mojpes.net

Pozdravljeni!
Sm novinka na forumu, rada pa bi spoznala poznavalce pasme
belgijcev, za nasvete o vzgoji.
Pred tednom dni sem postala lastnica 7 mesecne belgijke Belle.
Sicer imam ze kar nekaj izkusenj s psmi-pred tem sm oz. smo
imeli 2 nemski ovcarki,tako da mi vzgoja, solanje,itd. ni ravno tuja stvar.
Pa vseeno....Psicka ki sem jo dobila je res izredno plaha,boji se
drugih ljudi,psov,ropota....kljub temu da imamo velik vrt,tudi po tednu
dni ne pokaze zanimanja za raziskovanje ali druzenje z nami.Ko jo poklicem
se sicer odzove a vedno pride s sklonjeno glavo in repom med nogami.
Malce me skrbi, kako bo prenesla prve ure v soli, da se nebi potem se bolj
bala.
VSAKRSEN NASVET DOBRODOSEL in hvala!

Draga qbella,

sicer tudi jaz nisem izkušena forumašica, bolj bralka... Imam pa "v crkljanje in razvajanje" 6-letnega belgijskega ovčarja - tervuerena Pana, ki je nasledil 14-letnega kraškega ovčarja. In pred tem smo imeli tudi kraševca. Oba šolana, se mi je res zdelo, da sem "izkušena" na področju vzgoje psov. Za belgijca (dolgodlaki tervueren) smo se odločili kar glede na opis na tej internetni strani - očarala nas je fotografija, zapomnili smo si, da je ta pasma izredno inteligentna (da je gospodarju včasih težko biti bolj pameten...), a povsem ignorirali opozorila o nagnjenosti k plahosti, histeriji...
K sreči smo Pana dobili čisto kot mladička (8 tednov), vzrediteljica (pa tudi vsi "z belgijci okuženi forumaši", s katerimi smo prišli v stik v tem času, zlasti Bambi in Nati) so nam svetovali zelo zgodnjo socializacijo in seznanjanje z novimi situacijami. Pan je šel takoj po prihodu v našo družino v malo šolo in zatem na BBH, IPO. Ves čas smo njegovo energijo "kurili" vsi (poleg sina - uradnega lastnika še starejši sin in midva z možem), bil je v družbi mnogih psov (njegova ljubezen je bil dolga leta Uršin Sambo) in v starosti 1,5 leta dobil še "polbratca" - borderja Icea, bil je (no, v srcu je še zmerom) navdušen agilitaš in frisbijaš.

In kljub vsem našim naporom ima še danes svoje "fobije" - beži pred sesalcem, težko se spoznava tudi z drugimi hišnimi pripomočki, zna biti prav histeričen (upravičeno ga včasih imenujemo "Prpica"). Je pač tipičen belgijec.

Verjetno boš več nasvetov, kako ČIM PREJ obvladati strah Belle, dobila na forumu belgijskih ovčarjev - glej pod pasme - FCI I. Tja tudi prenesi tole vprašanje... Pa kakšno fotografijo bi bilo tudi lepo videti...

Pozdrav,
Lili

HVALA za nasvet Lili!
Ja, Bello sm zal dobila staro 7 mesecev in sicer zato ker
je bla vzrejena za policijo a se je izkazalo da nebo nic ker je
pac tako plaha.
Je pa seveda ze sedaj nasa ljubica in seveda vsi upamo na
najboljse.Vsekakor se bom pozanimala na forumu "belgijcev".
Hm,sploh je se nism fotografirala,jutri mava torej solo poziranja :).

Lepo nedeljo,
Petra

Ne spoznam se na pasmo, vendar po enem tednu menjave doma je normalno, da je psička še negotova in plašna.

Hej!

Malo pozno se oglašam, pa bom vseeno napisala... No, imam 8 mesečno belgijsko ovčarko (dolgodlako, tervueren), ki je bila že v leglu najbolj plaha in previdna, ampak meni je bila tako všeč, pa tiste očke, pa puhasta dlakica...No, sem pa bila opozorjena, da imajo belgijci te probleme in sva šibali s socializacijo od prvega dne, ko sem jo prinesla domov (igralne urice, sedaj mala šola, spoznavanje tujih ljudi, živali, situacij, zvokov...). Moja je bila izrazito plašna do tujih ljudi, glasnih zvokov pa se ni bala, torej sva šli večkrat sedet pred kakšno trgovino, kjer je dosti ljudi hodilo mimo, pa se niso kaj dosti zmenili zanjo (oz. nisem pustila, da rinejo vanjo). Tako se sedaj ne boji več ljudi, prvo razstavo je junaško prenesla pri 7 mesecih... Je pa še sedaj nezaupljiva do tujih ljudi-sicer takoj teče k njim, da bi jih pozdravila, ampak če jo kdo hoče pobožati, se mu umakne, potem pa ko ji ta oseba obrne hrbet, pa ga uščipne... :o :D. Ni pa streloplaha, niti se ne boji čudnih zvokov... Vsaj ne panično, pogumna ravno res ni, če je v gneči...Ampak se mi ne bo trgala z vrvice, da bi se kam skrila.
Moj nasvet je, da začni čisto počasi (glede na to, da ni več majhen mladiček in je glavno obdobje socializacije mimo, boš morala biti še posebej potrpežljiva in vztrajna): ena nova izkušnja dopoldne, nato mogoče še ena popoldne. Ne je kar rinit v cel kup novih situacij! Če ne bo paničarla, jo ful pohvali, če pa bo res prestrašena, pa nič ne sočustvuj z njo, ampak odstrani moteč element oz. jo odpelji stran in poskušaj drugič. Pa res delaj počasi! Pa ponavljaj tista soočenja, ki jih že prenese, da si bo zapomnila, da ni nič hudega...
Kako je šlo v šoli?
Aja, pa katero varianto belgijca imaš?

Pozdravljena qbella!
Resnično upam, da se je tvoja psička navadila in ni več tako plašna.
Tudi sama sem imela Belgijca(malinoisa), ki je imel iste probleme.
 Ko sem ga dobila je bil ves plašen, če sva srečala kakšnega psa se je kar vsedel na tla in ni hotel naprej, pod nobenim pogojem!
Vendar se je s časom opogumil, ko je spoznal svojo okolico, ljudi, živali in videl da mu nihče noče nič slabega.
 Mogoče, da je dosti tudi pomagalo, da je odraščal v družbi mojega drugega starejšega psa, ki je nekako prevzel vlogo njegovega očeta in varuha.
 So pa načeloma vsi belgijci zelo občutljivi in si vsako slabo izkušnjo zapomnijo za celo življenje. Nikakor nad njimi ne smemo uporablajati kakršne koli prisile, ker je NE prenesejo. Šolanje mora biti umirjeno, lastnik mora biti potrpežljiv s kužkom, pa čeprav mu mora že stotič pokazati eno stvar, da ne omenjam koliko jim pomeni pohvala in odobravanje njegovega lastnika. Šolati pa jih mora ena oseba in ta ena oseba mora skrbeti zanj celo življeneje, ker so to psi, ki se navežejo na enega človeka in ubogajo samo njega.
Vendar so vseeno odlični psi, ki ko odrastejo pokažejo izjemen pogum in privrženost gospodarju, če ga le ta zna primerno vzgojiti in socializirati. ;D