nekaj časa ni  :) - mlajši se pa nauči reda in discipline, pa spoštovanja do starejših in vsega, kar še spada zraven. Hkrati pa je dežurni animator, ki iz cele družine - tudi iz senior kužka - s svojo energijo potegne največ, kar se da. Da moraš pa ti kot Alfa dvonožec ves čas imet vse štrike v rokah (tako in drugače) je pa itak jasno.
Preverjeno! ;)

Ne, ne-jaz sem prepričana da sem se pravilno odločila...o smrti ne mislim razmišljat, raje razmišljam o času ko so živi ;)

Vse OK. Sem samo omenila. Ker iz lastnih izkušenj vem, kaj pomeni imeti doma dom pasjih upokojencev. In kaj pomeni pokopati dva naenkrat.

Dobre 3 dni imam začasno še petega psa, odraslega ovčarja in moram priznat, da pri takšni množici en gor ali dol, se niti ne pozna ::)
Naj tudi omenim, da sta se Oxa in Indy že čisto ujeli in si upam trdit, da ne bo v prihodnje več nobenega ''fajta'' :)
Vseh pet se odlično razume, opažam celo da ni več nestrpnosti niti ob sočni hrani ;D
Vsi so v enem prostoru npr. pa ni slišat ničesar :) Popolna harmonija  :) (vsaj zaenkrat ;) )
Ravno danes sem izvedela, da dobim v prihodnje enega navihanega malega mulca v varstvo in če bo takrat ovčar še pri meni bo šele pestro ;D
NA sprehodu izgleda pa tako: punce ''off leash'', fantje na vrvici ;D in ko me kdo ustavi in kaj vpraša o spolu, lahko na hitro odgovorim fanjte na vrvici, punce odvezane ;D
Skratka, trenutno je pri nas doma (vsaj zame, za ostale člane bolj tako :-\ ) milina in veselje ;)

lp

naš današnji delček jutranjega sprehoda celega krdela pred težko pričakovanim kolesarjenjem ;)
http://www.youtube.com/watch?v=JfAvaemqDoE

norci, samčevski ;D

No, pri nas pa problemi. Kako vključiti začasneže v harmonijo stalnega ne-krdela.

Naši trije: Miško, Aja in Barak, so neko tako ne-krdelo, ker, Miško sicer mora čutiti, da je nadrejen moškim članom, kako pa to ve, pa mi ni jasno. Ko je prišel Barak, je Miško nekaj lajal in rinil vanj in ko je Barak zarenčal, je Miško zelo nestrpno zarenčal nazaj. Barak se je takoj umaknil in sta bila zmenjena. Od takrat nobenega incidenta več. Se pa Miško sicer ne sili v ospredje, ne za hrano, ne za sprehode. Poleg tega se NIKOLI ne igrajo med sabo, skupaj so samo, ko prosjačijo ali čakajo na sprehod ali mi pripravijo dobrodošlico. V bistvu samo stanujejo skupaj.


Potem smo začeli sprejemati začasnike. Do zdaj z njimi ni bilo problemov, sem pa čutila, da je, če pridejo punce, Aja malo ljubosumna (zadržana). Zato mi je bilo ljubše imeti fante. Rea se je vseeno zelo dobro vklopila in je Mišku zelo zanimiva (prej mu je bila Nika še bolj-ima rad velike punce). Tako zanimiva, da celo slabo vpliva na njegovo zdravje (ker potem Miško preveč nori). Potem je prišel Princ, ki ga ja Miško spet želel takoj podrediti, vendar se Princ ni dal in je "odgovarjal" nazaj. Miška to tako razjezi, da skoči vanj, in ga je potrebno dobesedno "sneti". Po drugi strani se Princ ni pustil sprovocirati in ni prišlo nikoli do pretepov. Seveda pa je bil Princ vedno v kletki, če nas ni bilo doma.

Zdaj je pri nas Eli, ki pa nima nobenega na,ena podrejati se. Imam občutek, da je takoj začutil, da je tu nekaj zanj in se skuša čimbolj vriniti. Do mene je izjemno prijazen, podredljiv. Mišku pa se ne da. Zato je Miško že čisto penast, ko ga samo vidi in dobesedno nori. K temu se je priključil še Barak, ki se je očitno odločil pristaviti piskrček in sta imela z Elijem že pravi spopad, ki sem ga prekinila, ker sem se bala za Baraka (mu pa očitno Eli, ki je fizično veliko močnejši, ni naredil nič). Punce se ne mešajo, razen Aje, ki je izredno živčna in laja za vsak drek (celo na žogo, ker noče skakati sama).

Včeraj je bil na obisku Princ in sta se z Elijem takoj sporekla (Princ se ni umaknil, smo ga morali umiriti, Eli se je šel kazensko hladiti v kletko).

Na sprehodu, pa ni z nobenim nobenega problema-očitno samo na domačem terenu.

Prosim za komentarje in nasvete-se učim ravnati z njimi. Ni mi (zaenkrat) opcija Elija odstraniti, ampak skulirati in vključiti.

Jaz bi preveč petelinastega prišleka na vse pretege zatirala. Njegovo je mesto zadnje luknjice na pišuki in tega se mora zavedati. Povsod bi bil tazaden in za vsak pretep bi bil on kaznovan. (trenutno podobno, samo ne tako dosledno "zatiram" Laki - ni povsod zadnja, nikakor, ampak za vsak špetir je kriva in kaznovana ona- zato ker je pretirano povzpetniška in je še močno premlada, da bi zlezla na vrh).

Ja, Lanabela, točno to delam, ampak ima hudič tako debelo kožo, kot bi si mislil, ok, me je, zdaj pa spet po starem. Eli je zdaj ločen od ostalih, nima z njimi nobenega stika.

Mene pa zanima, če kdo od vas, ki imate več psov prakticira tisti  "razdelilec" - da imaš dva psa na enem štriku? Kakšne so prednosti in slabosti?

Hvala!

LP

Zelo uporaben, na njem vodim dve psici (nemska doga in bokserka). Vsekakor je v prednosti pred dvojnimi povodci v tem, da se le-ta ne prepleta in drzis v rokah samo enega in ne dveh. Morata pa biti psa na takem povodcu "prijatelja" in toliko vzgojena, da vesta, cemu povodec sluzi. Vsekakor ne bezljanju po svoje, temvec hoji ob skrbniku in pasjem kompanjonu. Za nevzgojene in morda netolerantne pse do drugih psov najbrz tak povodec ni uporaben, saj se lahko na njem priklenjena psa scufata. Prav tako najbrz ne za pse, ki so vajeni bezljanja po svoje okrog na fleksiju. Moj predlog je, da se najprej oba psa navadi na navaden povodec, torej hojo ob nogi, sele potem se ju da na skupnega. Ce sta psa navajena samo na fleksi, bo nekaj vec dela.

Se popolnoma strinjam z Jano. Tole je pa še moja izkušnja:

"Razdelilec - coupler - kapler" uporabljam občasno in se dobro obnese, če imam na razdelilcu psa, ki sta vajena hoditi drug poleg drugega. Če psa tega nista vajena, nastane kaos, ker hoče eden naprej, drugi nazaj... pa še igrati se lahko začnejo...

Torej:

Prednosti - kadar imam razdelilec jih lahko peljem vseh 4-5 naenkrat na krajši sprehod. (Mi ni treba it 2x) Kadar sem s tamalima, ki/če lepo hodita, sploh ne opazim, da imam 2 psa.

Slabosti - srečevanje s spuščenimi psi (ni dovolj prostora), srečevanje z privezanimi psi (zapletanje).

Lp, Maja :)

Še moja izkušnja z razdelilcem: psa morata biti približno enako velika, sicer manjšemu hitro zmanjka tal pod nogami, če večji hitreje potegne, pa tudi težko napelješ razdelilec, če je eden od psov občutno nižji.

Tudi mene zanima ta reč. Ali razdelilce prodajajo v vseh trgovinah za živali ali me bodo butasto gledali, ko jih bom spraševala po tem?

V vseh večjih trgovinah za živali ga imajo (v Zooticu sem ga videla), za manjše pa ne vem - ga pa najbrž lahko naročijo.
Tudi jaz potrjujem to, da morata biti psa vsaj približno enako velika in obvezno že prej navajena, da hodita vsak na svojem povodcu. Pa še kljub temu boš na zaćetku rabila malo vaje in potprežljivosti, ko se bo npr. eden usedel in se odločil, da se ne premakne niti za milimeter, ker hoče svoj povodec, drugi pa bo istočasno hotel požret mimoletečega goloba. ;)

Tudi mi smo se nekaj časa sprehajali z razdelilcem, ampak smo kmalu prešli nazaj na navadne povodce. To pa zato, ker so psi na teh povodcih tako blizu skupaj, da je vsakič, ko je kdo dvignil tačko, polulal svojega soseda  ??? (govorim o samčkih).
Drugače so vsi moji navajeni na hojo ob meni na kratkem povodcu, ampak z razdelilci je bila pa vseeno prevelika gužva. Pa tudi bolj so vlekli in težje obvladaš točno tistega, ki povzroča težave.
Je pa res, da se z navadnimi povodci malo bolj zapletajo med seboj. Ampak to je zato, ker so 4je, ko sta bila samo dva, tudi teh problemov ni bilo  ;)

Tudi jaz imam z razdelilcem dobre izkušnje. Večinoma ga uporabljam če sama sprehajam moji dve.

Najbolj moteče mi je bilo to, da sta se na začetku malo lovili ob "cahnanju" oz lulanju, po parih sprehodih pa sta pogruntali tudi to da ko ena počepne, druga počaka.

Nimam pa problema niti s sprehajanjem vsake na svojem povodcu. Ko gremo po pločniku ali ob cesti, enostavno pade ukaz "skupaj", kjer obe hodita ena ob drugi ob moji levi nogi, povodca pa kar skupaj primem, kot da bi bil samo eden.

Prodajajo tudi v manjših trgovinah. Nam so ga posebej naredili, ker je psica precej večja od psa in ni bilo nobenega problema.

Lahko kdo priloži kakšno sliko,ker nikjer ne najdem tega da bom znal razloziti kakšni prodajalki, v primeru da bi me "debelo" gledala :)

hvala

lp

Prodajalci načeloma vejo kaj je dopler/kapler oz razdelilec. Nič bat.

Lp, Maja :)

Sem našla tole temo in jo malce obnavljam ;)
Oxa in Indy se krasno razumeta, skupaj spita in super funkcionirata :)
edini (drugi) fajt je bil maja 2010, ko sta se ''počili'' zaradi mačjih dudarjev... dudarje sta obe ''umivali'', ko pa sta se znašli pred inkubatorjem, ko so tamali spali, je pa ''počilo'' :-X   pa meni tudi ::)
Od takrat do danes nobenih težav :-*
Praktično vseskozi po 5 psov na moji ''grbi'', ni lepšega :-* ;d

o to temo sem iskala....Teja, tebe sem imela v mislih, ko sem se "odločala" ali obdržati Smoki ali ne. Doma imava poleg Šani (muca), še Pajka, Luka in po novem malo Smoki. Luka je priden, Smoki sicer ne, ampak na srečo sledi svojemu starejšemu bratu Lukecu povsod, tako da ju imam pod kontrolo. Tu je še Pajki, s tako močnim lovskim nagonom, da je škoda izgubljati besed. BEagel in balkanski gonič sta imela prste vmes pri Pajkiju :) Tisti, ki ste ga imeli priložnost spoznati, dobro veste o čem govorim.
Pajki razen v pasjem parku ni spuščen. Vsako jutro se dobimo še s sosedovimi pesjani na igrišču in potem se zverine podijo eno uro. Pajk ne sme, ker sicer uide. PA smo probali s slednim povodcem in je zbežal, mali je med drugim pravi šprinter. Sedaj ne hodimo več na igrišče, ker ga ne morem poslušati kao cvili, ko se drugi podijo, on more biti pa privezan. Rada bi sicer tudi več z malo delala, ampak je teško. VEdno bolj ugotavljam, da ni pomebno koliko pesekov imaš, ampak kakega karakterja. Mislim, da bi lahko obvladala 10 lukecev, medtem ko imam Pajkija komaj pod nadzorom. Naj hodim posebaj na sprehode? SIcer se vsi med sabo razumejo in so zaščitniški, doma se na veliko igrajo in tudi glede hrane nimamo več težav. Kakšen nasvet?

Nasvet bi bil in učinkuje , ampak ni v skladu z Zakonom o zaščiti živali  ::).
Zdej pa ugibaj (ni težko  ;) )in se odloči na lastno odgovornost  ;D

Deteljica zaupaj o kakem nasvetu govoriš. A ja, da ne bo nesporazuma, Pajki je moj prvi bejbi in ga imam kljub zanimivem karakterju najraj, vedno znova se mi doma odkupi z dozo cartanja :)

Vem, da me boste javno linčl, ampak resno razmišljam o tisti električni ovratnici. Ne zato, da bi ga imela spuščenega, to nikakor ne, amapk bi res rada vidla, da se tako kot včasih ponovno igra na dvorišču z ostalimi pesjani.

Sicer pa živeti z množico štirinožcev je neprecenljivo! no pa saj veste

Ne vem sicer, kako bi se obneslo, ampak obstajajo tudi ovratnice, ki na daljinec vibrirajo (kot mobilni telefoni) in/ali piskajo. Verjetno od psa in pravilne uporabe odvisno, če bi sploh delovalo.

Za začetek bi se ti ločen sprehod sigurno obnesel.

Pri sebi vidim, da Majeva poslušnost peša odkar je Neli z nami. Zato seveda ni Neli kriva, pač pa jst :P tak da lahko samo sebe za rit grizem ;) Sicer nič tako drastičnega, kot da recimo ne pride več ravno vsakič na prvi klic, ker si je pač gor prišel da mu ni treba, saj čist zadostuje če pride na drugi... ::)
In je to posledica samo mojega zabušavanja, ker imam Neli itak vedno na povodcu, Maj je pa (bil >:D ) priden in naju zato lahko brez povodca spremlja in tako zlaufam dve pasji muhi na en mah --> to govorim za našo vsakodnevno rutino na domačem polju, drugje sta itak oba privezana.

In vidi se jima, da oba cenita trenutke, ko me imata samo zase, torej da z enim delam/grem na sprehod ločeno, drugi pa čaka. Seveda je to s časom povezano, ker avtomastko porabim dvakrat toliko časa, ampak tako pač je :) se pa tudi jaz duplo nadiham svežega zraka ;D

Včasih smo s Pajkijem lahko delali cele kroge brez povodca in se je obneslo...Sedaj se mu je strgalo. Kakor da bi bil njegov lovski nagon na vrhuncu. Ker ogromno hodim po hribih in plezam, sem začela s seboj jemati smao Luka in Smoki. Pajkija sem tudi nekajkrat vzela s sabo, ker mi moja slaba vest nikakor ni pustila, da bi ostal doma, a smo vsak izlet morali predčasno zaključiti, ker je PAjki tudi 5h neprestano cvilil in grdi pogledi plezalcev so se vrstili... Se vam zdi, da ni nič narobe, če ga teh nekaj ur pustim samega oz s fantom? Ker tudi zanj ni užitek biti privezan v gozdu, medtem ko vonjave srnc in okoliških živali šibajo mimo njega. Po drugi strani pa odkar to počnem, me nekako ignorira.
Rada bi da so vsi kosmatinci zadovoljni, in ne bi se rada odpovedala hribom in plezanju, kar počnem že 2 leti odkar imamo Pajkija.

Hvala vsem za nasvet

Po moje od tega, da spodaj čaka in cvili, res nima nič, bi mu bilo sigurno bolj fajn s fantom na (aktivni) samostojni šetnji doma ali pa konec koncev verjetno tudi na kavču ...

Kako ti je pa s slednim ušel?

Te pa razumem: občasno sprehajam eni gospe lovsko terierko. Tamala je živ hudiček  :-* z neverjetnimi lovskim nagonom.
Jo imam na ovratnici + oprsnici. Kadar je na slednem, je pripeta z 2 karabinoma (ker je enkrat enega odtrgala  :o), non-stop jo imam na očeh, pa pač zraven laufam.  ;) Je pa res, da tukaj to gre, ker je sama.

Mogoče za začetek za vaju res samostojen sprehod... ko greš plezat, naj pa doma počaka (pa se mu potem bolj posvetiš).  :)

Jaz bi tudi uvedla ločene sprehode, ker zgleda zaradi različnih karakterjev najbrž vsak potrebuje drugačne vaje in pristope.
A si za Pajka pomislila na kako lovsko šolo - vem da nisi glih pristašica lova, ampak gre za to, da se pes počuti koristnega, da za nekaj urc na teden pade not v sled, se trese od navdušenja in pozabi vse ostalo. Eni poročajo, da so se jim psi bistveno spremenili na bolje, ker se končno lahko nekje izživijo, pa potem drugje malo lažje potrpijo. Mogoče bi blo pa za probat?

Glede puščanja doma - mogoče se bo slišalo grdo, ampak pes le ni ves naš svet. Smo mu na voljo, ima nas dolge ure, ga sprehodimo, se z njim igramo in učimo, da je izpolnjen... Ampak včasih moramo tudi kam it. Mene je včeraj, ko sem šla zvečer na koncert, od doma pa že zgodaj popoldne, celo pot spremljal blesav občutek, da moja kužla sedi zadaj, prav dihat jo slišim ko jo tkole v mislim vozim s seboj ::). Večinoma je namreč res z mano ali pa mi je doma tako skoz za ritjo, da jo očitno že čutim nekje za ovratnikom tudi ko je tam sploh ni (in tkole po par urah jo že konkretno pogrešam).

Ampak slabe vesti sem se pa znebila, ker preprosto ne moremo nehat živet zato, ker imamo psa (pa sem se sicer pripravljena zaradi nje marsičemu odpovedat). Tja, kjer bi bila v stresu (preveč dražljajev in novega je včasih zanjo kar stres) pač ne gre. In ji rečem - sori, miškica, ker nisi čist normalen kuža, boš pač hišo čuvala ;). Še vedno bolje tako, kot da jo peljem nekam, kjer se bo sekirala ona, poleg tega jo bom morala pa še jaz. Tko da, jaz se ne bi preveč sekirala, tudi če mora bit brez družbe in sam doma, ga pa potem sprehodiš in se mu posvetiš.

P.s.: Ena možnost je pa tudi avto - moja se je lepo navadila, da tam pa spi in počaka. Lahko bi ga tudi vzela s seboj, pustila avto nekje v senčki in potem za odmore ali po koncu plezanja izdatno sprehodila. Če ga imaš na odsluženem plezalnem štriku in ga pripneš na plezalni pas, si kar težko predstavljam, da bi na takem 'slednem' uspel kam zviznit.

sem spet zbrskala neko fotko  ;)
tole je pa res množica  :D
je bilo ''le'' par dni več kot dovolj ::)

https://fbcdn-sphotos-g-a.akamaihd.net/hphotos-ak-snc6/616176_4284869450916_878937918_o.jpg