mojpes.net

Pozdravljeni!
Sem novi lastnik 2 mesečnega Ambruškega ovčarja. Kot čisti začetnik se soočam z začetniškimi problemi.
Psička namreč noče biti zunaj. Čez dan in ponoči je namreč v kurilnici. 3 x na dan greva ven na opravljanje potrebe (čeprav se večkrat polula notri, včasih tudi pokaka).
Problem je v tem, da hoče prička takoj nazaj notri. Včasih se nahitro polula in že leti nazaj, še predno kaka. Tako, da jo z vrvico zadržujem zunaj, da opravi svoje. Problem je tudi s sprehodi, noče it od hiše oz. sili noter, tako, da jo moram kar malo vleči, da kam prideva.
Kaj bi bil lahko temu vzrok, pričakoval sem namreč, da bom imel problem psa dobit noter in ne ven?

Hvala

A neprestano je v kurilnici? Ali je, ko ste doma, pri vas v stanovanju?
Po mojem pes rabi čas, da se navadi tudi zunanje okolice. Vsaj nekateri so bolj plašni, se mi zdi. Naša na začetku tudi ni hotela kam daleč hodit, sploh če je bilo samo malo dežja zunaj.
Ko jo pelješ ven naj bo zanjo to prijetna izkušnja, premami jo s priboljški, igro, božanjem, poizkusi jo zamotit, da ne bo mislila sam na to, da je na novem nepoznanem terenu.
Ne je vleči z vrvico stran od hiše, samo še bolj bo rinila noter, saj zanjo noter pomeni varnost....

3x na dan peljete ven 2-mesečnega mladiča? Pa se zavedate, da je to čisto premalo?
Zakaj imate psa? Da vam čuva kurilnico?
Oprostite, samo resnično ne razumem.

Predvidevam, da ni bil kupljen pri vzreditelju, ker če bi bil se ta vprašanja tukajle ne bi pojavila. Če pa je bil kupljen pri vzreditelju, potem ga je lahko hudo sram, da je do teh vprašanj sploh prišlo :-\

Tomaž9x, nekateri smo ti odgovorili že v drugi temi v zvezi z lulanjem, kjer si napisal tudi, da za psa nimaš časa. Imaš službo, popoldne obveznosti, zvečer pa bi rad malo spal.
K stvari si pristopil čisto narobe in tukaj še enkrat ponavljam, da ne vem, zakaj si psičko (kolikor vem, je psička)  nabavil. Srčno upam, da ne zato, da se bo čez nekaj mesecev  iz kurilnice preselila pred hišo in tam špilala čuvajko?

Vsaj to si pogruntal, da ti ne gre in sprašuješ za nasvete na forumu. Če ti je resnično kaj do psičke, se z njo UKVARJAJ. In začni takoj. Sproti pa beri knjigo "Psi za telebane" (ne delam se norca iz tebe, knjiga resnično obstaja in je krasna za začetnike); pojdita v šolo, družita se z drugimi lastniki psov. Zadaj si nalogo, da boš vsak dan v celoti prebral vsaj eno temo o vzgoji psa tukaj na tem forumu - ogromno jih je. Ker je psička stara šele 2 meseca in si se po pomoč obrnil takoj, bosta skupaj še lahko kaj naredila. Verjemi, da bo čez pol leta prepozno in boš iskal nasvete, kaj narediti z nevzgojeno, plašno (ali pa nasprotno - podivjano) psičko.

Če se nimaš namena posvetiti živali tako, kot si zasluži, jo oddaj nekomu, ki je to pripravljen delati.

Aha. In seveda nekomu, ki ima dovolj znanja in izkušenj za delo s psom omenjene pasme...

Jaz v bistvu tega ne razumem...
Sama imam doma mladiča za katerega so se čudili, da grize, lula na pol ure, joka, uničuje...doživeli skoraj živčni zlom in se ga znebili.
Kaj sploh ljudje pričakujete od takšnih majhnih kužkov?

Hvala za odgovore!
Priznam, da se s psom premalo ukvarjamo. Smo pač tipična slovenska družina, ki dopoldne hodimo v službo, popoldne otroke vozimo na okoli po raznih dejavnostih in zvečer poskušamo še doma kaj postoriti ter se utrujeni zvrnemo v posteljo.
Psičko imamo en teden in smo res materji na tem področju. Kupil sem si knjigo Psi za telebane. Povem, da je res poučna, sploh za začetnike.
Ja, psička je v osnovi cele dneve v kurilnici, popoldne, ko pridem iz službe greva na sprehod v naravo. Kolikor mi pač psička pusti, da se sprehajava...
Nisem pristaš tega, da je pes v hiši, vendar dokler ne bo zunaj narejem pesjak (4 x 3 m) in utica v njem bo pač v kurilnici, pa še topleje je.
Rad bi se sprehajal z njo (tudi meni bi koristilo), vendar me resnično moti, da se upira. Ali se ji je morda zamerilo, da smo takoj prvi dan ko smo jo dobili naredili cca. 4 km sprehod? Ali je bilo to preveč zanjo in se boji ponovitve?
Rabil bi kak nasvet.
Hvala

Meni se bolj zdi, da psica še ni videla zadosti zunanjega sveta, da bi bila toliko socializirana, da bi se sproščeno sprehajala. Iz strahu zato rine nazaj v kurilnico, kjer se počuti "varno".
Če bi vi svojo mladost preživeli v eni in isti sobi brez izhoda, bi se verjetno tudi ustrašili ob prvem pogledu na to kar vas čaka "zunaj".

Za mladiča si je treba vzeti ogromno časa, za slabo socializiranega/boječega/nesigurnega še toliko več, kar vaš očitno je. Priporočam vam, da si vzamete dopust in ostanete nekaj dni (še bolje tedne) doma. Tako boste odpravili več težav naenkrat, poleg vseh se bo psica socializirala, pa še sobno čista bo postala.
No, če bi bila z vami v bivalnih prostorih, bi se slednji problem tudi hitreje rešil. V vsakem primeru ne moremo mimo tega, da morate bit prisotni/ob njej. Pes je navsezadnje le krdelno bitje in ne samotarsko (kurilnica, pesjak). Moje mnenje.

Lahko vprašam, zakaj ste se sploh odločili za psa?

Zakaj pes?
Razlogov je kar nekaj. Prvič hčer ga je hotla met (8 letna), drugič jaz sem si ga vedno želel pa ni bilo posluha, tretjič imamo hišo z veliko prostora in živimo v naravi, četrtič - premalo se rekreiram in rabim vzpodbudo. Pošteno?

OK, pasme ne poznam (ne videza, ne karakterja ???), v čem pa je torej problem, da pes ni z vami v stanovanju/hiši, razen da niste pristaš tega?
Vaš pes je živalski dojenček in je neprestano SAM :o , razen 3x na dan za nekaj minut, ker itak noče biti dolgo časa zunaj.
Niti mu niste v naprej pripravili bivališča zunaj, niti nič.
Dajte začeti resno se ukvarjati s psom, kot s(m)o vam že svetovali, ali pa ga dajte nekomu, ki bo to počel.
On je član vaše družine. Ne more se sicer enačiti z ljudmi/otroci, vendar ravno tako ima čustva/čuti, ima težave s socializacijo..., kot človeška bitja, če jih pustimo prepuščene same sebi.
In zrasel bo v eno tako neobvladljivo žival, ki se je boste hoteli znebiti, ker ne bo taka, kot ste si predstavljali, ali pa bo 10-15 let samevala na dvorišču.
To lahko z ukvarjanjem ali oddajo primernemu človeku preprečite in mu omogočite kvalitetno življenje.

Pošteno - iz izključno sebičnih razlogov. Sedaj pa se aktivirajte in rekreirajte s psom. Ne pa pričakovat, da bo vsak dan z vami pretekel 8 km, dokler je mladič in dokler se boji.
In niste edini s službo, hišo in otroci... Se je treba zorganizirati in prilagoditi.

Pa ste se ob vseh teh razlogih pomislili tudi na to, kaj vse boste VI morali psu dati/omogočiti, ne samo on vam? Pes ne more in sme biti samo izpolnjena želja. Je veliko več. In ni dovolj, da ga kupiš, zapreš v kurilnico in ga trikrat na dan pelješ na sprehod. Ob vzgoji in ukvarjanju s psom je treba določene stvari postaviti na stranski tir in si postaviti tudi nove prioritete, če želiš videti uspeh, srečnega psa in še bolj zadovoljnega lastnika. O tem, ali si pripravljen na (zelo pozitivno) spremembo življenja (ki za sabo potegne neprespane noči, odpovedovanje nekaterim stvarem, preživljanje/vzgajanje/igranje... več ur dnevno s psom), ki jo prinese pes, pa je treba razmišljati pred nakupom.

Pošteno-ja. Idealno-ne.
Torej je to vaš prvi pes. Še kar zahteven povrh vsega.
Lahko vprašam, zakaj ravno ta pasma?
Saj ne, da je izbira slaba, mogoče vas bo ravno zahtevnost zmotivirala, da se lotite "zadeve".

Svetujem, da se ga lotite kot dolgoletni/dolgotrajni projekt, predvsem pa vsakodnevni in časovno zamudni projekt.
Tako študijski, kot učni. Teoretični in praktični.

Ponavljam: priporočam dopust, odpoved službenih/popoldanskih obveznosti/odsotnosti za nekaj časa, velja za vse člane vaše družina, če bi se dalo. Čas, katerega boste zdaj investirali v mladiča, vam bo z dobro vzgojenim odraslim psom izplačan nevemkolikrat multiplicirano, ker vam bo prihranjeno zapravljanje ogromno časa za odpravljanje napak/težav.

Na podlagi česa ste se pa za pasmo odločili?
Pa res ne zafrkavam, samo mi sploh ni jasno, zakaj bi se nekdo z (pre)malo časa, z malo dvorišča, z 8-letnim otrokom in brez izkušenj s psi, odločil za omenjeno pasmo.

Tole s tako velikim psom ste ga kar dobro zakuhali...

Drugače pa, bo tkole treba, Tomaž...
Pes je načeloma lahko tudi v kurilnici, če ga tja odlagaš, ne da tam stanuje. Nekateri ljudje pač ne marajo imet živali v stanovanju in se da načeloma tudi z zunanjim bivanjem tako izpeljat, da je živali udobno. Pes noter pomeni res ogromno prilagajanja - vsak dan sesanje oz pomivanje tal, če nočeš živet v zverinjaku, zavarovanje psa, ko je sam (kletka - v vašem primeru veeeelika kletka), nekaj vonja po psu, občasno uničen kak predmet itd. Ampak se splača, ker ga tako bistveno bolj doživiš. In on tebe.

Da se pa tudi zunaj. Je pa to na drug način težje. Bit moraš ogromno zunaj, tudi pozimi, ob slabem vremenu. Pač sene boš 'pogovarjal' z njo mimgrede - medtem ko si boš kofe kuhal. To pomeni, da bo morala vsaka minuta namenjena psu biti zavestno odtrgana od drugih dejavnosti.

Predlagam ti, da zjutraj vstaneš uro prej, psa pelješ ven lulat, popokaš žogice in druge igračke in ji nameniš neko doživetje, nekaj, o čemer bo dopoldne lahko premišljevala. Potem zrihtaš familijo in tik preden odideš, ji odneseš še kako zabavo, da ji ne bo dolgčas - nekaj, kar bo dolgo žvečila, piskajočo plastično kuro itd.
Nabavi nekoga, ki bo preverjen in se zna ukvarjat s psom, ki ti jo bo med odsotnostjo enkrat malo spustil, sez njo poigral, jo stisnil k sebi. Dejansko je dojenček, ki očitno trpi zaradi ločitvene stiske, je nesigurna, ker je sama, manjka ji mamin kožuh, tvojega pa tudi ni blizu.

Dokler je majhna, bi popoldne ko ste doma (prva pot po prihodu bo k njej, pelji jo ven lulat, daj ji nekaj topline, pozornosti...), komot bila vsaj kako uro (pod nadzorom)z vami v stanovanju. Tako bo spoznala svoje krdelo, začela ga bo ceniti in imeti rada. Zdaj jo ven odpelje na pol neznan človek, ki mu še ne zaupa, zato se ne oddaljuje rada od njej edino znane stvari - kurilnice. Tiste par popoldanski uric ko bo z vami se ti bo zelo obrestovalo - tudi če bo kasneje več zunaj.
Pojdi čez vikend z njo na izlet, vzemite jo z družino s seboj, naj doživlja nekaj z vami, da vas bo vzela za svoje, vas povezala s pozitivnimi občutki. Vendar pa NE delaj z dvomesečnim psom 4kmtrskega pohoda naenkrat. To je bistveno preveč naenkrat - če nočeš imet kasneje problemov s sesutimi kolki, kar je pri velikih pasmah pogosta stvar.

Sprejeli ste veliko odločitev, kar nekoliko na vrat na nos, zdaj bo treba to pač odgovorno požret in za nekaj časa malo stisnit zobe, dojenček je dojenček, pa naj bo pasji ali človeški. Tudi kasneje bo s psom ogromno dela - pa ga naj ne bi jemal tako, bilo naj bi ti v razvedrilo in veselje... Včasih ura ruvanja s svojim kosmatincem odnese več kot spanec... Pa v šolo bo obvezno treba, da te izšolajo ;)

LP FŽ

Ujej, sem si šla pogledat na hitro za kakšnega psa gre. Res ste kot začetniki brez izkušenj - oprostite izrazu - brcnili v temo, ali pa si naložili velik izziv, kakor vzamete.
In ja, trenutno ti bolj potrebuješ šolo kot pes. Pes pa predvsem stik s krdelom (vami) in toplino in doslednost. Sedaj se začenjajo igralne urice za mladičke, kjer predvsem lastnikom mladičev tudi razložijo, kako in kaj s psom.
Za vse ostalo pa je FŽ napisala res super.

Morda bi koristil obisk igralnih uric za pasje mladičke, ki jih organizirajo kinološka društva. Vsekakor pes potrebuje socializacijo in stik z drugimi kužki, kot tudi z ljudmi, da se navadi nanje in na čimveč novih situacij, v nasprotnem primeru bo celo življenje plašen in nekateri iz strahu tudi pokažejo zobe, potem pa ljudje rečejo: glej kako je hud! Pa v bistvu mnogi psi niso agresivni ampak jih je enostavno strah.

Zakaj pes ne bi mogel biti z vami v stanovanju? Vam smrdi? Je umazan? Tudi ljudje vedno ne dišimo in pridemo kdaj pa kdaj umazani domov, pa se umijemo. Ravno tako je treba poskrbeti za psa. Tako kot otroku umiješ roke po igri, psu obrišeš ali umiješ tačke.

Zakaj si ljudje nabavite pse, če jim potem ne morete vračati ljubezni v tolikšni meri, kot jo vaš pes izkazuje vam? Vdan vam je, žili si vaše bližine, strah ga je, ko je sam... morate biti z njim, ker ima samo vas. Zakaj mu torej ne bi omogočili vaša bližine, zakaj bo moral odraščati v kurilnici, če imate hišo, zakaj enostavno ne more biti skupaj z vami in hčerko, če si ga je želela. To verjetno veste, da is otroci marsikaj želijo, navdušenje pa hitro mine? Takšno vedenje ni sprejemljivo, če je v igri živo bitje.

Kuža je še majhen, lahko ga vzgojite v krasnega člana družine, prijatelja, sopotnika... Škoda je, da bi se kuža razvil v pač psa- s tem mislim neke vrste okras na vrtu, ki bi sameval dan za dnem...

Morda še niste odkrili vseh čarov sobivanja s psom, ker je pes v kurilnici, namesto da bi vam delal družbo v stanovanju. Ja, polulal bo preprogo, pa kaj, pokakal bo tapison, pa kaj, zgrizel vam bo copate, pa kaj,... ko ga boste opazovali ob raziskovanju, igri, ko ga boste naučili sesti, ga s priboljški vabili izpod postelje,boste pozabili vse vragolije, ki jih bo ušpičil in razblinili se bodo vsi zadržki, ki jih imate in zaradi katerih mora mala kosmata kepica, katere lastnik ste VI, sama čakati v kurilnici.

Pasma je zahtevna in čaka vas veliko dela in ukvarjanja s psičko, da boste zadovoljni z njo in ona z vami. Zdaj, ko je mladič, mora čim več časa preživeti v vaši družbi, ne sme biti po cele dneve sama v kurilnici. Nič čudnega, da se boji oditi na sprehod, saj ne pozna sveta okrog sebe. Predstaviti ji ga morate vi, vsako najmanjšo podrobnost, druge ljudi, otroke, stare, mlade, moške, ženske, s klobukom, brki, dežnikom, brado, dojenčke etc. Spoznati mora tudi druge pse, živali itd. Čim prej se vpišite v tečaj male šole in se začnite aktivno ukvarjati z njo. Potrebovali boste tudi nasvet nekoga, ki ima izkušnje z ovčarskimi psi, da vam bo svetoval, kako jo zaposlit, da vas ne bo začela čuvat kot čredo ovc, ko bo odrasla, saj to zna biti zelo neprijetno.

Čaka vas veliko dela, ki pa bi vam moralo biti v veselje. Pasji mladič je kot otrok - učiti ga moraš, ga vzgajati, se ukvarjati z njim. Kot oče si verjetno predstavljaš, kaj nastane iz otroka, ki po cele dneve sam ždi v svoji sobi. Verjetno si želite prijetnega sobivanja in druženja s svojo psičko, ne pa nesocializirane, nezaupljive in prestrašene ogromne mrcine, ki bo strah in trepet sejala na vašem dvorišču tako med tujimi kot domačimi ljudmi.

Še ena možnost je za pretehtat...
Ker pes še ni prav dolgo pri vas in če misliš, da ne boste zmogli tako kot je treba, pa če se ti je vzreditelj zdel na mestu... Morda ga pelješ nazaj? Sicer je pa vedno boljša prva zamera kot druga, boljše prva vdaja, kot potem vdat se čez leto ali dve ob nepremostljivih težavah in nesocializiranem psu, ki vam ne bi delal veselja, ampak bi bil samo huda obveza. Zdaj mirno najde nove lastnike z več časa, čez leta bo to drugače...
Mogoče se sliši radikalno, pa je vseeno za premislit?  :-\

Zdravo!
Hvala vam za izčrpne komentarje.
Zakaj ta pasma? Pasma mi je bila predstavljena kot zelo krotka, družabna prijazna do otrok...
ZAkaj ga želim imeti zunaj? Ker je ovčar! Prihaja iz legla kjer njegovi starši opravljajo svojo osnovno funkcijo (čuvanje ovac...) in se mi zdi prav, da je tudi moja kužika zunaj in je čimveč povezana v naravo.
Zakaj kurilnica? Reditelj mi je rekel, da 2 meseca starega psa še ni za pustit zunaj. V roku enega meseca bo zunaj pripravljen pesjak 4 x 3 m z pasjo uto. Tu bo psička prebivala v času ko nas ne bo, ostali čas pa bo prosto letala po vrtu in se afnala z nami.
Tisto kar se napisal, da gre 3 x na dan lulat sicer drži ampak to ne pomeni, da nismo kar se da veliko z njo. Tako jaz kot žena in hčer. Psička je prav prijazna in se želi z nami veliko igrati...
Šola? Ja, takoj ko bo možno. Sem že iskal variante vendar se vse začno z 3 mesečnim psom in dalje. Želim, da je pes izšolan in ne neka neprilagojena zverina.
Morda res nisem najboljši skrbnik psa, vendar mislim, da bom še vedno dosti boljši kot mnogo tistih, ki psa priklenejo na verigo in mu 2 x na dan dajo nekaj jesti in to je to.
Zaradi vseh vaših komentarjev se mi je milo storilo in sem včeraj ob 12 uri zapustil službo in šel družbo delat psički. Sva šla malo ven, žal ni hotla na sprehod (le lulat in kakat), potem pa sva se šla prvič skopat. Šla sva pod tuš, je kar junaško prenesla, čeprav se je videlo, da je zelo prestrašena. Potem pa sva se 2 uri crkljala, da sem jo pomiril.
Še enkrat hvala za komentarje.
Trenutno pa potrebujem predvsem veliko začetniških nasvetov. Kako psičko pripraviti do tega, da bo lulala na časopis oz. na nekaj in vedno le tam. Seveda v času ko pač ne more ven.
lp
Tomaž

O, upam da so se te komentarji res dotaknili in da bo za pravilno socializacijo in vse ostalo res poskrbljeno. Najdi dobrega inštruktorja, ki dela brez prisile in ki ti bo znal svetovati, prav tako pa bi ti morali biti na razpolago za tvoja vprašanja tudi vzreditelji, kjer si psičko kupil.
Predvsem so lahko koristni v zvezi z nasveti, ki se vežejo na specifiko pasme.
Če si vzameš nekaj minut, pa boš prav na tem forumu našel ogromno nasvetov o negi in vzgoji psa, prav od začetka, ko pride v novi dom.Pojdi na začetno stran foruma in tam je veliko rubrik, ki ti bodo dale koristne nasvete za tvoja vprašanja...
Srečno!

TOMAZ9X, sem vesela, da so se te komentarji nekaterih mojpesnetovcev dotaknili na način, kot so se te. Jaz osebno sem tole temo spremljala, napisat ti pa nisem mogla kaj, ker...
* ker si jaz osebno ne predstavljam imet psa, ki ni v stanovanju in med tisoč drugimi lumparijami lepo pospravi solato, ki med pranjem pade na tla
* pa falot odpira vrata stranišča, ko greš na nekaj, na kar še cesar gre peš,
* pa poskrbi, da se zjutraj zbudiš z bolečinami v kolkih, ker je pač bolj zmrznjene sorte in ugotoviš, da si celo noč spal z nogami narazen, ker si je pesjanko naredil topel brlogec med tvojimi nogami
* ki ti skoči v naročje prec, ko prideš po štengah do njega in te prelupčka, da si ves moker,
* ki pride za tabo po strmih štengah gor na mansardo, ko skočiš za "5 minut" na računalnik, samo da sta v isti sobi,
* ki ........

Lepo se imejta, ti in tvoj pes, čimveč bodita skupaj, učita se, učita se in učita se (nikoli ne nehat - to naj bi blo tko nekak kot dihanje, v bistvu).
Srečno vsem skupaj še enkrat! :)

Tomaž, pozdravljen. Najprej naj ti kar lepo povem, da te je vzreditelj s tem opisom "malo nategnil". Oprosti izrazu, ampak tako je. Ker imaš net ti priporočam, da malo "poguglaš" in si čimveč prebereš o pasmi. Ovčar iz legla, kjer starši opravljajo svojo osnovno funkcijo... Ni ovčar, je pastirski pes in že tu je velika razlika. In še večji problem, ker te funkcije pri tebi psička ne opravlja. Namesto pašnikov in ovc je v kurilnici, ima izhode, ki so ji (zaenkrat) neprijetni in zelo malo družbe, ker ste prezaposleni z vsem ostalim. Poglej iz druge strani - pes kot krdelna žival, omenjaš pašo, se pravi xy število živali, je zdaj SAM! To boste morali nekako porihtati - z več druženja in ukvarjanja s psom, seveda.

Pesjak je OK, a zavedaj se, da je OK samo za čas, ko nikogar ni doma. Ko ste doma, naj bo psička čimveč z vami. Tudi, ko sicer nimate časa (kuhate kosilo, pospravljate, gledate TV ipd.) - imejte jo ob sebi, pa tudi, če leži namesto tepiha pod mizo. Važna je tudi samo bližina.

Ne, trenutno, kot sam ugotavljaš, res nisi najboljši skrbnik psa, vendar tudi jaz mislim, da boš postal dober skrbnik, v kolikor se boš malo prilagodil in začel s psičko delati. Lepo je, da si se obrnil na forum in verjemi mi, da sodeluje ogromno ljudi, ki ti lahko pomagajo z nasveti - delo pa boš moral opraviti ti. Bo morda malo težko, a na koncu se bo izplačalo, boš videl.

Zaenkrat bi ti svetovala, da psičke niti ne siliš na neke daljše sprehode. Igraj se z njo na vrtu, zabavajta se. Ko te bo sprejela za svojega, pojdita malo dlje od domačega vrta, pa čeprav le nekaj metrov. Saj bo, počasi.

Glede papirja ti ga odsvetujem, samo to je le moje mnenje. Čas, ki ga boš namenil navajanju na lulanje na papir je enak, kot ga bi namenil navajanju na lulanje zunaj. In ko se bo naučila lulat na papir, boš rabil še enkrat toliko časa, da jo boš odvajal tega in učil lulat zunaj. Jaz tu ne vidim logike, še manj jo po mojem mnenju vidi pes, ki ga najprej učiš nečesa, potem pa je to prepovedano in ga učiš nekaj novega. Izguba časa po mojem mnenju.

No, to je zaenkrat to, bila sem malo dolga, upam, da sem kaj pomagala. Lepo se imejte, vikend je pred vrati, torej si vzemite čas za dvoje. Čas za psičko in čas za družinski sestanek, kjer se boste dogovorili o skrbi, urnikih, obveznostih itd. Pa začnite s ponedeljkom na novo, saj se vse da, če hočemo in se vsaj malo potrudimo.

Lep vikend!

Spomladanski tečaji so se ravno začeli in ti vseeno priporočam, da se že vključiš, čim bo pes cepljen! Do takrat pa že lahko sodeluješ brez psa. Do jeseni je še dolga, čisto preveč možnosti kaj zafrkniti, škoda bi bilo to pomembno obdobje zamuditi.

Tomaž iz kje pa si?

Pod to se pa tud jaz podpisem. Tocno tako je. Ceprav sem na zacetku, ko smo nasli ga  in prinesli mislila drugace. revez je spal na hodniku sam, sama nisem vedela kako in kaj in danes je tako kot si napisala ti Oaza. Rabila sem tocno dva dni da sem se zacela sprasevat.. ma zakaj mi psa nismo imeli ze prej. Tomaz le pogumno.

Sem iz Novega mesta!
Hvala vsem za vzpodbude, graje...
Se bomo skupaj z družino potrudili, malo pa bo potrebno tudi kompromisov.
Obeta se lep sončen vikend preživite ga lepo!
Tomaž

Hehe, še eden iz NM  ;) srečno pri vzgoji  :)

Saj tvoja psička je ravno prav stara za igralne urice, v malo šolo bi jo pa po moje šele v jeseni vpisal. Ne vem...naj kdo drug predlaga.  :)

Igralne urice so namenjene ravno mladičkom, zato je to res idelana priložnost, da psička pride v stik z drugimi malimi pasjimi knedli in ljudmi ter novim okoljem. Če se jih boš udeležil, ti zagotovo ne bo žal. Jaz sem vedno čist raznežena, ko na našem klubu gledam mladičke kako se spoznavajo in igrajo, lastniki pa medtem poslušajo kakšne koristne nasvete.

Tudi jaz zelo priporočam igralne urice. Veliko bolje je namreč, da se psi igrajo pod budnim očesom inštruktorja, ki bo znal opozoriti na neželjeno vedenje, kot pa nekontrolirano divjanje z naključnimi mimoidočimi psi. Pa še vi - priporočam, da greste kar vsi glede na to, da ste začetniki - se boste marsikaj naučili. In nedelja je čisto fajn dan, ker ste fraj.

Kar se sobne čistoče tiče, bo verjetno malo težje glede na čas, ki ga lahko preživite skupaj in to, da je nimate skozi na očeh.

Mi smo rabili slab mesec, da je pes sobno čist. Nabavili smo sprej UrinOff, ki razgradi urin, tako da tepih/tla več nima vonja, zaradi katerega bi pes vedno znova lulal tja. Res super stvar, priporočam.

Kaj smo počeli (in še počnemo)? Po vsaki jedi takoj ven, da lula. Včasih takoj tudi kaka, ponavadi pa nekje pol ure po jedi, zato je takrat treba še enkrat ven. Po daljšem spanju ali igri ven, ker bo lulal. Če ogromno pije, čez kake pol ure obvezno ven, ker bo lulal. Če že dve uri recimo ni nič naredil, ven, ker bo zelo verjetno vsaj lulal.  :D Zvečer, preden gremo spat, obvezno ven. Če ga zaprem v ogrado ob postelji (kjer spi) in cvilka ter se noče pomirit, ven, ker bo ali lulal ali kakal). Vse to je seveda veliko bolj enostavno, če imaš psa skozi pri sebi in imaš veliko časa na začetku (kak dopust bi res bil idealen, če si ga lahko privoščiš - pa četudi samo popoldan, tako da se vrneš domov ob 12h recimo).

Ko gremo ven, mu povemo "gremo lulat". Ko lula, mu govorim "lulat, priden, lulat...lulat" itd. ponavljam besedo, da jo poveže z dejanjem (in jo je! zdaj že skorajda lula na ukaz oz. vsaj ve, kaj hočem od njega in se včahis potrudi tudi samo par kapljic spustiti, češ "če že lih hočeš"  ;D). Takoj ko polula, klik+priboljšek (mi učimo s klikerjem). Če nimaš klikerja, takoj ful pohvala in priboljšek, crkljanje, igra... Enako s kakanjem - govorim zraven "kakat, priden, kakat" z enim takim veselim bebavim glasom, ki ga psi obožujejo, in isto sledi pohvala. Super je, če se pes nauči lulati in kakati na povelje - in z ogromno pozitivne motivacije, nagrajevanja, ponavljanja ni nemogoče.

Če boste poskusili s časopisom oz. pleničnimi podlogami (se jih da kupiti v trgovinah za male živali in verjetno v kakem Sanolaborju, lekarni...) - osebno bi raje uporabljala podloge, da se ne bo psička potem na vsak kos papirja na tleh hotela polulati  ::), je pa časopisni papir seveda mnogo cenejši.

Ko bo čas za lulanje, jo postavi na podlogo, počakaj, da se tam polula, in jo nato ful pohvali in nagradi. Če bo začela lulati kam drugam, ploskni ali glasno reči "ne" ali oboje, da jo prekineš, jo primi in postavi na podlogo, ter jo ful pohvali (pa neglede na to, če se je že prej do konca polulala drugje). Če pa zadevo dokonča na podlogi, potem pa sploh znori od navdušenja! Kaj šele, ko sama gre tja. Karkoli naredi v vaši odsotnosti, se ignorira, pa naj bo še tako za znoret. Če pa bi se v vaši prisotnosti želela recimo igrati s podlogo, papirjem,... rečeš "ne" ali  "fuj", pohvališ ko zadevo spusti (pa čeprav si jo moral iztrgati iz gobca) in zamotiš z drugo igračo. Če je dosti sama, naj ima na voljo več zanimivih igrač, tudi kako plišasto (vendar za živali, ker te za otroke niso vedno dovolj trpežne in jo lahko pes razgrize in poje).

Da si bo lažje zapomnila, kam se lula in kaka, ji lahko časopisni papir/podlogo malce nadišavite s kapljico eteričnega olja (kaj vem, poljubnega vonja, samo ne istega, kot so vaša oblačila ali pa osvežilec zraka v avtu, parfum itd.), tako bo sčasoma povezala vonj z mestom za opravljanje potrebe in lahko to prenesete tudi na druge stvari...recimo nadišavite en del/kot ograje, kamor naj opravlja potrebo, ko bo spuščena zunaj, ali pa en kot pesjaka,...

toliko o sobni čistoči (sorry, vem da ni čisto taprava tema)

---

Kar se tiče sprehodov, navadi psičko najprej na to, da bo rada zunaj. Hrani jo zunaj, božaj jo zunaj, ukvarjaj se z njo zunaj, naj ji bo ful prijetno. Če boš dosti z njo, ti bo začela tudi zaupati in se ne bo bala iti s tabo ven ali na kak nepoznan kraj oz. bo premagala svoj strah, ker bo želela biti s tabo. Takoj ko ti postaneš njen vodja, "pasji ata", zaupnik, se bo s tabo počutila varno kjerkoli.

Tudi na ovratnico in vrvico jo navajaj počasi, z dosti priboljški. Najprej po kurilnici, nato po dvorišču, potem pa izven. Ko se bo enkrat sprostila ob tebi na dvorišču, jo lahko pelješ ven. Če ne gre drugače, vzami pest briketov in jo nahrani na dvorišču, zunaj ograje itd. Ne moreš verjeti, kaj vse pes naredi za hrano in česa vsega se neha bati, če je povezano s hrano/priboljški/igro/crkljanjem...

Pa še nekaj, nikoli ne potrjuj njenega strahu s tolaženjem, božanjem, itd. Lahko jo bodriš z veselim, svetlim glasom, malo potrepljaš, ali pa njen strah/cviljenje/jamranje ignoriraš in jo povabiš k igri. Bolj ko jo tolažiš, bolj bo mislila, da ima dober razlog, da jo je strah. V bistvu s tolaženjem potrjuješ njen strah, ona pa potrebuje oporo, moč in samozavest s tvoje strani.

Dovoli ji, da spozna okolico, brez da bi silil vanjo ali jo skozi gledal, opazoval, se ji posvečal...recimo sedeš na travo in se pogovarjaš s hčerko in ali ženo, ali pa bereš kakšno knjigo (no, se bolj delaš da jo bereš  ;)) in prikrito opazuješ psičko, kaj počne, če pride k tebi, jo malo počohaš, se poigraš, potem pa pustiš, da malo razišče.

Pa ko jo enkrat začneš voditi na sprehode, naj bo sprehod vedno povezan z nečim dobrim - ko dospeš do točke, kjer se bosta obrnila, se poigrata z njeno najljubšo igračo, ji daš prav poseben priboljšek, itd. Na začetku ful paziš, da ne bo imela neprijetnih izkušenj na sprehodu, recimo z večjimi/agresivnimi psi, kakimi motorji ali glasnimi stroji (traktorji ipd., če živiš na deželi).

Igralne urice so prav fajn zadeva, sploh za nas nove lastnike. Mi smo bili včeraj in je bilo res lušno.  :) Fajn je tudi, ker lahko inštruktorja vedno vprašaš, kar te zanima, če imaš kaki problem, itd., pa se ti lahko osebno posveti in ti svetuje. Saj vse te pasje šole so itak za nas narejene, ne za pse.  ;)

Kot pripomoček pri učenju pa res zelo priporočam kliker - meni je predvsem dal ogromno pozitivne motivacije in volje do učenja psa  :) preprosto zato, ker učenje postane lažje in bolj zabavno. O uporabi klikerja je informacij na internetu ogromno, tudi na naših forumih se najdejo teme o klikerju.

Joooj sem se razpisala ... pa ne mislit, da sem nek ekspert, sploh ne, sem novopečena lastnica psa in zato požiram na tone informacij in se še prav tako malo iščem. Tako da vzemi moje pisanje kot nekaj, kar ti morda lahko da kakšno idejo, ki jo lahko sam bolje raziščeš.

Tomaž
Priporočam da psičko opazujete in se učite.Pa veliko ljubezni in crkljanaja.Upam ,da se motim in da si kuže niste nabavili z namenom, da se z njo razkazujete in da ste v viziji videli sebe in svojo družino, kot v reklami z psom ki lep,lepo vzgojen dirja po travniku vi pa ponosno stojite zraven.....Ja pa saj vse to je mogoče a z velikooo dela in ukvarjanja s psičko.
Predvsem pa naj bo kuža z vami ves čas,v stanovanju.V kurilnici naj bo le kadar ste v službi.Če ste psa sprejeli kot ljubljenčka ,naj bo ljubljenček.Ker roko na srce pozimi vam bo bore malo do norenja po dvorišču, če vas psička iz kuhinje ali dnevne na bo potegnila na plano.
Tkole je to .Kuža je dojenček in le če jo boste imeli na očeh se boste lahko naučili pasje mimike in potreb ki jih izraža.ljudje ki živimo s psi to vemo in nam je mali problem videti kdaj našega psa tišči kakat,lulat,kdaj je lačen,kdaj mu je slabo,se hoče igrati,uje zaspan mu po glavi hodijo traparije.Že zato je dobro da je z vami.Psičko je strah in ne ve zakaj je sam in vzeta od mamice.Je žalostna in osamljena.Poskusita jo vzeti v naročje ,jo stiskati k srčku in jo odnesite na travnik kjer ne more pobegniti.Tam jo božajte hvalite,in se igrajte z njo.Na vrvici delajte z njo po nekaj korakov z vabo.Igračko ali navdno cunjo.Pri tem jo hvalite.Prihod domov naj bo prijeten in vedno pohvalite zaželjeno vedenje.Imejte jo radi.

Pa še nekaj Tomaž9x ,zanima me kaj se je zgodilo s kužkom ki si ga omenjal(dvomesečni) v začetku meseca marca.Prav tako je bil zaprt v kurilnici od šestih zjutraj do štirih popoldne,in je lulal notri.Žalostno kdo nabavlja pse.A si ga oddal in nabavil novega da se kitiš z njm.Me res zanmima.

Saj je pisal samo o tem psičku, takrat marca.

Ja, samo o tem psu je pisal.

Ja hvala bogu če je tako se opravičujem.Ampak : sory kakšen naj bo pa pes ki je neprestano sam in zaprt v kurilnici.Pasje šole so zato da vodnike naučijo kao se s psom rvna.Zato da se ga socializira ,vzgaja in predvsem se uči lastnik.kURILNICA NI IN NIKOLI NE BO PROSTOR KJER SE PES NAHAJA ,SAM IN OSAMLJEN.žELI SI LJUBEZNI IN DRUŽBE KI PA JE OČITNO NIMA.pOSKUSITE GA VZETI K SEBI IN VIDELI BOSTE NAPREDEK.

malo off topic, pa vseeno.
Naša psička zdaj že približno en mesec ne mara več hodit na sprehod po naselju  ::). Ko gremo iz hiše gre najprej proti avtu, in ko vidi da ne gremo z avtom se vsede in noče it naprej. Stoji pred avtom in trmari. Jo moramo fizično prenesit par metrov v naročju, da se gospodična odloči, da bo vseeno naredila par korakov sama. Sem sčasoma ugotovila za kaj gre. Zadnje čase smo se velikokrat peljali z avtom na Golovec. in ker v gozdu naša Pina strašansko uživa in gre vedno zelo rada, sklepam da bi rada hodila kar vsak dan in na ta način izsiljuje. No, to je moje sklepanje, ki se mi zdi še najbolj logično.

Mojč31, meni se zdi dosti verjetno. Čeprav, moja je pa tako fina, da v takem vremenu pa ona že ne bo ven hodila! Samo lulat, pa še to za prvi grm, kakat pa ob 7ih zjutraj v temu mrazu in dežju - ja pa jade!!

Tudi moj pes noče na sprehod.
Problem nastane ko je treba iti na sprehod proč od hiše - prvih cca 150 metrov noče hoditi, se usede na tla in nato upira z vsemi štirimi....Ko je ta razdalja mimo, lepo veselo teklja in maha z repkom.
Tudi ko ga peljem z avtom nekoliko proč, hodi brez problema.
Ne pomagajo niti igrače, priboljški, tudi polisalama in sirček ne.
Tudi boji se ne, samo trmari in noče iti....Kakšna ideja, kaj storiti???

Kuža je star 10 tednov? Po mojih izkušnjah noben mladiček precej dolgo ni hotel zapustiti "gnezda" (hiše..). Potem se pač nekako vda v usodo, prebije led.. Tako sem jaz to dojemala in se s tem nisem obremenjevala. S starostjo naraščata tudi pogum in radovednost. :) 

Tako je, 10 tednov je star. Ko sva enkrat preč od hiše začne veselo in radovedno raziskovati naokoli in res uživa na sprehodu.
Ampak spravit ga preč od hiše....to pa je misija nemogoče....naj ga torej vozim z avtom malo preč, ker potem ni problema, ali naj ga nesem prvi del poti, po kateri noče iti (noče iti v nobeno smer, ne le v eno)...?

Sicer je navajanje na vožnjo z avtomobilom zelo priporočljivo, pa vendar. Pes naj na začetku spozna okolico hiše. Pa pojdita večkrat na stometrski sprehod. Ko se naveliča, se pa obrnita, pa spet pa spet. Tako nekako sem izgledala jaz, ko sva se z mojim učila hoje na povodcu. Ko je potegnil, sem se obrnila in šla v drugo smer, pa spet pa spet. Je kmalu ugotovil, da se počasi daleč pride.

Problem je, ker od hiše naprej noče hoditi in trmari in se upira z vsemi štirimi. Ko sva nekih 200m naprej pa hoja ni več problem in v njej prav uživa....od hiše ga res ne morem spraviti.

Kaj pa s priboljski? Da ga vodiš v željeno smer in mu pred nos pomoliš priboljšek?

To je tudi naša počela, dokler je bila še mladička - ignoriraj, pa veselo naprej ;). Al pa jo s kako igračko zamoti, da pozabi, da je šla preko "meje". Mislim, da je to faza, ki jo da skozi vsak pes, tko da nič bat, bo minilo :).

Moj je bil čisto isti, sva šla do igrišča, se usedla na travo pa sem mu metala odtrgano travo on pa jo je lovil ... in po tistem se mi ni več upiral na sprehodu :) moraš izbrat pravo taktiko, če hodiš samo v krogih psu to ne bo zanimivo... Morata se igrat, crkljat, tekat itd :)
Sedaj me kar prosi naj greva na sprehod :P

Ne pomagajo ne priboljški, ne igrače, ne skakanje, ne tekanje...
Dejansko se usede na tla, zagrabi štrik in vleče nazaj ter ob tem renči...
Vse kar lahko naredim je da ga vlečem za sabo....da bi prišla 200m naprej do trave kjer bi se lahko igrala, ni šans....

Pozdravljeni,
mene pa zanima, če tudi vaši psi v teh deževnih dneh nočejo na sprehod. Opažam, da naš skoraj enajstmesečni kuža zadnje čase (v bistvu v deževnih dneh), sploh noče ven, se mi zdi, da še lulat najraje ne bi šel. In potem imamo dirke po stanovanju, da ga sploh ujamemo in nato se krega, ko mu oblačimo tisti dežni plašček, skratka - cel žur.

Naše so iste ;D in ko pridemo ven se držijo kot kisle limone :P. Mislim, da te ne rabi nič skrbet ;).

Ampak ven je pač vseeno treba.  ;)

Jaz sem to že pred leti rešila tako, da sem preprosto nehala komplicirati.  :D

Vedno sem imela v zbirki psov kakšno kandidatko, ki v slabem vremenu ni hotela ven - zraven pa še kakšno, ki ji je bilo popolnoma vseeno, če z neba padajo ušpičene prekle ali pa koščki klobas.  In ker nimam dovolj časa, da bi šla ven z vsakim psom posebej (poleg tega bi bila v tem primeru res že za v kakšno posebno ustanovo  ::)) - enostavno vzamem povodce, v primeru hudega naliva tudi dežne plaščke in ignoriram tistega, ki ne bi šel ven.  :P  Pa gremo. Vsi.

Priznam, da je najbrž težje, če imaš samo enega psa. Pri več psih v enem gospodinjstvu pa prostora za kaprice enostavno ni. Je tako, kot rečem jaz, in pika - ker drugeče se ti lahko zmeša.  :-#

Psi se pa hitro navadijo, biliv-ju-mi ... samo popuščati ne smeš. 8)

Ja, bi rekla, da popuščanje ne vodi nikamor. No, hec je itak tudi potem, ko se vrnemo s sprehoda, ko je treba v kopalnico (po vsem tem soljenju in usranih cestah) so tačke pač umazane in je treba to poštimat. Tako, da sprehodu pod prisilo, sledijo dirke okrog mize ali po hodniku, da ga do kopalnice spravimo - še dobro, da je majhen kuža. No, to se dogaja le, če mu uspe skliznit v zgornji štuk pred mano.

Pri nas je tako: ko pridemo z umazanimi tačkami nazaj domov, je treba v predsobi na brisači počakat in ne mrdat spljoh.  8) Potem nesem v banjo najprej eno in šele potem, ko ima ta stuširane in obrisane tačke, grem po drugo - ki še vedno sedi na istem mestu.  <:]

Je pa tako od prvega dneva in brez izjeme. Na začetku je predvsem Tequila mislila, da to za njo ne velja - ampak sve se hitro zmenili.  ;) 

Splača se poskusiti - samo ne obupajte prekmalu! Zdaj je pri vas kuža navajen, da je bolj po njegovo in zato ne bo tako hitro popustil. So z vsemi žavbami namazani.   ::) Je pa pri 11 mesecih še dovolj mlad, da ga lahko naučite prav vsega, kar mora znati lepo vzgojen pes.

Pa srečno! :)

Priboljški so pri nas magično zdravilo - za ven v dežju, za v bano, za vse  ;D

Jaz pač ne bi lovila psa po hiši. Imate sobni boks. Naj bo noter, pa ven na wc. :) Simpl.

Kolegica je naklikala svojega mladiča, ki ni maral mokrih tal, dežja. Enostavno je odprla vrata, kliker v roke, foter, pa klikala vsak pogled in korak proti vratom, ven iz vrat jackpot mislim, da je v enem dnevu rešila problem "jaz ne bi na mokro". Še nekaj časa sta na dežu žurirala z igračami, hrano.

Morda gre psu enostavno na živce plašč? Če ni nujen, ga ne oblačit. oz ga navadi na to reč prek hrane.

Če je kratkodlak tuširanje ni potrebno-z viledo pobrišeš psa in je....če je tuširanje potrebno- a ste psa kaj navajali na tuš? Jaz sem talala hrano v bani, nagrajevala skok v bano, prihod v tuškabino, nagrajevala tuširanje. Na koncu hočeš imeti psa, ki bo samostojno šel v kopalnico, ne bo travmiral v bani in skakal ven vmes.

Kuža je cotonček in je tuša navajen. Pravzaprav je nesrečen, ko ga kopamo, umivanje tačk in podvozja pa načeloma ni problem. Ampak kljub temu, mu je to očitno odveč, ker se v tem mokrem vremenu dogaja po vsakem sprehodu. Sicer pa - malo offtopic - zdi se mi v teh dneh, kot da smo začeli pri tej hiši govorit po kitajsko al ne vem kako že, saj kuža naenkrat noče razumeti ničesar več, gleda nas kot da smo z nekega drugega planeta. A je deset mesecev in pol kakšno posebno obdobje, mogoče obdobje uporništva?
Nobenih izkušenj s psi nimava z možem, saj je to najin prvi kuža. Malo pasjo šolo smo opravili, čez mesec ali dva naj bi začela šola osnovne poslušnosti.