mojpes.net

1. Uvod

To je zgodba o Heli.

Ustno izročilo govori o dobrih ljudeh iz Slovenije, ki so med počitnikovanjem na Kilkisu na severu Grčije zagledali shirano psico, staro kake štiri mesece. Niso zmogli pogledati stran. Niso zmogli iti naprej, kot da je ni. Vzeli so jo s sabo in jo pripeljali v Slovenijo, v zavetišče Horjul. Tam je psica spet naletela na dobre ljudi in varno zavetje. Ob ljubeči negi in strokovni roki je hitro okrevala in kmalu s svojo lepoto začarala bralce zavetiškega foruma.

Nekje drugje je bil takrat en Rok. Na službeni konferenci, kjer je po več kot letu dni končno spet srečal staro prijateljico. Sledila je prijetna kava, ob njej pa klepet o vsem. Tudi o psih. Prijateljica ima kar dva, oba iz zavetišča v Horjulu. Ta Rok je takrat bleknil, da bo imel tudi sam nekoč psa. Najverjetneje nekoga iz zavetišča. "Morda kaj takega?" se je nasmehnila prijateljica in na drobnem ekranu mobilnega telefona pokazala sliko Heli.   

Bila sta dve zgodbi. Zgodba o Heli in zgodba o Roku. V tistem trenutku, ko je Rok zagledal sliko lepe Heli,  pa sta ti dve zgodbi dobili skupne platnice iste knjige. Bila je ljubezen na prvi pogled. Bilo je hrepenenje. In bilo je veliko strahu pred odgovornostjo. Pa vendar je bilo vse že odločeno ob prvem pogledu. Vse ostalo je naredil čas. Od prvega srečanja, obilice neprespanih noči, do srede, 19. 11., ko je drugo srečanje odločilo. Zgodbi spadata skupaj v isto knjigo življenja!

Strah se je začel hitro umikati sreči in veselju. V petek, 21. 11., je bilo konec. Konec strahu, konec težkih misli in neprespanih noči. Dobri ljudje iz Horjula so dovolili, in Heli je odšla. K nam. V našo zgodbo, povest naše družine, ki je zdaj šestčlanska. S tem se začenja moja zgodba o Heli. 

Zgodbo živimo. Hkrati jo zdaj tudi pišem. Zakaj? Nikakor ne zaradi samopromocije, res ne. Razlogi so trije, vsi povsem preprosti in iskreni. Prvi je dejstvo, da rad pišem.  Z vsako besedo je moja duša lažja. Pisanje je moja večerna meditacija, ki me pomirja. Zakaj pa pišem o Heli? V odgovoru na to vprašanje se skrivata drugi in tretji razlog za to stran.  Drugi razlog je moj občutek, da sem dobrim ljudem iz Horjula dolžan sporočati, kaj se dogaja z njihovo varovanko. Ker vem, da z odhodom ne pozabijo na svoje štirinožne prijatelje. V mislih ostajajo z njimi, s temi zapisi pa lahko spominu dodajo še sedanjost. No, tretji in zadnji razlog za moje pisanje pa so vsi, ki razmišljajo o posvojitvi psa.  Če bom samo enega od teh z zapisanim prepričal v to, da bodo postali ljubeči posvojitelji, potem so te besede vredne vsake minute, ki jih zvečer kradem spancu, da jih lahko zapišem.

To je zgodba o Heli. In o naši družini. Zdaj Helijini družini. Heli, tole je zate!

;D ;D ;D
Dober uvodnik. Čakamo nadaljevanje.

 :D Dobrodošli med ponosne skrbnike horjulčkov.  :D

2. Velika sprememba

Petek, 20. november. Kratka noč, zaspal sem šele s slušalkami v ušesih, da je zvok preglasil moje misli. Za par ur v službo, potem pa v zavetišče.

Na dvorišče sem stopil z ovratnico in povodcem v roki. Polona je imela prav, Heli je bistra, saj je takoj, ko je zagledala, kaj imam v roki, začutila, da se nekaj dogaja. In postala izjemno previdna. Še težje ji je bilo, ko smo jo peljali k mojemu avtu. Na poti v Kranj je bilo hudega že preveč, zato je v kletki hitro nastala lužica. Avto sem zapeljal na dvorišče, zaprl vrtna vrata, nato pa odprl kletko, da je Heli skočila ven.

Kakšno olajšanje! Heli ni znorela, ni obupana iskala izhoda, ampak je začela previdno, plašno raziskovati vrt. Dober začetek!  Potem sem ji hotel pokazati še hišo. Tu pa se je začelo. Nikakor ni hotela v hišo. Blazno se je ustrašila neznanega prostora, zato sem jo v hišo dobesedno zvlekel. Upirala se mi je z vsemi štirimi. Prva etapa je bila pritličje, kjer živi moj stari oče. Prvi cilj: njegova kuhinja. Pet minut, in že sta bila s starim očetom prijatelja. Tiščala je glavo k njegovi nogi in se prepustila božanju.  Drugi cilj: dnevna soba tik ob kuhinji. Ojej, Heli spet ni upala. Spet nov, neznan prostor. Kaj sem hotel drugega, spet sem jo zvlekel v dnevno sobo. In tam? Par sekund, pa je bila dobra in je spet raziskovala.  Tako sem jo pustil eno uro, da se je navadila na nov prostor in se sprostila.

Nato sva šla peš v trgovino po hrano zanjo. Trgovina je ob prometni cesti ob kranjskem vodovodnem stolpu. Uboga Heli, avtomobili so jo zelo prestrašili, zato sem bil vesel, da je bila pot ob tej cesti kratka.

Najin naslednji cilj je bil sprehod do šole in vrtca, kjer sva pobrala otroke. Tem se niti sanjalo ni, da bo Heli res prišla v naš dom, zato je bilo presenečenje popolno in zelo lepo, kar čustveno zame. Okrog Heli se je v trenutku nabrala skupina otrok, vsi so jo hvalili in crkljali, Heli pa je, zanimivo, takoj uživala. Nič se ni bala skupine otrok. Na poti iz šole smo srečali gospo, ki je peljala na sprehod majhnega psa. Heli je takoj vklopila samoobrambni mehanizem in začela glasno lajati. Nato se je prestrašila, se sunkovito obrnila in hotela brezglavo pobegniti. Povodec jo je sunkovito ustavil, kar jo je zagotovo zabolelo.  In takrat sem spoznal tisto, o čemer so me v zavetišču že opozorili. Njeno kričanje. Dragi moji, Heli res KRIČI.  Tako predirljivo se je drla, kot bi ji nekdo prerezla trebuh po vsje dolžini. Srce mi je skočilo v glavo, dobil sem noro dozo strahu in skoraj bi se ustavil in jo začel crkljati, tako se mi je zasmilila. Pa sem se še pravi čas spomnil nasveta, da se ji ne smem pustiti manipulirati. Ostal sem odločen. Hitro je ugotovila, da ji kričanje ne bo pomagalo, pa se je spet umirila. In smo šli naprej. A bili smo kot v šoku. Kakšni kriki!

Tako smo prišli nazaj domov. Heli, otroci in jaz. Ups, kaj pa sedaj? Naše stanovanje je v prvem nadstropju. Po stopnicah gor? Ni šanse!!! Tokrat je šlo šele takrat, ko sem jo vzel v naročje in odnesel gor. In tam spet ponovi vajo - vlečenje iz sobe v sobo, v vsaki pa potem hitra prilagoditev in raziskovanje. Seveda je nisem zvlekel v vse sobe, samo v tri, za prvi dan bo dovolj.

Do večera smo bili dvakrat zunaj, drugače pa notri, saj je bilo zunaj hladno. Ob 22 sva šla še na zadnji sprehod. Ko sva se vrnila nazaj na domači vrt, sem komaj še gledal. Takrat pa se je zgodilo nekaj čudovitega. Darilo, ki me je povsem prebudilo. Heli se je začela igrati! Zagrabila je otroško igračko in jo začela premetavati po vrtu. Igri sem se pridružil še jaz in sredi črne noči sva se podila po vrtu in igrala. Kako čudovit občutek! Heli je bila sproščena, igrala sva se! In to že prvi dan! Kako lep dan!

P.S. V to objavo sem želel dodati par fotografij, pa ne znam. Ko kliknem na "vstavi sliko", mi samo napiše tole: "(http://)". Mi lahko kdo svetuje, kako dodati slike?

Sliko moraš naložiti na net (v mojalbum npr.), tam pa jo odpreti, klikniti z miško nanjo, da se ti odpre okno, poiščeš properties in celoten naslov skopiraš. Potem ga prilepiš med oba img-ja tule v temi in to je to :)

3. Drugi dan, dan novih spoznanj

Danes, 22. novembra, smo se naučili marsikaj novega o Heli in njenem odnosu do sveta:

1. Do ljudi ne goji nobenega strahu. V treh obiskih nas je obiskalo skupaj 5 odraslih in 5 otrok. Vse se je dogajalo v zaprtem prostoru, pa je ni bilo nič strah. K vsakemu novemu obrazu je pristopila, ga ovohala in se pustila božat. Ljudi ima očitno rada.

2. Psov se, kot kaže, boji. Ko koga sreča na sprehodu, najprej začne lajati ali pa ostane čisto tiho, vsekakor pa zelo hitro dobi noro željo, da bi pobegnila. Takrat jo komaj zadržimo.  Bi rekel, da je ljudje nikoli niso maltretirali, da pa ima nekaj slabih izkušenj z drugimi psi, s katerimi se je morda borila za hrano?

3. Boji se neznanih prostorov. Nikakor se noče preseliti v novo sobo. Tam, kjer je, blazno uživa, ko jo skušaš zvabiti v drug prostor, se pa boji, včasih se malo polula, vsekakor pa se brani oditi v sosednjo sobo. Ko pa je enkrat tam, se v pol minute navadi in uživa. Toda - potem ne upa več nazaj  v prvo sobo, kje je prej že uživala ...  :) Ampak, kot kaže, bo tudi to kmalu minilo. Popoldan se je namreč že zgodilo, da je bila radovednost močnejša od strahu in je počasi, previdno sama od sebe šla iz ene sobe v drugo. Jupiii!

Skratka, pri ljudeh sploh nima težav. Pri sobah in psih pa bomo po mojem strah še letos odpravili. Vsekakor pa so vse to saMo malenkostne težavice, pravzaprav bolj izzivi, ki jih z veseLjem in nasmehom sprejemamo. Heli, če je to vse, kar nas čaka, potem je pred nami lahka naloga.

Saj res, še tole: pridno je in pije, stres ni udaril na njen apetit. In prva noč je minila povsem mirno. Vrata kletke je imela vseskozi odprte, pa je vseeno ostala v kletki in mirno spala.  

Aja, zdajle, ko tole pišem, spi ob moji nogi. Mirna je. Doma je.  ;)

Same krasne zgodbe...cudoviti konci...
RIS,...bere se, da ste se komaj ucakali Heli...
Se opravicujem...ampak jaz ne razumem najbolj..kako to mislis "vlekel"...Zakaj pa jo vlacis?
A mislis, da ne bi cez nekaj casa sama sla prevohat ostalih sob..pa morda ne vseh prvi dan...saj je se drug in tretji dan pred vami.... :D

lp :-*

Enga lubčka moji lubici :-*,sama pa  :'( od ganjenosti.

Me veseli,da je Heli končno doma.

Hvala RIs za obširno razlago Helijinega navajanja na nov dom. :)

Klavdija, brez skrbi, tistega vlečenja je bilo malo. Samo na hodnik, kjer spi, pa v dnevno sobo, kjer smo mi, ljudje, da je bila skupaj z nami, ne pa osamljena na hodniku  :) Brez vlečenja bi ostala na hodniku ves dan. Tako pa je bila ves dan z nami.

Kocka, hvala za nasvet!

Tako, zdaj pa še par slik prvega dne, ko je Heli prišla k nam:

Prihod domov:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/_5lj86nqOkPtbWZ8p08c_g

Prvo raziskovanje vrta:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/doaD4ZGPYoP6nacbe0rxkQ

http://picasaweb.google.com/lh/photo/x9T_oHat1Jq5wt-EBAtKSQ

Priprave na prvo noč pri nas:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/4IyHvXctNHQTZxvaQO87Uw

Ups, šele sedaj točno štekam nasvet Kocke. Takole moram torej delati, če želim dobiti sliko neposredno v ta forum:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/doaD4ZGPYoP6nacbe0rxkQ

Grrr, slike me malo hecajo ...

http://picasaweb.google.com/lh/photo/doaD4ZGPYoP6nacbe0rxkQ

Prava lepotica je! Naj vam bo najlepše... Čestitam! :)

http://lh3.ggpht.com/_VeA_SyBO_3o/SSiAzzMf7mI/AAAAAAAABg8/KaejnSXSr8c/2008_11_21-Heli.png

 :-* :-*

 :) Ti Helika, doma si. Taka nežna Grkinja   ;)

RIs, moraš pazit da cel naslov skopiraš, včasih je raztegnjen čez tri vrste...

Pa picasaweb če se ne motim ne dovoli direktnega linkanja.

Vixen, potem je očitno res picasaweb problem ...

4. Jutro sprememb

Druga noč minila b.p. Zjutraj zgodnji sprehod ob 6:00. Zanimivo, da se kljub petim stopinjam pod ničlo ni prav nič tresla. Kot kaže, je mene bolj zeblo kot njo ... Zahvaljujoč Heli bom očitno zdaj iz dneva v dan spoznaval še nekaj, kar prej v Kranju nisem poznal - čudovito obarvane hribe tik pred sončnim vzhodom  :)

To nedeljsko jutro je že zdajle, do sedmih, prineslo dve veliki zmagi:

1. Stopnice niso več bav-bav! Navzgor gre že sama! Jupiiii!

2. Sobe našega stanovanja niso več bav-bav. Prosto in brez strahu se samoiniciativno sprehaja iz sobe v sobo. Zmaga!

RIs jaz normalno vidim slikice. Prelepa je  :-* :-*.

Sem prav čakala, kdaj se bo med horjulčki spet pojavila tema od Heli.
Veliko užitkov  :-in koš  :-* Heli.

presneto, RIs, a ti povem po pravici - sploh nisem mogla kaj dosti prebrat, ker se mi je vid nekako zameglil, ko sem odprla tole temo... Srečno vsem skupaj, pa ker si Kranjčan (a sem tole prav povezala..?), upam, da se kaj srečamo, mi in naši horjulčki!  :DZaenkrat gre za pasjo dvojino - no pa pustimo to malenkost pri strani. ;)

Čestitke, res! Če bi okoliščine dovolile, bi ti tole previdno grško lepotico pred nosom zmaknila ;)
No, pa je le doma in to je glavno. Imejte se lepo!

O lepotička grška. :-* :-* Pa le imaš svoj dom. Sicer smo si tudi mi želeli, da bi bila naša. Pa v reanosti to žal ni bilo mogoče.
Zdaj je  to čisto vseeno. Dobila si super dom.  :D  Uživaj v njem!!! :-* :-* :-* :-*

Res vaju je lepo brat! Sem tako vesela zanjo...
Že razume kaj slovensko? ;) ;D

No, tale zgodba je pa lep uvod v sončno nedeljo  ;).Uživajte skupaj!

Mislim, da se bo ob vsem tem literarnem izražanju hitro naučila ;)
Pa čestitke za Helico.

Hoj, Oaza 88!

Ja, Kranjčani smo, in bi bilo super, če bi se Horjulci kdaj našli na kakšnem sprehodu :)

Še Pepska pa Trišo povabite zraven.
Sem vesela, da je očitno vse ok.

Heeeeeli, pa RIskotoviiiiii!

Priznam, da sem se komaj vzdržala, da ne bi poslala 15 mejlov in poizvedovanj v facebook, sedela na svojih prstih, da nisem klicala in pisala sms-ov, pogrizla se nohte od groooooozne radovednosti, kako se imate ... In ste se javili :)
 :-* vsem vam, reeeeees sem vesela, da se je zgodba zasukala kot si zapisal v uvodu :)

Mi tud, mi tud, smo tud iz Kranja :)

 ;D
kranjska sekcija Horjulštajna  :D

Hehe :) Samo če se Heli boji psov, verjetno ne bi bilo pametno da se cela sekcija naenkrat dobi. No, saj naša tud ni preveč navdušena nad gužvo ::)

Zala, Heli se bo gotovo, tako kot večina navadila na pse, avte, tujce ... počasi in z andahtjo, pa bo ... zdaj je bil itak šok u nulo tale selitev, ko pa se bo navadila na RIskotove, pa jo bodo še malo "matrali" v to smer.
Če prav poznam Roka, bodo itak šli v šolo - sem jim predlagala Xeno, ki take drame pozna in zna dobro svetovati.

No, sej to sem mislila - ne takoj vsi naenkrat. Sčasoma, da se punca privadi :)

Ojej Glujči sem pozabila! Sori  :-[.

Ni panike, sej je itak zadnje čase bolj Ljubljančanka kot Gorenjka ;)

Lepe zgodbe  :).

Ko berem take zgodbe, mi je toplo pri srcu (in malo vlažno v očeh). Super za Heli in še bolj super za vas  - čez nekaj časa boš točno vedel, kaj sem s tem mislila.  ;)

Uživajte, kolikor se da! Heli pa sigurno vsak večer pred spanjem najprej po grško reče "Evharistó", da vas je našla. Potem pa še po slovensko. :D

Vesela sem, da je tale plašna rita našla svoje ljudi. Lepo se imejte in veliko veselje z novim družinskim članom.

Hej, kranjska sekcija Horjulčanov! Heli bo zagotovo sčasoma pridobila zaupanje, tako da nam srečanje ne uide! Smetka, tebi pa res hvala, v našo družino si poslala pravi blagoslov!

5. Nedelja. Kičasta.

Danes je bilo sicer mrzlo, a z razlogom. Nebo je bilo brez oblačka, videlo se je daleč, hribi so bili kot narisani. Narava je šla na nedeljski sprehod v svoji najlepši obleki.

Torej smo šli na sprehod tudi mi. Prvič tako, kot to delajo družine s psom. Na bližnja polja, do katerih imamo od doma samo dobrih 5 minut peš hoje. Tam duša zadiha, saj je prostora veliko, pogled ustavijo šele beli vrhovi gorenjskih hribov.

Tu smo se sprehajali že velikokrat. A nikoli s Heli. Ta nam je letos dala še piko na i k vsej lepoti. Tako je bil nedeljski sprehod ne samo lep, ampak že prav kičast. In bil je naš prvi nedeljski sprehod z njo. Srce je vriskalo, ko smo raziskovali polja, vrhunec pa je bil, ko smo se prvič z njo spustili v dir. Kako lepo in hitro teče! Res je lovski pes, to se je videlo v lahkotnosti njenega teka. Dobra novica zame, saj bova lahko očitno športna in hitra na najinih sprehodih.

Slaba novica je, da ima tudi Heli rada vonj svežega gnoja. Še posebej, če je ta vonj na njej. Z užitkom se je pesjanka valjala po gnoju, prej bela je hitro spremenila barvo v drekasto, vonj pa zamenjala s smradom. A kaj, ko jo je to delalo takoooo srečno ... Sicer pa, a sploh obstajajo psi, ki ne marajo valjanja po dreku?!

Zahvaljujoč temu njenemu smrdečemu veselju smo morali danes preizkusiti tudi njeno dovzetnost za umivanje. Zanimivo, nobenega strahu, nobenega odpora, mirno je stala in čakala, da je zanjo tako privlačen smrad odplaknilo z rjavo vodo nekam proti kranjski čistilni napravi.

Zanimiv je bil danes njen odnos do psov. Dokler je bil dan, si je dajala pogum z glasnim lajanjem na vsakega štirinožca, ki je prišel mimo. Ko se je zvečerilo, pa jo je pogum zapustil in mimoidočih psov se je bala in se jim želela umakniti. Noč ima pač svojo moč ...

Na sliki naju je moja najdražja ujela med igro na domačem vrtu:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/Cx0TXoAQrSqSzi2BmCrC9A

Med sprehodom pa so me neznanci ujeli z nenehno ponavljajočim se vprašanjem, kakšne pasme je. Ima kdo kakšno dobro idejo? Danes sem razlagal, da je čistokrvna horjulska mešanka ...

P.S. Zdajle, ko tole pišem, spet mirno spi ob mojih nogah. Kako prijeten občutek je to!!! Zunaj mraz, neznani tuji svet, tule pa prijetno toplo, varno in mirno. Meni paše vsaj toliko kot njej!

Škoda, da je nedelje konec. Jutri Heli čaka nova preizkušnja - samota, ko bomo v službi. Drži se, Heli!

Heli - portret:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/eIDFFSASfhl8uQToF1rVTQ

Jaz tipkam, ona pa ob meni pod mizo takole mirno spi:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/VZ_JUJ0sCFFFgiUjNjh_1g

In vsi strahovi so se razblinili..........se ful vesela za vse vas,posebej za sončiko Heli :) :-*

Čudoviti ste!! :D :-*
Radi vas bomo brali še naprej in morda se celo kdaj srečamo :P

ah ja, še en ubogi horjulc :-\... Smetka - a boš kej kontrole nardila klele pri kranjskih posvojiteljih, a? Sami mučitelji živali... ;) :D ;D
Heli, tebi je tudi sekira padla v med.  :)Me RES veseli, veš, RIs. ;) :D

Srčika je. Lepo, da ste se našli :)

Oaza88, ne mi tega delat  :o  Mi je kar kri zledenela ob prvem delu tvojega odgovora, sem že videl Smetko, kakšo šiba nad mene z božjim bičem v roki  :'(   Mi je odleglo, ko sem potem odkril, da gre za šalo ...  :)

Hja, RIsko, boš se moral še navaditi na horjulštajnski humor :D

Helči, ti bi pa lahko imela kar svoj blogec :), tvoj ata dobr pišejo :)
T

Jup prav veselje je brati novičke. na zadnji fotki je pa kot crkovinca  :D ;D :D ;D.

hja, RIs - TinkaraC je ful dobro napisala, kam pec taco moli pri takihle postih.  ;D ;) Saj se boš navadil...! :P

RIs, kaj pa pravi Grkinja kaj na sneg? A ga je prej sploh poznala?

uzivajte vsi skupaj. Vas je prav fino brat :)

6. Kaj počne Grkinja na snegu?

Vprašanje sem si zastavljal ves dan. V pisarni sem gledal padajoči sneg in razmišljal o psici, katere starša najbrž nista nikoli videla snega, kaj šele ona. Rojena v Grčiji, najbrž ustvarjena za sprehode ob vroči morski obali, bo danes stopila na mrzel sneg. Le kako se bo to izšlo?

Drug razlog, da so mi misli uhajale k njej, je bilo dejstvo, da je danes prvič ostala sama doma, zaprta v veliki pasji kletki devet ur. Kaj počne? V iskanju odgovora na to vprašanje se mi je mudilo domov, kot že dolgo ne. Doma pa olajšanje. Heli v kletki povsem mirna, nič kakcev ali luž. Skratka, vse v redu.

Torej je prišel čas za lulanje ... na snegu! Ko je stopila skozi vhodna vrata ven, se je ob pogledu na padajoči sneg in zasneženo dvorišče seveda ustavila. Gledala je v to belo čudo in potem previdno stopila na dvorišče - vendar tja, kjer zaradi strehe snega ni bilo. Od tam je še naprej gledala belino, potem previdno povohala, stopila na mrzlo zadevščino s prednjo desno tačko, nato pa - hop! - že vsa razigrana skakala po snegu, se lovila in veselo lajala.

Kaj torej počne Grkinja na snegu, tudi prvič? Uživa, definitivno:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/R2guU2vIMnRQ2FQaCTyoYw

Aja, zdajle, ko tole tipkam, spet spi ob meni pod mizo. Kot kaže, je to postal njen prostor za večerno dremanje.

P.S. Da ne boste mislili, da je vse popolno. Še vedno se v stiski parkrat na dan polula v hiši, seveda vedno tam, kjer je na tleh preproga ali tapison  ::) A ni panike, bo minilo, zato se ne sekiramo glede tega.
 

RIs, mi smo tepih kar spravli v arhiv, pa je mir - topli pod al pa kaj podobnega se lažje puca, če se ravno kakšna nesrečica (ali lužica srečice) zgodi. :)
Pa še dobro, da ima Heli temnejše lise - sicer je ne bi našel v snegu! ;D
Tudi naša kužica je danes videla in okusila svoj prvi sneg - je bilo tole branje zgornjega posta, kot bi jaz opisovala (no samo jaz bi z malce manj izbranimi besedami, se razume ;))

Ja RIs, daj tepih stran (no, razen če te ne moti da je polulan) in ga vrni, ko jo bo tole ˝lužanje˝ minilo. Sicer bo samo še za v smeti.
Je pa super brat, da je Heli OK in da je postala prava Gorenjka. Še sneg ima rada :-* :-*

Tudi jaz predlagam tepih stran, ker je lažje popucati, pa na tla brez tepiha mogoče sploh ne bo lulala.

Se ji pa dogaja.

Ja, naša je potem, ko smo odstranili tepih in nekam drugam nastavili časopis, samo še nekajkrat naredila lužico na papir in potem je z lulanjem v stanovanju zelo kmalu prenehala :).

No pa še ena izmed tistih, ki ni mogla prebrati do konca od silne zameglitve (beri vodnega potocka) na oceh...ko bi le bilo več takih ljudi...sem si ogledala še ostale slikice, ena fejst srečna družina zgledate. Čestitke! Pa tista pajk torta čist hudo zgleda ;)
Heli  je pa čudovita, res lepotica! Pa ja no, to so pa itak vsi ;)
Srečno! :)

7. Obojesmerno stopničenje

Obojesmerno stopničenje je strokovni izraz za fizkulturni dosežek, ki ga je naša nova družinska članica Heli dosegla danes. Bil je peti dan njenega bivanja pri nas in drugi, ko je morala biti 9 ur sama. Zagotovo jo je mehur že mučil, a se ji tokrat nisem ponudil, da jo nesem navzdol po stopnicah in ven. Samo vrata na hodniku sem pustil odprta in že čez kakšno minuto se je prvič, ne da bi ji jaz kaj rekel, previdno začela spuščati po stopnicah navzdol. Pa ven, na vrt, opravit svoje potrebe.

Da obojesmerno (gor in dol) stopničenje ni nič takega, je dokazala s tem, da se je danes še štirikrat sprehodila po stopnicah gor in dol.

Zaenkrat torej velja, da nam pri Heli vsak dan prinese nov uspeh.

 Jeee...stopnice so pa zakon, ki jih naštudiraš :).

o RIs, ti ga pa pihneš - obojesmerno stopničenje! :D
Ja Heli - bravo, no! S čim boš pa jutri razveselila svojega atija? Komaj čakam poročilca! ;)

Sama milina vas je brat  :)

Kalinihta, Heli, agapeton  :-*

Sem se prehitro hvalil. Danes zjutraj je bilo stopničenje spet samo enosmerno. Navzdol v naročju, samo navzgor samodejno ...

Ja Ris, kaj se čudiš, saj ženska ima prav - zakaj bi hodila, če obstaja dvigalo? (http://www.forum.hr/images/smilies/dunno.gif)

Helika, super da napreduješ, pa čeprav včasih malo po svoje (dvigalo, pa to ::)).
Mi je pa izredno zanimivo, ko v različnih temah berem, da imajo psi probleme s stopnicami. Saj ne da ne verjamem, itak da, samo v živo mi tega še ni nikoli uspelo doživeti. Naša mala zajkljica Missy ni imela težav, čeprav bi jih po vaših opisih lahko prav od nje pričakovala :).
Heli, kaj pa imaš danes v planu za presenečenje?? :-*

Upam, da ničesar ... Vsaj ne kakšnega neprijetnega presenečenja ...

Eh, seveda sem mislila na prijetno presenečenje :)

RIs če te kaj tolaži tudi Alba se večkrat nosi pos topnicah, pa je 20 kg babnca  ;D :D.

He He. A potem je en pas zaprt? Delo na cesti :)
Heli, ne pozabi dvosmerne vinjete :)
Al pa tobogan nastimat ;)

RIs - nič se ne boj, bo Heli obvladala tele stopnice v eno, drugo in še kakšno tretjo smer, brez skrbi! :D
Moja tamala je prav hitro skužila tudi ene ful zavite in strme in ozke stopnice, na katerih imajo še dvonožci, ki jih stopničijo prvič, drugič, tretjič,...., težave. ;)

RIs, nikarte jo preveč razvajat, bo babnica prišla na okus, pa jo bo treba preveč nosit.
Lana je bila prvi teden tudi precej anti stopničasta, potem pa jo je Junior malce s posladki preko stopnic premamil in vsakič, ko je prišla dol sama, je dobila eno Jeeeeee, braaaaaavo in rezinco hrenovke.
V enem tednu so bile štenge zgodovina.

Včasih je treba tudi kak korak nazaj narediti, da ne gre prehitro.  :P Bravo obema! ;)

sem prebrala vse zgodbe o Heli in sem zelo vesela, da ji je uspelo najti tako prijazno družino oz. da je druživa našla njo. psi so zakon, res ti obrnejo ritem dosedanjega življenja na glavo, vendar pa se to izniči z vsem veseljem, radostjo, radovednostjo, nasmehi, ki nam ga pes prinese.

upam na nadaljevanja o napredovanjih grške lepotice Heli.

Pri nas je bil tudi dva dni problem s stopnicami - ene dvakrat sem jo sredi dol postavla in je mogla gor/dol, če je hotla za mano :) Pa seveda smo mel FUUUL žurko, ko ji je ratalo :)

Bom še jaz povedala: Aja se tudi boji stopnic, torej ni to nič nenavadnega. V novi hiši gre samo do pol, se tam uleže in čaka, da gremo dol. :P

Hvala za delitev teh izkušenj. Lažje je, ko vidiš, da se ti ne dogaja nič takega, kar ne bi tudi drugi izkusili. Pa ideja z nagrado za uspešno stopničenje je tudi vredna preizkusa.

eh no, RIs - konec koncev ti niti ni treba pretiravat z nagradami za uspešno stopničenje (tole je vsekakor še ena beseda, ki se je ful dobro prijela, očitno - luškano, res!) :D, ČE bi se rad čisto spotoma še malo nabildal.  ;) Samo tko - namignem pač. :P

Zdaj se punca spet sama obojestransko stopniči. Juhej!

Sicer pa je v zadnjih 24 urah omembe vreden zgolj nov rekord: tako velike luže, kot jo je naredila včeraj zvečer, v hiši še nismo imeli. Dame in gospodje, imamo nov rekord! K sreči na hodniku, kjer ni težav pobrisati. Sicer sem pa prepričan, da so v pasjem urinu aditivi, ki zagotavljajo toplemu podu večji sijaj, daljšo obstojnost in vsebujejo še antialergene, zato sploh ni panike :)

RIs - zakaj ste pa potem lužo pobrisali, če ima tkoooooo hudo fajne učinke, a?  ???  Bi morali razmazat po vseh podih!  ;) Ejejej.... :P

Hm, pa so notri tudi eni feromoni. So tako super, da se vsi kužki, ki pridejo na obisk ravno tam polulajo  ;D

Uh, mlad pes in topli pod je res dobitna kombinacija ::) ;)

Auč! Že tečem domov spucat!!!

 ;D  ;D  ;D
Ah, neee...pustite - kako se bo to šajnalo  8)  :P

Namažite s kakšnim kar se da močnim kisom, ko bo čisto, saj vam bo drugače tudi Heli lahko hodila na isto mesto lulat. Kis pa jim smrdi. Ali pa močan parfum. Ga tudi ne marajo.
V eni temi na mojpesnetu pa se oglašuje tudi Urine off, baje pomaga. Jaz bi najprej poizkusila s kisom ali parfumom.
Helika, ti si ena mala smotkica :-* :D ;)

ejejej, Heli, lej - že grdo delajo s tabo in ne spoštujejo tvojih prizadevanj za visoki sijaj tal tvojega doma. Eh,dvonožci smo pa res vsi po malem smotani, kenede... :-\
Drgač pa, RIs, če si se že odločil tkole grdo kljubovat Heli - kis RES pomaga. :)

Mogoče je pa kar fino, da si je ta plac izbrala za svoje ''lulališče'' dokler se ne odvadi ;)

Ja, od vseh možnih mest v hiši je to še najboljše  :) Ampak, včeraj je vse opravila zunaj, je najbrž začutila črne oblake, ki so se zbirali tam nekje okrog omare s kisom ...

Na začetku se nam je tudi Aja nekajkrat polulala in pokakala doma. Vedno na istem mestu. Potem pa nič več. Gre za neko stisko, predvidevam, pa uide še najboljšim.

Pri nas imamo sicer stanovanje čimbolj prilagojeno živalim (brez preprog, zaves, rož, okraskov), ker se včasih zgodi tudi kakšno bruhanje ipd. Kot pri malih otrocih...

Pridno spremljam vaše nasvete, zato je včeraj iz naše sobe tudi že izginila preproga  nekam na varno :)

Heli je sobno čista. Nima kaj lužic delat in ni treba umikat tepihov in ostalega. V kletki zdrži brez problema 8-9 ur, ko je zunaj nje, jo je pa treba večkrat spustiti na prosto, pa ni problema. Pri nas se ni niti enkrat polulala notri, enako velja tudi za Missy. Res je še mladič, kar pomeni (tam do enega leta, recimo), da je treba ven večkrat kot potem; in če to tako je, potem ne vidim razloga, zakaj bi to počela notri. Razen kadar je v kakšni stiski in ji malo uide, ali pa ko se pretirano razveseli.

Ja tako je delala lužice Missy, predvsem ko je bila vesela in to v sekundi. Ni bilo variante, da bi jo tako hitro spustil ven. Ker je bilo to vedno na isto mesto, tj. vedno na nov tepih, smo ga začasno umaknili. Pač ne pustim/mi ni všeč, da peska lula na preprogo iz kakršnegakoli razloga že. Razumem da to počne kot mlada psička in zato nismo delali kakšnih hudih sankcij, samo ponudili smo ji drugo možnost (časopis) in še bolj pazili, da je šla še večkrat ven. To da mora pogosto ven se mi je itak zdelo samoumevno.
Sedaj tega ne počne več. In že od prvega dne ko je sama doma 8 ur ni nikoli naredila nobene lužice. Upam da to pojasni situacijo.

Ja, Smetka, hvala za zapisano. Ravno ta njena čustva so po mojem tista. V kletki z lahkoto zdrži 9 ur, tudi ponoči ni težav. Luže so samo takrat, kadar jo vabim, da pojdiva ven, skratka, kadar kaj hočem od nje. Takrat ji očitno včasih vzbudim nelagodje, pa ji uide. Zdaj delam to napako, da me je vsakič, ko jo vabim ven, strah, da bom imel napačen pristop, in se bo zato polulala. In potem Heli to gotovo začuti, pa zaide v stisko in ji uide. Skratka, delati moram na sebi, na mojem odnosu do nje, pa ne bo nič lužic. Kadar jo pustim pri miru, se NIKOLI ne polula. Uide ji samo, ko jo vabim ven. Pa, da se razumemo, lulanje je občasno, ni redna nadloga. Ko bom znal govoriti z njo tako, da mi bo popolnoma zaupala, bo vse v redu. Zagotovo tudi ne lula zato, ker bi jo preveč tiščalo, saj je popoldan zunaj vsaj na dve uri, pogosto še večkrat.

Krivda je na meni. In to je prav zanimivo. Odkar imamo Heli, imam občutek, da lahko psica mene spremeni na boljše. Jaz namreč veliko govorim in marsikaj lahko skrijem v besede. Heli pa besede ne pomenijo nič, njej je pomembno bistvo, govorica telesa, barva glasu, kar pa ne moreš skriti v prazne besede. Punca torej čuti, in mi s tem nastavlja ogledalo. Zdaj sem spoznal, da se moram vsakič, ko ji uide, vprašati, kaj sem JAZ zagrešil, ne pa ona.

In ko pride konec dneva, pride Heli v spalnico preverit, če bi nocoj morda lahko spala pri nama. Tako lepo pogleda, nasloni glavo na posteljo ... Kako lepi so taki zaključki dneva! Seveda že vnaprej pozna odgovor: "Heli, ne, pojdi v kočo!" in mirno odide spat v kletko. Je pač poizkusila, probat ni greh ... :)  Fajn punca je!

Dišeča poli salamca včasih dela čudeže. ;)

Pa ignoriranje. Ne vabi je ven, greš pač ven in gre ona za tabo, pa je.

 :D ;D
se je že začelo, Horjulčki to vedno poskusijo

O ja, to pa definitivno. Ne bom nikoli pozabila, ko je sredi noči na posteljo skočil Flip  ;D. Odklop. Samo enkrat in nikoli več  >:( :P.
Bo tudi Helika obvladala. Flip je tudi brizgal po vogalu. Pa smo pipo zaprli in zatrli. Včasih je treba bit malo bolj odločen. Sej so iz mesa in ne iz papirja.  ;)

ignoriranje dela čudeže! naš Skoki se velikokrat preveč navduši nad stvarmi - od tega, da prideš domov, do tega da ima novo oprsnico... in potem tako zelo nori, da bi se med norenjem lahko tudi poškodoval (ali pa poškodoval katerega od tamalih psov) in pomaga samo ignoriranje. je včasih težko, vendar se splača! ;)

majke mi...a pol  od Horjulčkov očitno samo moja Pika spi pri nama na pojstli?  ??? eeeej, hvala bogu, da spimo skupaj, men je to tko fajn in komej čakam, da se še mačkoni pridružijo :D...
khm, a sem kej bulana a kva je to, a? :P

Ne, niste edini in nisi bulana ;D.Pr nas je tko- otroc bodo šli počas u svojo postlo( :P ja, vem de), pol bo pa čist preveč prostora, pa noben no bo po naju plezal ;D..Mislm, saj vem, da ni preveč smešn, ampak hudo avtoritativni pa res nismo pri naš hiš...pa še stiskamo se radi- vsi po vrst- se je mogla tud Mari navadt ;)  :).

Nikakor. Pokorno javljam, da smo tudi pri nas jasno vsi na postelji. Od tega Cockta obvezno POD kovtrom, vsakič z globokim vzdihom olajšanja, ko se udobno naštima.  - Jo imam na sumu, da se je tega navadila v Horjulu... ;)

Jst tud ne razumem, zakaj Flip npr. ne sme na postelji spat  :o :o.

 :P :P

A se ti mal hecaš?

To tele  :). Bi me še po nesreči v sanjah pohodil. Je pa fajn doživet sred teme, ko te nekaj temnega napade iz zasede. Da ne boste skrbeli, ima cel kavč na razpolago, ubogi revež.
Helika je pa taka drobna pikica. Za Grkinje je pa tko značilno, da so temperamentne babe in težje obvladljive ;)

Ubogi RIs, so se babe nate spravle  ;D

Ne preveč poslušat - drug teden te bodo že prepričevale, da Heli nujno rabi biserčke okrog vratu, pa nov roza plašček s puhasto kapuco. A bi Helica mogoče tudi čeveljčke za na sprehod? Tole je ena taka projekcija ženskih hotenj v ubogega psička, ti rečem ::)

Helica, brž v kočo pa ubogat tegale tvojga fanta, da ga prej ne omehčajo množični manipulativni ženski pritiski, ccc...

še nima vsega tega? ... zloraba!!! :P

Fižolova župca, a še ne veš, da mormo ženske skup držat, ccc  :-[

Sej, držim z njegovo ženo, ki bi zaradi pomanjkanja prostora sicer iz pojstle padla  ;)

sori, Heli, ker smetim, samo ima fižolovka prav. včeraj hočem spat in kaj me čaka: v postelji Lars in Skoki in potem sem se mogla v Skokijevo posteljo uštulit (SKOKIJEVO POSTELJO - tako se zdaj moji postelji reče, če si moj dec >:()

Face ste. Glede dodatkov pa tudi moški nismo popolnoma imuni. Sem šel kupit ovratnico in povodec, pa sem seveda kupil tako z roza odtenkom ... Si nisem mogel pomagati ...

 ;D tako se počasi začne.....  :P
Super  8)

Roza je v redu, toda tvoja lepotica je le Grkinja, torej rabiš vsaj še eno modno varianto v kombinaciji nebeško modre in bele

 :D  :D  :D (smajliče pa pripopaj na predhodni post)  ;)

Tudi pri nas si delimo posteljo, nč skrbet da ste edini. :)

Niste, niste edini  ;D nas je več  :P

Ha!  RIs, pridruži se klubu, dej no! :D :P ::)

Ne, ne jih poslušat. Postelja je samo tvoja in pika  >:(  ;D
Psi so za v pesjak  ::) :P
Ti kr ostan v tem našem klubu  ;)

ooooooooooooooooo.moonbeam, ti s pa stroga... :P
eh Heli - bo že. :D ;D ;) ;)

Mi si tudi delimo posteljo.Je prav fajn :)

8. Vrnitev odpisane preproge

Danes, ko smo se vrnili z dolgega zimskega sprehoda, smo preprogo vrnili na njeno mesto pod jedilno mizo. Pred kratkim smo jo pospravili, ker se je Heli parkrat nanjo polulala.

Dva razloga sta bila dovolj dobra za vrnitev preproge. Prvi je dejstvo, da sem se v zadnjih dveh dnevih naučil takega obnašanja, da Heli nima nobenega razloga, da bi ji kje kaj ušlo. V hiši je torej zdaj že drugi dan suha. No, ja, ker se zdaj hvalim, se mi seveda hitro lahko vse vrne ...

Drugi razlog je pa Heli. Zadnja dva dneva, ko smo bili brez preproge, je ubožica povsod iskala kakšen nadomestek, udobno ležišče, pa razen postelj ni našla enakovrednega nadomestka. Danes, po dveh urah uživanja na zasneženih travnikih, je punca res potrebovala prostor za počitek. Ker hoče biti vedno z nami, njena kletka seveda ni prava rešitev. In zato se je preproga vrnila. Heli je njeno vrnitev takoj takole hvaležno izkoristila:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/xc8IkiYBKXAwnL1YIcBsVQ

Kako bi ji mogli odreči tako veselje?

Heli, si lepotica, da ni večje :-*

Heli ima svojo preprogo :) Kok fajn.

Bravo, Heli, pa bravo, ata RIs! :D

9. Al' prav se kupi jeklenka al' plastenka?

Dragi Horjulčani, čeprav sem moški, bi šel rad v šoping. Kupujem pasji box za avto. In sem v dilemi, ali kupiti "jekleno" kletko ali plastični transporter. Pri "jekleni" oziroma mrežasti mi je všeč, da pes iz nje dobro vidi na vse strani in da je zračna. Plastični transporter pa je najbrž manj boleč na ovinkih (da zdrsne pes s telesom na mrežasto kletko, je najbrž manj udobno, kot če zdrsne na plastično steno). Zaradi polnih sten gre iz plastičnega transporterja obenem manj umazanije  na drugo prtljago, a prav zaradi tega pes leži v precej bolj temnem, manj zračnem prostoru.

Vesel bi bil vašega mnenja, kaj bi vi (oziroma ste) kupili in zakaj? 

Bigi ima takšen boks v avtu in jaz sem ful ful zadovoljna z njim.
Lahek je, ker je iz aluminija, vendar dovolj fiksen v avtu, da se mi ne prestavlja po prtljažniku, ko je prazen. Na treh straneh je stranica polna (ne mrežasta), kar zadrži veliko umazanije in dlak v samem boksu. Res je fajn... Priporočam.

http://www.hovawart.si/artikli/index.php

Jaz imam v avtu plasticen box Atlas 50. Imam ga pa na zadnjih sedezih, ker mi ne gre v prtljaznik :-[

Zanj sem se pa odlocila zato, ker mi je nekako bolj simpaticen. Itak pes lezi in spi celo pot..

Račka, Alexy, hvala obema!

RIs, ne vem če si uspel prebrati, pa ti bom kar še sem skopirala ;)

Najlepša hvala, skogkatt.

10. Teci, punca, teci!

Včeraj sva s Heli malo bolj zares preizkusila, če bom z njo morda lahko tekel (jogiral). Sva šla na polurni lahkotni tek. Tekel sem previdno, vseskozi sem jo opazoval in iskal znake, da ji s tem škodim. Pa znakov ni bilo. Še huje, edini, ki je začel kazati znake utrujenosti, sem bil jaz!!! Punca ima noge očitno ustvarjene za tek. Niti za trenutek se ni ustavila, niti enkrat samkrat ni pomolila jezika iz gobca, z nikakršnim znakom ni dala vtisa, da jo tek kakorkoli utruja. Še huje, sopel in hropel sem samo jaz in bil zelo vesel, ko sva končno prišal domov. In tam, spuščena na vrtu, je punca takoj oddivjala okrog. Kot da bi mi hotela reči : "No, končno, zdaj lahko res tečem hitro, ne pa tako počasi, kot ti skozi mesto!" Očitno bo Heli tista, ki bo dajala hitrejši tempo, ne jaz!

Že na videz mi deluje nekako tako, kako bi rekla - ja, ustvarjena za tek :D ::) :-*

Hahaha, jst pa imam s hrtico druge izkušnje.. ... Sem šla na tek z njo, ker brat pač ne teče ::). Sem si mislila, to ji bom naredila veselja. Japajade :o. Vlekla sem jo za sabo kot kravo :P. Res, pa nisem neki hitri tekač. Ona obožje bolj eksplozivne zadeve.... tako, da je moja pikasta žival tu čisto zmagala. Ampak na travniku pa nimamo niti za lešnike, ko se začne dirka v krogih.

Heli, ti samo uživaj in si privošči tekanja na vse načine. Sladkorček navihani!

Veliko veselja vsem!


Lp polonak

RIs superca. Midve tudiredno tečeva z mojo huskyco. predlagam, da si kupiš tisti trak za okoli pasu, da imaš proste roke pri teku. Boš že priišel v formo :P. Moja bi pretekla tudi desetkrat več kot pretečeva skupaj, ji ni nikoli dovolj.

Tjah, nekako bi bilo za pričakovat, da v teh letih že veš, da je tekanje za lepoticami iz tujine naporno  :P  :D

Cats, tale kometra je pa  ;D ;D :D :D :D 8)

No, seveda sem mislila ˝komentar˝  :)

 ;D ;D ;D

Cats, bravo, tale mi je pa naredila dan!!!

Alba, a to tudi obstaja? To bi bilo super, ker me je res motilo, da sem moral imeti v roki povodec. Ob vsme hropenju za Heli bi bilo res fino,da če bi vsaj roko lahko sprostil ... :) Kje pa to lahko dobim, morda kdo ve? ALi pa vsaj, kako se temu točno reče, da vnesem v Google ...

Rok, to sem že jaz spraševala in tule je tema http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26538.0.html

LP

Aja, na nemškem ebayu jih imajo kolikor hočeš. To sem v mojem researchu ugotovila. Cena okoli 20€.

LP

Miskica, na omenjeni link mi forum ne dovoli vstopa, bom pa prebrskal ebay, hvala za nasvet!

Rok, kaj tazga je:
http://leashesfordogs.com/wp-content/uploads/2006/09/handsfreeleash.jpg

Vpiši v Google running dog leash, pa boš našel morje zadetkov in tudi kupiš lahko online.

A ti veš kje so "iznašli" maraton?

Super, jaz si bom tole omislila, ko imam polne roke Miška, Ajo pa kar za pasom, pa bo. Aja, pa še Barak! Obstaja tudi tak za dva psa?

Malček sem firbcala Heline fotke :)

Tale je res fantastiš (http://picasaweb.google.com/istenic.rok/IvljenjeJeLepo02#5274552000174822226)

 :-*

O šment, zakaj pa ne pokaže fotke? Hm, no, tole sem gledala :)
http://lh3.ggpht.com/_VeA_SyBO_3o/STL5GS-_E1I/AAAAAAAABjc/8PYYdSoPTzk/2008_11_29-Pocitek-Filip.png

Picassa ne dovoli direktnega linkanja. Tole (http://picasaweb.google.com/istenic.rok/IvljenjeJeLepo02#5274552000174822226) je ta slikca.  ;)

Smetim po Helini temi, ampak, a samo jaz torej vidim sliko v mojem zadnjem postu? Ker meni linkanje iz picase čisto normalno dela. Vsaj jaz jih vidim, ko postam. ???

Jaz jo zdaj tudi vidim, ko sem jo šla pogledat prek linka; prej je nisem.

Mah, misteriji interneta in računalnikov :)

Ris v trgovini topler imajo to zadevo, ki jo uporabljam jaz. Izgleda pa takole:

****

sicer piše, da je za kolo, je pa idelen tudi za tek.

Alba, hvala, mislim, da bo to tisto!

TinkaraC, hvala za sliko, bom preveril, koliko stane komplet (štrik in tekačica) :) S slikami je pa hudič, kriv sem jaz, ker jih imam v Picassi ...

Ja, Picassa ima svoje fore. Ravno zato jaz objavljam v shrani.si

11. S Heli v šolo

Šola se nikoli ne konča. Po vsakih šolskih počitnicah je sledilo novo šolsko leto, po vsaki zaključeni šoli je sledila nova šola. In zdaj, ko sem formalno izobraževanje obesil na klin, me v šolo vozi življenje samo. In pa Heli. Ta me je pripeljala v pasjo šolo.

Razlog za vpis v pasjo malo šolo sem bolj jaz kot pa Heli. Ker je ona moj prvi pes, vem, da jo ne znam vzgajati. In zato potrebujem strokovnjaka, da me bo vodil. Torej sva se s Heli vpisala v šolo.

Danes sva bila drugič tam. Tako kot v vsaki šoli z vsakim novim pridobljenim znanjem še bolj vem, kako malo vem. In zato pridno poslušam. Heli pač ne. Ona ima preveč dela z drugimi psi in z raziskovanjem poligona. V tej šoli sem jaz piflar, ona pa upornik. A imava posluh učitelja, ki naju zna individualno usmerjati v pravo smer. Tudi sicer je fino, da imajo v skupini vedno samo 6 psov, zato je skupina obvladljiva. Sploh prvi pogoj, da sem izbral to šolo, pa je njihov poudarek na nenasilni vzgoji. Psa nagradi za dobro delo, ne pa, da ga tepeš za slabo delo. To mi je všeč in tako želim delati tudi jaz.

In dela naju s Heli čaka veliko. Ob tem bova oba postala pametnejša, izkušenejša in zato boljša. Vseskozi pa je to učenje prijetno opravilo. Je nekaj, kar mi ne predstavlja še ene od mnogih obveznosti, ampak prijetno izpopolnitev življenja.

RIs uživajta v šoli in veliko novega znanja vama želim.

Kam pa sta se vpisala?

Katarina

Ponavadi deluje, če se jo uporablja kot druge programe - klikneš sliko z desno tipko, lastnosti, copy-paste naslov. In ignoriraš okence "link to photo" ker na forumih ne deluje vedno.

Xena, vpisala sva se tam, kje nama je najbližje - v Kranju pri gorskih reševalcih. Zelo prijazni ljudje, moji zavetiščarki posvečajo posebno pozornost in nama prilagajajo učenje oziroma dajejo nasvete, ki so pravi prav za naju. Pa nasprotujejo nasilju, vzgajajo z nagradami, ne s kaznovanjem.  V skupini nas je šest, od tega mislim da dva psa iz zavetišča.

;D Hja, RIs - a še ne veš, da moramo TUDI Gorenjci vozit naše pesjanarje k tršici Xeni...
sploh če so Horjulski!  ;)

(Seveda SE hecam! Kam voziš SVOJEGA psa je čisti TVOJA stvar!)  :)

Super, hvala za odgovor.

katarina

RiS, moja mala pasja opica Pika je tudi končala malo pasjo šolo pri kranjskih gorskih reševalcih. Sva bili podobni, kot vidva: jaz piflarka, tamala pa...no ne upornica, ona itak obvlada sceno ;) - mala pasja opica pač, to jo še najbolje opiše. Ma najlepša in najpametnejša in splohinoh na celem svetu. Itak. :-*
Bodita pridna in doma lepo ponavljajta - saj veš, vaja dela mojstra! :)

Ja, oaza88, vaja in še  enkrat vaja, to zdaj vidim. Ponavljanje vsak dan, le to mi lahko pomaga, da zvoziva šolo :)

12. Horjulska copatarica

Zadeva: Pritožba

Spoštovani upravni odbor zavetišča Horjul!

S tem pismom izražam ogorčen protest nad zavajanjem javnosti, ki ga vršite v vašem zavetišču. Pred prevzemom psice Heli ste mi zagotavljali, da gre za čistokrvnega mešanca, po genih še najbolj podobnega lovskemu psu. No, vsaka resnica slej ko prej pride na dan, in tako je tudi Heli pokazala svoj pravi obraz in vas postavila na laž. Ob tem močno protestiram! Bil sem namreč močno zaveden. Včeraj smo spoznali resnico - Heli nikakor ni nobena mešanka, ampak čistokrvna psica copatarica.

Obrazložitev: V soboto sem si v Prešernovem gledališču v Kranju ogledal super predstavo Muca copatarica in podobnost z domačimi razmerami je preveč očitna. Otroci in odrasli drug drugega pri nas doma namreč vseskozi sprašujemo: "Kje so moji copati?" In odgovor je na dlani - če jih nisi skril dovolj visoko, jih je odnesla psica copatarica. Heli, seveda. Kjerkoli najde prostoležeč copat, ga zagrabi in odnese. Včeraj je doživela vrhunec, ko je odnesla OBA copata našemu staremu očetu in ju preselila nadtropje više. In danes to nadgradila, saj je odnesla copat, ki sem ga, vsaj tako sem mislil, varno skril na okensko polico meter nad tlemi.

Skratka, Heli je dokazano čistokrvna horjulska psica copatarica, ne pa neka mešanka. A je tako ljubka, da kljub pritožbi ne razmišljamo o reklamaciji. Bi bilo pa pošteno, da bi nam njeno pasmo razkrili že ob prevzemu, ne pa, da to izvemo šele sami.

S spoštovanjem,

Jest.

Pravijo,da se pes oz.žival vrže po gospodarju???? ;)

 ;D ;D ;D

Helči, tebi in tvojim  :-*

Hahahaaaa!!!! Ris, dobrodošel med ponosnimi lastniki copataric!!! ;D ;D ;D
Tudi mi imamo eno horjulsko copatarico. Zadnje leto pridno in vestno pospravljamo vse čevlje, copate... Omare za čevlje so pri nas končno začele služiti svojemu namenu :P

(pa naj omenim, da je vaša copatarica v bistvu ful prijazna, ker copate samo seli. Naša jih je ene par spravila na prafaktorje http://tjas.moj-album.com/slike/1773126/6S9_X_6iNZsEQyXb.jpg)

Lp
Tjasa

U, madona, miskica, tole je BIL pa lep čeveljc :P

Bil, bil, salonar za +100€. Pa še moj ne, ampak od kolegice, ki je čuvala Pego v najini odsotnosti ;D ;D ;D

he, he, kako se ob psicah copataricah lepo navadimo reda.
Pri nas imamo psa cunarja in moji fantje (ta velik in majhni) so se končno naučili za seboj pospravit gate in nogavice  :D

Ob tem se spomnim progode z našim Hokijem - škotskim ovčarjem, ki ga je pred skoraj 20 leti na žalost pobrala epilepsija.
Vsako leto, ko je bilo treba psa cepit, smo se med sabo dajali, kdo bo šel z njim. namreč tistemu, ki ga je spremil, je naslednjo noč uničil čevlje ali superge. In ni bilo pomembno, kam in kako si jih pospravil. Je odprl vrata omare, je znal preobrniti vse, da je prišel do para čevljev :P
Če pa tisto noč ni šlo, je čakal do prve priložnosti ... sicer ni uničeval nič :)

Kako vas je luštno brat  :D. TinkaraC vaš škot je bil pa salamensko brihten in maščevalen  :D  ;D  ;D  ;D.

Tudi mi imamo copatarico ;D.

Upravni odbor se za ta nadvse grd nateg iskreno opravičuje  :P :P.

Hjah, kaj naj pa jaz, ko imam mačka copatarja??? :P

Ris,pri nas imamo čistokrvnega hrvaškega(pakoštanskega)klošarja- copatarja in glejsigazlomka-tudi čevljarja.
Pospravi vse copate in čevlje,ki jih kdo pusti prosto v prostoru,le to je problem,da jih pospravi na nam neznani prostor.

Čestitam,da ste lastniki čistokrvne psičke. :)

Mogoče sta si z našim copatarskim-čevljarskim hrvatom celo v sorodu? :P

Evo ga:

(http://www.shrani.si/f/1I/uS/2pJYLiXE/dsc00029.jpg)

O, ponosni čevljar s karizmo  :D  ;D .LEP!!

Helijina slovenska žlahta. :)

Naj le pripomnim, da si nikar ne pritožujte, ker ste ponosni lastniki COPATARICE. Mi živimo s ŠKORNJARJEM :) :)

uf, navsezadnje bom še presrečna, da imamo mi TESARKO! :D ;) ::)

Pri nas je tole sicer zgodovina, ampak eden je bil svoje čase kirurg  :-\ , druga pa večstranska: malo čevljarka, malo tesarka in zelo vešča tapetnica  :D

Hehe, Glu je imela obdobje, ko se je šla šiviljo, sploh moške hlače je bilo treba nujno popravit  :-[ :o

Zdaj je pridna. S copatom se igra, samo če ji ga vržem, sama od sebe ve, kaj je off-limits (me je Smetka opozorila da je možno da kakšen čevelj raztrga pa ni nikoli nobenega - en mesec smo jih pospravljali, zdaj je pa spet po starem ;)) Zdaj razmišljam da bi ji moj copat ''darovala'' kot igračko, ker je že čist fertik, ona pa nadvse uživa ko ji dovolim, da ga mrcvari (samo se malce bojim, da ne bo potem mislila da so vsi copati igrača)

13. Avto ni več bav-bav!

Danes smo doživeli velik korak naprej.

Avto je bil za Heli vedno bav-bav, ki se ga je treba na daleč ogniti. No, na žalost to velja samo za domači avto, tistih na cesti se ni nikoli bala in bi brez povodca že večkrat končala pod avtomobilskimi kolesi. Ampak tale temno modri hudič na domačem dvorišču, tega se je pa izogibala na daleč. Še posebej grozljivo je bilo, ko je ta jeklena mrcina odprla zadenjsko odprtino, ki jo ljudje imenujejo prtjažnik, in so ljudje začeli groziti, da mora Heli v to grozečo luknjo. Ni šanse! Je Heli raje počepnila, se polulala in nato obrnila in šla preč.

Tako smo jo pač vedno znova dvigovali in nosili v avto. Do danes. Kdo ve, zakaj je bilo danes drugače. Ob klicu v prtljažnik se je sicer spet pripravila na lulajoči počep, a si takoj zatem premislila in skočila v prtljažnik, kot da bi to počela že vse življenje. In po končanem dolgme sprehodu je spet brez težav skočila v avto. Super! Naš avto očitno ni več bav-bav. Zakaj, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, a pri lepih stvareh itak ni prav pametno spraševati, zakaj so tu. Boljše jih je zagrabiti in uživati v njih.

Aja, ko smo ravno pri uživanju, kljub strahu pred prtljažnikom pa Heli že ves čas med samo vožnjo uživa, gleda skozi okno in seveda laja na vsakega psa, ki ga kje med vožnjo zagleda. Je kar trajalo, da sem se navadil na ta lajež, sprva me je parkrat kar pošteno prestrašila ...

 :) :-*

Mi znano zveni ;). S tem, da se Čip vozi na zadnji klopi in se zadere direkt na moja ušesa :o. Sedaj sem že pripravljena, prvič sem pa skoraj skozi vetrobransko steklo skočila ;D.

Superca  :D :-*.

Bravo, Helči :)
Mi imamo eno pasjo alarmno napravo in eno pasjo kraljico drame. Prva se dere, druga pa še vedno bruha, na žalost ...

14. Najlepši pozdrav

Prideš domov iz službe. Izčrpan. Zraven tebe žena, izcuzana od službe. Zraven tebe otroci, utrujeni od šole. Nekaj težkega je v zraku. Kot oblačno vreme, za katerega ne veš, a se bo spremenilo v nevihto ali pač vseeno morda v sončen dan. In potem to krdelo nekam mrkih obrazov doma pozdravi Heli. Iskreno, prisrčno, totalno nasmejana. Vriskajoča od prvinskega veselja nad preprostim dejstvom, da si prišel. Ne obremenjuje se s tvojo službo, plačo in drugimi skrbmi. Zadostuje ji, da si. In to tudi zelo opazno pove.

Oblačno vreme v duši in na obrazu človeka zdrži samo še dve sekundi. Nato posije sonce. In vse je v redu. Pasja radost je neubranljivo nalezljiva.

Ful, ful smo hvaležni Poloni in njenemu zavetišču. brez nje ne bi našli Heli. Brez nje ne bi imeli vsak dan v hiši polno mero smeha.

Življenje v naši družini je bilo že od nekdaj prijetno. Zdaj, s psom,  je pa čudovito!

O RIs in Heli, welcome back!! :-*
Ja, veseli so nas pa, ko pridemo domov. In za plačo in recesijo jim dol visi ::).
Blagor jim, ane :D?

Joj, jaz neki puščam  ...  ;D ::)

RIs, ne boš verjel, ampak ravno včeraj sem pomislila, kaj se neki dogaja z lepo Heli, da se nič ne javlja... no potem pa preberem tvojo današnjo zgodbo in...ajoj, res je, kar si napisal, stokrat res. Me še nikoli nihče ni bil tako vesel, kot moja mala pasja opica.  :)

hja, ko smo ravno pri tem, še ena zgodba iz drugega vica na to temo: očita žena možu, da nje nikoli, ko pride domov, tako lepo ne pozdravi, kot njuno psičko. Pa ji on odvrne - ja kdaj si se pa ti nazadnje polulala od veselja, ko sem jst domov pršu? :D :P :-X

15. Pesjanka!

Doma sem, z dvema bolnima otrokoma. Sem v svoji najnežnejši, najprijaznejši verziji. Sem spada seveda tudi kuhanje bolniškega kosila. Rižota s piščančjim mesom je bila v načrtu. Pa sem najprej pridno narezal surovo piščančje meso. Na drobne koščke, samo najlepše dele mesa, vse ostalo je šlo v koš za smeti. Potem sem prižgal štedilnik, da bom meso popekel.

Zazvonil je gsm. Služba, novinarka. Samo par minut sem bil v vzporednem svetu. Kmalu sem bil nazaj v kuhinji, pripravljen, da dam meso v posodo. Meso? Kakšno meso?! A ni bil na kuhinjskem pultu še pred tremi minutami kup najlepšega možnega piščančjega mesa, nasekljan na drobne kose? Ja, bil je. Ampak zdaj je bilo tam samo še 6 majhnih koščkov mesa. Najmanjših koščkov. Blizu pa pes. Z najbolj nedolžnim pogledom na svetu, seveda.

Pesjanka!!!! V koooočoooooo!!!!!  (Tako pravimo njeni kletki na hodniku)

Danes bo za kosilo brezmesna rižota. Zvečer pa najbrž še driska. Ker dvomim, da bo surovo meso naši pesjanki povzročilo kaj lepega. Prebavne motnje pa najbrž res.

Grrrrrrr!

 :D :D :D

Se je morala tudi na cesti znati preživet, tako, da ji verjetno zmakniti meso s pulta ni ravno visoka znanost. ;D

 ;D ;D ;D

Hja, ji je treba dajat jest, pa ne bo kradla s pulta  ;D :D

Vas je prestavila na zdravo vegetarijansko prehrano. Saj ste vendar bolni, al kako? :P
Lepa je, težko ji zameriš, aneda RIs? :)

Ris  ;D Heli je cist normalna pasja. Pri nas se s pulta kradejo vilede, krpe. Moji predali so prazni   ;D
Grkinja vam je pa le pustila koscke riza. Poglej Kitajce  ;D. Boste docakali najmanj 110 let  :P

In le kako bi ji zameril, saj ima tak mali ˝svetniški sij˝ na glavi, ane?

Pa kako mularijo vzgajajo v Horjulu  >:( ;D ;D, sem se spomnila na Albo, ko je enkrat čudežno izginilo 6 kosov jabolčnega štrudla iz krožnika  ;D :D.

Ja, vsi imate prav. Mi smo jedli zdravo, Heli je pa tako milo gledala, da še jezen ne moreš biti dolgo. In najbrž se je spretnosti naučila na cesti, ko je dobila le tisto, kar si je vzela.

Pri nas te zadeve delamo čoporativno. Pesjanki si namreč NE upata pokukat na pult, če je kaj dobrega, kar pa ne velja za našega Murislava, črnega mačkona, ki je z vsemi žavbami namazan. Gladko skoči gor, najde kaj pametnega, malo popapa, potem pa ostalo VRŽE DOL PASJIM BABAM. Dolgo smo namreč razmišljali, kako lahk en mačkon požre komplet piščančji file v parih minutah. Hm, ni trajalo dolgo, pa je spretnost pokazal gladko meni pred nosom. Rjoveli smo, on pa samo nedolžno ... Meu! Kaj bi meu, saj si že vse požrl?!?

16. Prostor!

V pasji šoli se zadnji mesec učimo tudi ukaza "prostor". Žal pa mi pri Heli ta ukaz ne deluje. Kadarkoli sem ji ukazal "prostor", me je samo pisano gledala, potem pa se je obrnila in odšla drugam. Za moj ukaz ji ni bilo mar.

Danes pa je zadeve prevzel naš devetletni Filip. Niti malo nisem verjel, da mu bo uspelo. Pa je vseeno poizkusil, s "klikerjem" in pasjimi piškoti, tako kot vedno doslej tudi jaz. Meni ni nikoli uspelo. Filipu je uspelo takoj!

Naša Heli se zdaj zna pravilno odzvati na ukaz "prostor". No, ja , vsaj takrat, kadar ji to ukaže Filip ...

Dokaz je fotografija: http://picasaweb.google.com/lh/photo/Y33V7w6tGjDR9v1h6KgQWA?feat=directlink

Bravo heli in filip  :D.

17. Premagani strah

Eno od bremen preteklosti, ki jih je Heli nosila v sebi, je bil strah pred drugimi psi, ki jih je srečala na ulici. Prvi dan se je na sprehodu prestrašila še nekega cucka, velikega komaj kaj več od moje roke od prstov do komolca. Potem pa je šlo počasi na boljše, bolj, ko se je družila s psi na ulici in v pasji mali šoli, bolj jih je sprejemala.

Danes nas je zelo razveselila, ko je na svoj vrt spustila sosedovo psico, prav tako najdenko. Več kot eno uro sta se lovili in igrali, in nobenega strahu ni bilo več. Do danes je bila namreč tudi do sosedove psice zelo zadržana, včasih celo prestrašena, Zdaj je tega očitno konec. Super! Pa še utrudila se je, da zdaj vsa zadovoljna počiva.

Poglejte, kako se zdaj zna igrati z drugimi psi:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/5_KaCzZVev4BfBtBI0E0GQ?feat=directlink

http://picasaweb.google.com/lh/photo/OBMtksK1ofTcfK2eaI3fug?feat=directlink

Heli pa napreduje s svetlobno hitrostjo :) Super, da ste se našli, vidim da res uživate eden z drugim :)

 :D :-*

Meni je pa najboljša slika tista, ko so otroci naredili tabelo: "Kaj Heli zna" Zelo prisrčno! :D

Rok, a sem ti rekla, da znajo mulci in psi presenetit. Smet da tačko odkar jo je to naučil Svit, mene je gleda ko tele v nova vrata :P

Ja, tinkaraC, prav si imela. Otroci imajo nekaj v sebi, nekaj pozitivnega, vplivnega.

18. Neutrudna

Danes sem imel lep začetek popoldneva. Tek s Heli po zasneženih poljih. Udiralo se ji je pod nogami, eno uro sva tekla ... In se ni utrudila. Nič! Halo?! Tega psa sploh ne znam zdelat! In to mi je všeč!

19. Štirinožna potujoča reklama za Zavetišče Horjul

Heli je štirinožna potujoča reklama za Zavetišče Horjul. Dokazano! Marsikoga od naših prijateljev je že očarala. Eni so jo že dvakrat odpeljali na sprehod, drugi so pazili na njo, tretji sprašujejo po njej itd. In vsi razneženi začnejo previdno razmišljati o lastnem psu. Tipajo, sprašujejo, preverjajo. Jaz jim takrat vedno z velikim veseljem povem, da se takih, kot je Heli, v zavetišču v Horjulu vsako leto najde veliko. Naredim še malo reklame za spletno stran in kmalu malo pokukajo. In dobijo skomine ...

Zato mislim, da smo najboljša reklama za zavetišče lahko lastniki zavetiščarjev s svojim dobrim zgledom. Ko kažemo svetu okrog sebe srečo, ki nam jo prinaša pes, in zraven razlagamo, kje takega psa lahko dobiš, naredimo velik korak k temu, da bo morda še kakšen izgubljenček našel svojo družino.

Moja logika je taka: bolj ko bomo uživali s psom, bolj ko bomo pasjo srečo kazali navzven, več ljudi nam bo sledilo v zavetišča.

uf, Zavetišče Horjul ima ful štirinožnih potujočih reklam!  :D
Pasjih in mačjih (no mačje so bolj stacionarne, se razume ane! :)).
Je res, kar si napisal. Čeprav po mojih izkušnjah še vedno (skoraj) vsi najprej pomislijo na "rešitev iz zavetišča" in v tej točki je naša naloga, da pojasnimo, kdaj je bil naš kosmatinec zares rešen: tisto sekundo, ko je bil odpeljan v zavetišče.

20. Človek človeku pes?

Ker je Heli moj prvi pes, sem se zaradi sebe in seveda tudi zaradi psice takoj vpisal v pasjo malo šolo. Na moje veliko presenečenja pa spoznavam, da se ob učenju pasjih veščin zraven učim še veliko o življenju na sploh. Večina pravil odnosov med človekom in psom namreč lepo deluje tudi v vsakdanjem življenju.

Pravila itak že poznate: pes mora v svojem gospodarju najti prijatelja in zaveznika. Vedeti mora, da bo pri tem človeku vedno našel varno zavetje pred tegobami sveta. Gospodar ga bo vodil v pravo smer, ga opozarjal na napake in ga učil delati prav. Obenem bo vedno pošten, nikoli mu ne bo delal krivice. Napaka bo sprožila upravičeno in obvladovano grajo, dobro delo bo sprožilo takojšnjo pohvalo in nagrado. Pri svojem gospodarju mora pes najti topel, prijazen dom.

Lepo, kajne? In zakaj bi bili taki samo do psov? Ali si ljudje ne zaslužimo enake obravnave? Seveda si jo, samo žal ne hodimo v tako malo šolo odnosov med ljudmi. Pa bi morali. Ker bi bil potem svet lepši.

Amen.

Super napisano RIs. Pozdravčke Heli.

Se podpišem RIs. :)

Ne morem si kaj, da ne bi povedal :) Danes sem v gozdu naletel na cel kup otrok, ki jih je Heli peljala na sprehod :)
Luštni ste :)

Lep pozdrav.

Zaphod, hvala!

21. Ponosna sva!

http://picasaweb.google.com/lh/photo/frA-IwZdBjpqsAg1CId-xw?feat=directlink

Tole, kar je na sliki, sva dobila včeraj, v sredo, 11 marca. In sva oba zelo ponosna! Zato sva se takoj že prijavila naprej, v osnovno šolo. Uživava! Vse pohvale Klubu vodnikov reševalnih psov Kranj, res so dobri.

Še enkrat spomnim - v šolo sva šla predvsem zaradi mene. Heli je moj prvi pes in je prav, da se naučim pravilnega ravnanja s štirinožci.

Aja, pa Polona je imela prav, ko je rekla, da je Heli pametna. Še preveč. Točno ve, da mora na vadbišču dati vse od sebe in tam zato pridno izvede vse vaje. Doma ni čisto tako ...

Bravo, Heli - čestitke od diplomiranemalošolarke Pike! :D :-*

He, he... večinoma so taki!
Čestitke!  ;)

Jeeeeee, mici Heli pa je diplomirala ... Rok, a potem tam okoli naslednjega SKOJ-a še enga psa? :D :P

Čestitke Heli!

Veliko čudovitih fotk imate v albumu! :D

RIs, nekaj bi te vprašala. Poznaš kakšnega Klemena (profesorja na sš)?

Počasi, počasi. Zaenkrat še ene psice ne obvladam dovolj...

Poznam. Če misliš tistega, ki nima psa, ima pa družino in temno lancio ...

Ja, to bo to ;) Sem ga prepoznala čeprav je zamegljena slika ;D

Uf, dobro opazuješ!

22. Osnovna šola

Danes se nama s Heli začenja osnovna šola. Psica je skulirana, jaz imam pa tremo ...  ;)

RIS uživajta!

Kako pa zgleda skuliran pes  ::) :P
Uspešen začetek šole.  :)

Hvala! Sva uspešno preživela. Prva ura je bila spoznavna, ker je inštruktor drug kot v mali šoli. In zanimivo, za opis Heli je uporabil povsem isto besedo, kot inštruktorica v mali šoli. Oba sta že po petih minutah opazovanja njenega dela med vajami oblikovala isti opis:"Nežna". Ja, bo kar prava beseda. Heli je nežna.  In temu primeren odnos lastnika si zasluži.

RIs, ne vem, zakaj - ampak tvoji zapisi mi vedno, pa če so tudi humorni, orosijo oči...
Lepo pišeš. Tko, kot je Heli nežna, ti lepo pišeš. To bo to. :)

Kaj veliko drugega itak ne znam. Pišem. In imam srečo, da si s tem lahko služim tudi denar za življenje. Nikar pa me ne pokliči, da bi sestavil preprosto pasjo uto. Tam mi tipkovnica nič ne pomaga ...  :) Kar je seveda super za trgovce z izdelki za živali, kjer sem zato stalna stranka.

23. Preval

Inštruktor v osnovni pasji šoli, sicer vodnik reševalnega psa, nam je pojasnjeval, da učenje trikov večinoma nima nobene uporabne vrednosti, da pa je eden od najboljših načinov za nadgrajevanje odnosa med lastnikom in psom. Kaj psa pri trikih učiš in kako, je stvar posameznika, pomembno je le, da je to učenje igra in da se prek nje pač ukvarjaš s svojim psom.

In tako mi je včeraj popoldan, ko sem po osemurnem sedenju v pisarni končno doma prišel na toplo pomladansko sonce, med vadbo ukazov prišlo na misel, da bi morda tudi Heli naučil kakšen trik.  Kako in katerega? Pojma nimam, ker tega nikoli nisem počel. Ravno med tem razmišljanjem se je Heli ulegla na hrbet, da bi jo božal po "podvozju". S tem mi je dala super namig - naučil jo bom delati "preval". S pasjim priboljškom v roku je trajalo samo 5 minut, pa je že razumela, kaj želim. Moje iskreno navdušenje nad opravljenim prevalom je bilo tako očitno, da je potem še z večjim veseljem vajo delala naprej. Videla je, kako sem tega otročje vesel, in zato z veseljem ponavljala.

Danes sem ponosen in važen. Ker imam psico, ki zna na ukaz narediti preval :)

RIs, a vi se tudi čohate po podvozju (no itak da se :D)?
Bravo ˝važič˝, saj imaš biti za kaj važen in  na kaj ponosen ;)

Čestitke prevaljivi Heli in njenemu čohabilnemu podvozju!  :P

24. Al' prav se piše s psi al' s psmi?

Tole me je včeraj začelo žuliti, pa nisem znal odgovoriti. Zdaj vem:

pes: samostalnik, občno ime, moški spol

ednina dvojina množina

imenovalnik
pes   psa   psi
 
rodilnik
psa   psov   psov
 
dajalnik
psu   psoma   psom
 
tožilnik
psa   psa   pse
 
mestnik
psu   psih   psih
 
orodnik
psom   psoma   psi

Vsekakor grem torej na sprehod s psi, nikoli s psmi. Psmi ni pravilno ...

Težka je slovenščina!
 

Čestitke za prevalček! Zdaj pa itrodokumentirati :P.

ej RIs, če je tale "preval" tisto, čemur se reče tudi "štrudelj", tko nekako, potem te opozarjam, da  ga odsvetujejo :(, ker lahko povzroči zasuk želodca, kar je bolj možno pri večjih in sitih psih. Nekje na forumu sem pred kratkim prebrala nekaj o tem.

Heli ni v rizični skupini.

Ufff, tole me je pa prestrašilo! Me veseli, da ni v rizični skupini, vseeno pa bom preval preventivno raje umestil v rubriko "redko, zgolj občasno izvajanje".

samo ne na poln želodec, pa bo :P

Ampak od praznega se ti lahko pa zavrti v glavi in padeš dol. Prazen žakelj ne stoji pokonci  :P

25. Heli zna plavati

Saj vem, menda znajo vsi psi plavati, a vseeno za našo psico nisem bil čisto prepričan ... Živimo namreč blizu reke Kokre, zato ima dovolj priložnosti za vodna veselja. Pa od jeseni, odkar je z nami, še ni stopila v vodo. Morda je voda premrzla, morda se vode boji, morda pa ne zna plavati, mi je švigalo po glavi ... Do včeraj, ko smo končno spoznali resnico.

Na nedeljskem sprehodu smo bili spet ob reki. Pa je stala na bregu, namenoma spuščena z vrvice, če bi morda le šla v vodo ... Vodo je spet gledala od daleč, kazalo je, da bo spet tako, kot je vedno - nič vode. Kar naenkrat pa, kot bi jo nekaj pičilo, se je pognala z najvišjega dela brega, meter nad vodo, poletela dva metra daleč in "ČOF!" štrbunknila na najgloblji del reke. Skok je bil tako močan, da se je potopila. Mene je skoraj kap zadela, saj tega nisem pričakoval. Če bo že enkrat končno šla prvič v vodo, sem si predstavljal, da bo to počasi, previdno, centimeter za centimetrom, ne pa takle horuk!

Gledal sem v vodo. Kje je pes? Se bo utopila? Na srečo je bila njena glava takoj spet zunaj in prav lepo je zaplavala nazaj k bregu, se otresla in se obnašala, kot da ne bi naredila nič takega. O, zame pa to je bilo nekaj takega, nekaj zelo posebnega -Heli zna plavati! Spoznanje meseca!

 :D :D :D
Enkrat je treba začet. Super!
Heli, privošči si skupaj s tvojimi!
 ;)
lp polonak

Bravo, Heli  :D plavalka in pol si  ;) :-*

Jeee Heli  :D. To pa je bil sok za tiste na dveh. Nas Flip se ne zna plavat. In zda,j ko sem tole prebrala, je se upanja  :P

Čestitke, Heli, za pogum  :-* in tebi, RIs, ker nisi dol padel, ko je skočila :o. Mene bi kap, sem bolj plašljive sorte (ups, skoraj se mi je zapisalo "pasme"....  ;D )

ok, vse fajn, čestitke - ampak teta Tina hoče fotke :P

Superca  :D, mene bi tudi najbrž kap zadela.

TinkaraC, saj bi slikal, pa se je zgodilo prehitro, da bi lahko kaj ujel. Evo, tale slika je pa čisto sveža, od včeraj, z Golice:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/3NcLxHUvjpYg0341NcsyAw?feat=directlink

Je punco tako zmatralo, da je šla danes po jutranjem sprehodu takoj nazaj v svoj brlog ležat :)

Kaj je lušna na tej slikici  :-*

leeeeeepa :)
T

26. Morje

Včeraj smo bili v Portorožu. Tam smo srečali pravo poletje, čez 30 stopinj v zraku in vsaj 22 stopinj v vodi. In srečali smo gnečo, ki se je že bližala sezoni. Heli kljub vročini nismo spravili v morje. Če bi jo, bi bilo to zanjo prvič. A kot kaže, to (še) ni zanjo ...

Če je pa grška lepotica :D Te vendarle ne plavajo, temveč sončijo svoj šarm  ;)
Vesela za Heli! Zeeeeloooo  :D

Ha! Sem vedela, da sem videla Heli!  :D    Skoraj vse vikende sem v Portorožu in če se le da mi "ne uide" noben pes ki se sprehaja mimo  ;)  Leeepaaaaa...  :D

Še dokazni material s plaže:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/YN_ItSMn9D_Kq9TX_MukPA?feat=directlink

joj lepotička! Heli se pa res med cedi!

Lepo, da je našla tako dober dom. :)

Jaz bi raje rekel - lepo, da je naš dom našel tako čudovito psico!

Tole si pa (jah itak, ane!) ;) res lepo rekel. Saj veš, a ne, kaj rečemo kle na gorenjskem ob takihle prilikah: kva piješ? :D

Res - popolnoma enako jaz rečem vsakemu, ki začne blablabla, kakšno srečo ima naša tamala blablabla. Samo, da ne uporabljam izraza "psica" - ej sori, saj vem, da je to čisto OK izraz, ampak meni se sliši tko...no...večinoma se pač (razen pri tapravih, tazaresnih psicah, ane) uporablja v zaničevalnem smislu.
Zato imamo mi - kužo. :)

Sem vprašal Heli, ali je raje psica, pesjanka ali kuža, pa je rekla, naj jo raje vprašam, ali bi raje kost, igračo ali povodec :)

 ;D ;D ;D ;D ;D

eh...eni moški pa res ne vejo, kaj "žensko" vprašat! :P
 ;D

Meni je ful hecno, ko včasih rečem za Missy da je psica. Potem pa si kdo predstavlja neko ogromno kosmato velikanko ;D.
Missy ja pa mala nežna pupa ;D

jaz mojima rečem "kosmati dami" ali "pasji babi" ...pravzaprav mi je čisto vseeno, kaj soi kdo misli :P

27. Adijo, jagode!

Na domačem vrtu imamo "navadne" in gozdne jagode. Vsako leto jih kar nekaj zrase in potem se popoldan mimogrede malo sladkamo. Prideš mimo, eno odtrgaš, in greš naprej.

Letos je pa čudno. Jagod ni.

Par dni mi ni bilo nič jasno, zdaj pa vem. Smo lopova zasačili na delu!  Heli krade jagode! Vsak dan gre na vrt pogledat, če je spet kakšna zrela, in jo prav lepo odtrga ter požre. Adijo torej jagode za ljudi ...

 :D :-*

Bravo Heli!

 ;D ;D ;D, moj pes skeče v češnjo in trga zrele češnje  ;), no jagode še ni odkril  :D.

Lp

Tudi jaz bi bil bolj vesel, če bi šla v češnje. Jih imamo več kot jagod, bi ostalo še kaj za nas ...

Ja RIS torej nauk te zgodbe - za jagode je treba prehiteti Heli :P

Naša Bibi je tudi kradla jagode, ampk tiste v teglcih na balkonski ograji:)

Midve z Glu greva pa kar v gozd jih nabirat (jagode in borovnice) in si jih družno deliva - no, jaz jih nabiram, ona jih pa pol poje ;) :) Letos sicer še nisva šli...

Naši dve obirata ribez :P je to najprej delala samo Smeti, potem se ji je po temeljite preučevanju tehnike, pridružila še Lani

Ribez?!  Okej, jagode zastopim, saj so sladke, ampak ribez? Tega še jaz ne prebavim z nasmehom ... :)

28. Nevarni elastični povodec

Do včeraj sem pri teku s Heli uporabljal elastični povodec. Na roko si ga oviješ okoli zapestja, potem pa zahvaljujoč svoji raztegljivosti garantira, da se ti med tekom povodec ne bo zapletel med noge. Tak povodec v bistvu izgleda kot kabel iz telefonske slušalke, le da je močnejši in bolj raztegljiv.

28. Nevarni elastični povodec

Do včeraj sem pri teku s Heli uporabljal elastični povodec. Na roko si ga oviješ okoli zapestja, potem pa zahvaljujoč svoji raztegljivosti garantira, da se ti med tekom povodec ne bo zapletel med noge. Tak povodec v bistvu izgleda kot kabel iz telefonske slušalke, le da je močnejši in bolj raztegljiv.

Danes vam vsem, ki ga uporabljate, vpijem: NE!

Včeraj se je med tekom Heli ustrašila in v trenutku sunkovito zaustavila. Ker sem jaz še tekel, se je povodec raztegnil do maksimuma, nato pa je pri mojem zapestju odletel zatič in povodec je kot napeta elastika švignil nazaj v Heli. Še huje, v njeno oko! Kot pravi veterinar, sva imela srečo. Injekcija, kapljice in krema bodo vnetje v tednu dni pozdravili in vse naj bi bilo spet tako, kot mora biti. Lahko pa bi se končalo tudi drugače.

Zatorej - raztegljive, elastične povodce odsvetujem!

Jap, lahko potrdim, meni se je zgodilo enako, na srečo je Pego zadelo po hrbtu in ni bilo poškodb. Povodec je res nemaren.

Držim pesti za Heli, da bo čim prej OK.

Drugače v spletni trgovini Kibuba dobiš veliko bolj varne elastične povodce za tekače. Se pripnejo tudi okoli pasu, oblečeni v blago.

Heli je res prava lepotica 8)

Ja priporočam tisti elsatično povodec za tek iz blaga, ki se pripne okoli pasu.

Boga heli, naj se čimpreje pozdravi  :-*.

ajoj, RIs - ti je bilo strašno hudo, ane, ker si ji povzročil bolečino... Jaz sem svojo malo opico pasjo enkrat po nesreči pohodila; ona je glasno zacvilila in odskočila (in čez sekundo ni več vedela, da se je zgodilo kaj neprijetnega),  meni je pa skoraj počilo srce, tako mi je bilo hudo... :(

Heli  :-*

Kadar jo pohodim (se je parkrat zgodilo) jo ignoriram (čeprav težko), ker so me naučili, da ji s tem pokažem, da mora sama paziti, da nam ne pride pod noge. Ampak tole včeraj je bilo pa srce parajoče. Dolge minute sem ji tiščal dlan na oko, ji stiskal glavico k moji glavi, jo božal, objemal ...

No, je bila pa danes pri veterinarju pogumna!

Še slika spornega povodca, ki bi mi skoraj oslepel mojo Heli:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/-S8rqwz0iFQg0ePJb6fQyA?feat=directlink

Ja, ja, istega sem imela jaz. V eni od verig pasjih trgovin pri nas jih prodajajo.

Ja, v Zo...

Mhm, se podpišem pod tvoje opozorilo Rok. Jaz sem mislila, da se je meni to zgodilo, ker je Pega pač veliko in močno tele. Ampak če se je tebi s Heli zgodilo isto, potem dejansko zadeva ni kakovostna (pa še nevarna).

Mislim, da gre za slabo načrtovan izdelek. Tisti konec, ki odleti, je zato, da je gibljiv, vpet v trak za zapestje z enim zatičem. Ko ta zatič odleti, je hudir ...

29. Razlika med besedami in dejanji

Ker imam Heli šele od jeseni in je to moj prvi pes, to pomeni, da se s pasjim življenjem šele spoznavam in odkrivam marsikaj novega. Presenetljivo je, koliko stvari, ki že tisočletja veljajo v živalskem svetu, smo ljudje pozabili in si s tem naredili veliko škode.

Zanimiva je denimo razlika med besedami in dejanji.  Psu je vseeno, kaj mu govoriš. Njemu so pomembna tvoja dejanja. Lahko denimo psu pravim, da ga imam rad, pa ga vsak dan znova udarim. Pes bo vedel samo nekaj - da mu povzročam bolečino. Lahko pa psu vsak dan rečem, da ga ne maram, pa ga ob tem božam. Pes bo vedel, da ga imam v resnici rad.

Dejanja so tista, ki so pomembna. Ljudje (vključno z mano) imamo preveč radi govorjenje, premalo pa potem naredimo stvari tako, kot o njih govorimo. In dejansko nam, v nasprotju z odnosom do psa, pogosto z blebetanjem celo uspe zakriti dejstva tako dobro, da nam sogovornik verjame.

Vsi smo radi dobri. Ker imamo ljudje dar govora, nam pogosto (tudi meni) zadostuje, da se v svojem delanju dobrega ustavimo zgolj pri besedah. Živali ne znajo govoriti. Zato se morajo, če hočejo biti dobre, potruditi z dejanji.

Dar govora je čudovito darilo. A žal pogosto tudi dobra krinka, ki zakrije bistvo. Psi so torej najbrž bolj iskreni, kot smo ljudje. Ker ne morejo blefirati.

O RIS krasno napisano, se ne bi mogla boje strijati. Prav zato tako obožujem pse. Dejansko pokaže kar čuti in se ne spreneveda ali blefira.

RIs, vajini komentarji s Heli so nekaj posebnega. Jaz se vsakič zamislim...
Lepo vaju je brat :)!

Se podpišem pod tole. Bolj se ne bi mogla strinjati z napisanim.

ah RIs... :'( (=nekaj mi je v učke padlo, najbrž me je napadel "seneni nahod" - kot ponavadi, ko berem tvoje zapise...).

Ojej, oaza88, tega pa res nočem. Alergije so hudir in če jih jaz povzročam ... Ne pozabi, da se tudi v mojem pisanju zgoraj uresničuje poanta zapisa - govorim že, govorim ...

ma ne, RIs, saj nisi samo ti kriv oz. tvoji res lepi zapisi; kriva sem sama, da cmizim in cmizim... ker sem pač ena mehka dušica in me takle res gane. In ker imam tudi jaz eno zlato, zlato pasjo rito, za katero sem hvaležna zemlji in nebu (in Smetki).
Sem ravno včeraj rekla, da bi mi počilo srce, če bi se ji kaj hudega zgodilo. In to niso bile le besede (vsekakor pa upam, da ne bo nikoli priložnosti, da bi jih potrdila v praksi...)

Aha - mene dostikrat prime, da bi prišla še vaša dejanja preverit!  ::)
(hecam se, da me ne bi kdo resno jemal!)

Je pa čisto res, da vsak dan po Kranju in sprehajalni pasji okolici gledam za Heli...  :-*

Krasno napisano......

Čista resnica :)

Ups, moram paziti, kako se obnašam do Heli na sprehodu ... Moji klasični uri sprehajanja med tednom sta 5:30 in cca 21:00 ...

kul ure - kaj pa teren? Tko, da vaju še jaz malo "preverim".... ;) :P

Teren - mesto, Primskovo, Rupa, štadion, obrežje reke Kokre pod štadionom.

Teren je že pravi (sploh Ovčan je zakon, kajne?!? :)), samo ure imate pa čisto "čudne"!  ::)

Ja, teren je super, ure pa prilagojene našemu družinskemu in službenemu tempu. Zgodaj zjutraj je sprehod zato, ker moram biti najkasneje ob 6:59 v pisarni. Pozno zvečer je pa sprehod zato, ker je popoldan najprej na vrsti druženje na domačem vrtu (pozimi žal ne), razvoz otrok po treningih ... Imamo pa srečo, da imamo vso parcelo ograjeno, zato je Heli ves popoldan lahko zunaj, kjer pridno oblaja vsakega psa, ki si drzne priti mimo. Ko tega istega psa sreča na ulici, ni več toliko pogumna ...  :)

aha, torej se bomo kdaj potrudili in prišli vsaj na oblajanje! ;D :P

Res čudovito napisano  :)

30. Lovski pes? Niti ne ...

Heli naj bi imela v sebi lovske gene. Po zunanjem videzu vsekakor ja. Glede na to, da vseskozi voha, tudi ja. Glede na njeno zanimanje za muhe (ja, muhe lovi!), tudi ja. Glede na včerajšnji večerni sprehod pa - nikakor ne! Kakšen lovski pes neki!

Zvečer sva se sprehaja po travniku ob reki Kokri. Sredi travnika je ponosno stala srna, očitno navajena ljudi, saj ob pogledu name ni pobegnila. Lepo se je naprej počasi sprehajala. Heli jo pa še opazila ni. Halo?! Pes ni opazil srne? Ježeš, ta je pa dobra!

No, saj - iskreno povedano - sem vesel, da jo ni opazila. Prav nič mi ni do tega, da bi imel krvosleda v hiši. Raje imam miroljubnega psa.

Vseeno je bila pa izkušnja zanimiva ...

Zelo zanimivo in povsem znano mi je tole, kar si napisal. Moja pesjanka je lovka, iščem junaka, ki bi mi dokazal nasprotno; muhe, kebri, komarji, molji, metulji, ptiči (boh jih nima rad >:( >:( >:(), veverice... Ampak srne - ne, njih pa ne opazi. Ne vidi. Noče videt. Jih ni. 10m stran od naju v pšenici, za 12m stran od naju v travi, lepa srnja bučka malo levo,  malo desno, malo dol, pa skok sem in tja - ampak ne, srne pa ne vidi moja ljubica. In štorkelj tudi ne. Čisto blizu naju sta se sprehajali dve, po čirškem polju - popolnoma nemoteno (še moji vzdihi občudovanja ju niso zmotili).
Mislim, da je velikost tista, ki povzroči "slepoto".  :) Malce rešpekta. Ne vidim drugega razloga.

Zna biti res velikost, ja.

Saj srna ni bila ranjena, ane ;)?
Se strinjam, da je res zoprno, če ti pes začne gonit vse živo in je bolje, da je odreagirala tako, kot je :)

Ni pa rečeno, da bo/bi VEDNO tako odreagirala, če/ko bo videla srno.

Katarina

Kaj to pomeni, da je ni opazila? Ali to pomeni, da ni pogledala proti srni (ker je bila zaposlena z drugimi stvarmi, šnofanjem po tleh), da bi jo videla? Ali da je pogledala, zaznala in ostala hladna? Ker če je to drugo, potem se lahko veseliš (po pameti), hihi... drugače pa močno primi povodec in napni mišice ob naslednjem srečanju - ko jo bo zaznala, sploh, če bo srna začela bežat.

Alba velikokrat ne opazi srne, oziroma bolje rečeno je ne zavoha. Ko pa jo zavoha bi se podila zanjo takoj.

Ja, Heli srne tokrat preprosto ni opazila. Če bi jo videla, bi morda stekla za njo. Še ne vem, take priložnosti še ni bilo ... Ampak, meni je noro že to, da srne sredi travnika ni opazila. Kot če jaz ne bi opazil lepe punce samo zato, ker stoji na drugi strani široke, prometne ceste ... Halo?!

RIs, saj tega, koliko lepih punc na nasprotni strani ceste si v življenju že spregledal, ne moreš vedeti, ane ::)?
Bistvo stavka je v besedi spregledati :P
Naslednje vprašanje, ki se poraja pa je, ali se lahko zadržiš in ne letaš preko prometne ceste za njimi, ko jih enkrat vidiš ;D ;D.
Saj te lahko avto povozi, a veš :P :P :P

V tem primeru bi umrl v stanju pohotne blaženosti ... In če se da zadnji trenuk življenja zamrzniti, potem niti ni tako slabo :)

31. 9,8 km

9,8 km je razdalja, ki sva jo včeraj pretekla s Heli. Najina najdaljša tekaška pot do sedaj. Psica je tekla brez težav in spet dokazala, da dolgih nog nima samo zaradi lepote. Heli ni samo lepa dolgonoga očarljivka, ampak tudi športna bejba!

Med tekom, sredi travnika, ob sončnem zahodu, z najljubšo ob sebi in s Heli, zadovoljno poskakujočo po travi, sem vedel, da je življenje lepo!

32. Heli gre kampirat

Heli odhaja kampirat v prečudovito slovensko naravo. Ona prvič v življenju, in mi prvič s psom.

Upam, da bo vse obvladljivo. Upam, da ne bo ponoči v šotoru lajala na vsak šum gozda, upam, da ne bo podnevi grizla šotora, upam, da ne bo lulala po kampu, upam, da nas bodo ostali v kampu dobro sprejeli, upam da ....

Upam, da bo vse v redu.

Je kdo od vas že kampiral s psom? Kakšne izkušnje, predlogi?

Mi smo z našo Luno kar dosti kampirali. Vzeli smo njene stvari s sabo (dekica, posoda, igračke...), da ji ni manjkal vsaj občutek po domu. Drugače pa smo ji prvi dan postavili pravila (da se ne laja :-X, da se spozna z neogrožujočo okolico in, da je prvo noč bilo spanje bolj tako-tako, saj smo bili vsi nemirni) ::).
Potem je vse sprejela in je bilo ok do konca. Vzami tisti sveder za v zemlji, da jo lahko privežeš kjerkoli.
Ponavadi v kampu ni večjih težav, če ravno ne naletiš na kakšnega nestrpneža (v kampu so bolj redko-po mojih izkušnjah).

Uživajte do konca  :D :-* :). Kam pa greste?

Lp polonak

Vzemite s sabo bivalno kletko. To je tudi varen kotiček, da jo lahko za krajši čas pustite v šotoru samo. Vrvico na katero bi bila privezana, lahko pregrizne.

Vsekakor vzemi njeno kletko s sabo, privezovanje je manj fajn, kakor kletka, ki jo itak že pozna in bo na momente zagotovo vesela, da se lahko malo odpočije v njej, kjer je mir in nihče ne "teži" ;).

Pa preventivno se pozanimaj, kje imate prvega veterinarja.

Uživajte.

Katarina

Hehe, ja, na to pa nisem pomislila, da se vrvico lahko pregrizne  :-[ ??? :P :-[ Res, pri takšnih iznajdljivčkih z ulice je to po mojem prva lekcija.

Meni se pa ne zdi pametno pustiti psa v šotoru, niti samo za krajši čas, ker temperatura znotraj šotora ponavadi doseže vrtoglave višine (tudi če je šotor v senci).

Jaz sem moji puscala sami le kratek cas, recimo 10 minut. Ampak sem ju privezana zunaj sotora za kaksno drevo. In to s slabo vestjo, tako, da ce se je le dalo sta sli vedno z menoj.  :)

Mislim, da se boste imeli čudovito. Ne skrbi, če boš že na začetku postavil kaj ja in kaj ne, se bo kaj kmalu prilagodila. Štrik naj bo ornk, ne una vrvica za na sprehod, kletko s sabo, če le gre, pa seveda nekam ornk v senco. Glede na to, da greste v psom prijazen kamp, bo po moje super dogodivščina!

frigga, se mi je zdelo samoumnevno, da psa v najhujšem soncu ne puščaš v šotoru. Zvečer ko se greš stuširat, pa ni problema če kratek čas počaka pes v kletki v šotoru ali v predprostoru, ki je ponavadi bolj zračen.

Drugače pa , RIs uživajte :D!

Hvala vsem za nasvete. Smo preživeli in uživali! Absolutno najboljša je bila kletka, tja se je sama umikala, ker je bila tam najbolj domača. Sveder je bil za bolj mobilne variante, vrvico smo pa kupili jekleno in plastificirano, ki jo ne more pregrizniti, za takrat, ko smo jo hoteli imeti ob sebi pod nadzorom, a brez držanja povodca. Le lajanje, ki ga doma sploh ne opazimo, smo skušali čim bolj omejiti, da ne bi bilo pritožb. Smo pa spoznali še enega Horjulčana, Ota z Vrhnike, prijaznega bokserja.

Kaj pa kakšna slikca.  8)

Smo veseli, da ste preživeli... in tudi uživali!  :)

(pa še tole: na Ovčanu je zadnje čase tak dren, da se tudi psa ne da več normalno skopat!)  :P

voayer! >:( ;)
sicer pa, RiS - a naj ti kar verjamemo na besedo a kaj? Kšna fotka bi super sedla, veš. ;D

Slikce še pridejo, samo da najdejo pot iz fotoaparata na net ... 

33. Zaključena osnovna šola

Avgusta sva s Heli po mali šoli uspešno zaključila še osnovno šolo. Tule je nekaj fotk, številka 14 skriva nas:

http://www.klub-vrpk.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=231&Itemid=56

Osnove sva s tem spoznala, zdaj pa je na naju, da doma znanje utrjujeva, da bo od šole kaj ostalo tudi v prihodnjih letih.

34. Crkljanje s Heli

Ko se Heli crklja, je vsem lepo:

http://istenic.blogspot.com/2009/06/crkljanje-s-heli.html

RIs fotke iz moraj!  ;D ;D. Kamping je krasna zadeva, tudi mi jo prakticiramo z Albo, če gremo blizu. Boks ali kletka je pa zakon. Ona čez noč mirno spi, jaz pa tudi. Čez dan pa prav tako uporabljamo zajlo.

35. Heli na fronti

No, ni tako hudo, kot se bere v naslovu. Je pa res bila na ostankih fronte, tiste iz prve svetovne vojne, na Kolovratu. Z veseljem je raziskovala in se skozi strelsko lino takole nastavila fotoaparatu:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/FRFiIJ-hIF4d6omC5oXS_g?feat=directlink

36. Prvič s psom v kampu

Heli je bila prvič v kampu. In mi prvič s psom. Takole je bilo:

http://istenic.blogspot.com/2009/07/prvic-s-psom-v-kampu.html

37. Reševanje psice Heli

http://istenic.blogspot.com/2009/07/resevanje-psice-heli.html

 ;D zakon ste!

No, ja, ko sem se utapljal v reki s Heli v naročju, se Heli ni zdelo, da smo zakon. Prej podn ... :)

Res ste super! Heli pa enga pozdravčka!

Slikca posneta na Kolovratu mi je zelo všeč ozadje in Heli seveda.
lp

38. Obletnica

Danes sem spet dobil vabilo na letošnjo letno konferenco moje stroke. In vprašanje prijateljice, če pridem. Žal ne, ampak pogovor o tej konferenci me je spomnil na nekaj zelo, zelo lepega. Pred letom dni sem se prav na tej konferenci po predolgem času končno spet srečal z nekdanjo sošolko, dvakratno Horjulčanko. In sva šla med odmorom na pijačo, ki je spremenila moje življenje. Tam mi je namreč na zaslonu svojega telefona pokazala obrazek moje Heli. Bila je ljubezen na prvi pogled. Sledila so dolga, globoka razmišljanja in družinski pogovori, dva obiska v Zavetišču, in nazadnje uresničitev tistega, kar je Polona videla že ob prvem stiku: da sva s Heli za skupaj.

Leto dni torej mineva, kar sem spoznal Heli in Polono. Leto dni mineva, kar se je moj življenjski stil precej spremenil. Na boljše. Leto dni mineva, kar sem srečnejši in bolj zadovoljen kot prej. Leto dni je naša družina bogatejša za čudovitega člana. Leto dni bo, kar je Heli naša. In bilo je lepo leto!

Eh, Ris...  :'(  ;)

Vse *N*A*J*B*O*L*J*Š*E* za prvo obletnico!  :)

In še veliko takšnih vam želimo  :-*

Morda bi se pa za obletnico spodobilo, da Heli končno enkrat dovolim spati na zakonski postelji ... :)

Vesela, da ste okej. Kdaj pridete po drugega  ;D ;D?

Če ne prebereš ne verjameš, al pa tudi  ;D ;D ;D

Smetka, kje pa upam! Še Heli me zna "okrog prinašat", kaj šele, da bi imel še enega ...

39. Tisti čas v letu

Vem, da imajo psi ponavadi dvakrat v letu "tisti čas", ko jih daje nagon in samo iščejo, kje bi naredili nove kužke. Pa se jim potem meša, delajo oslarije itd. Skratka - se "gonijo". Ampak, a ni tako, da sterilizacija to odpravi?

Našo Heli zadnji teden dni zunaj hiše namreč dobro "meče", vleče kot nora, bezlja sem in tja, samo voha, ignorira ukaze ... Taka je, kot bi se "gonila". V hiši je vse v redu, ko zavoha svež zrak, se ji pa "trga". Ampak, saj tega ne more delati, ker je sterilizirana, kajne? Je možno, da jo kljub temu dajejo hormoni?

Čestitke za prvo obletnico!

Žal ti na tvoje vprašanje ne znam odgovoriti. Moja polarka pač zaradi ljubezni do mraza v takih mesecih prav tako oživi :).

Čestitke, Heli in Helini!  :D :D :D :D

RIs, kot sem dejala že na FB - na konferenci boš pogrešan :) Kajti - če nisi opazil!!!! - je minilo tudi leto dni odkar sva midva po predolgem času spila v miru en kofe!!!!

Ampak, sem taaaaaako vesela zate in tvoje in Heli, da oprostim :P

Imejte se lepo vsi skupaj, crkljajte se in razvajajte ... še vedno pravim - najboljše crkljanje in najboljša tolažba je topel pasji kožuh. :)

deeeeej no nehej, RIs - lej tkole je: Heli te "okrog prinese", tadrugi te takisto, samo na drugo stran - pa si spet tam, kjer si bil! ;b ;d ;D
(btw...tole flancam zgolj teoretično; tudi jaz imam (žal samo) eno lepotico horjulsko...)

Ja, saj vem, "oaza88", minus in minus se spremenita v en lep plus :)

40. Pasji spomini
 
Danes sem šel malo brskat po forumu Zavetišča Horjul in našel objave o naši Heli. Prvi opis njenega karakterja iz zavetišča je tak:

"Postala je prava lumpa, kot se spodobi za njeno starost. Tujcev se še boji, ampak ne beži, pač pa se plazi in lula, kadar je v stiski. Sicer je glasna, za v blok najbrž malo preveč. Je v uničevalni fazi, navajamo jo na kletko. Pesjak seveda odpade. S psi in mački se razume, je pa karakter in ne pusti, da bi kdo pometal z njo - zna pošteno vrnit, če komu kaj takega na misel pade."

Primerjava danes: Še vedno zna biti prava lumpa, a na simpatičen način, da ji ne moreš zameriti za dlje kot za par minut. Tujcev se sploh ne boji, ljudi ima rada, strah pa ohranja pred neznanim prostorom in neznanimi psi. Potrebuje svoj čas, nato se novega prostora ali psa navadi. Še vedno se plazi in lula, kadar je v stiski - a je k sreči stisk zelo malo. Res zna biti glasna, za v blok najbrž malo preveč. Uničevalne faze pri nas doma sploh ni imela, na kletko je popolnoma navajena že od prvega dne prihoda k nam. Pesjak seveda odpade, ker je to pes za na navč. No, ali pa vsaj za ob kavč. S psi in mački se razume, če ji daš dovolj časa, da se z njimi spozna.

Potem sem bral naprej po forumu dopisovanje o Heli, razmišljanje o njej ... Zgodba se je razvijala, dokler se ni na forumu v četrtek, 20. 11. 2008, pojavil zadnji zapis šefice zavetišča. Besede so bile kratke, a tople: "Heli gre jutri v nov dom :)"

Ja, eno leto je, kar je Heli prvič stopila na naš vrt!

 :-* Super, čestitke za 1. obletnico. Želim vam še mnogo skupnih, srečnih in zdravih let. Pa čim večkrat se javite.

In, ko pogledaš nazaj, RIs, bi tole leto uvrstil med najboljša v tvojem življenju, a ne?

Poznam občutek ;)

Čestitke za obletnico in imejte se še naprej tako radi :-*

Čestitke za obletnico. Take pridobitve je vredno praznovat :)

Čestitke tudi od nas, pa še veliko obletnic! :) ;) :-*

Čestitke, Heli! :)
Za leto dobrega 'kavča' pa tudi zato, da si tole družinco uvedla v pasji svet!

hja, ob tejle prvi obletnici sem se pa prav vprašala - ma če obstaja šampanjec za otroke in pivo za pse (pa njbrž še kaj) - kaj pa pasji šampanjec? ??? Bi ga bilo kar vredno odpret, aneda, RIs! :)
Lepo se imejte še nadaljnjih X obletnic! :-*

Juhu Heli, čestitke za prvo obletnico!!!  :D

Čestitke, pravi ste se našli  :-* :-* :-*

Ja, definitivno med najboljšimi leti!

Čestitke tudi od nas! Še na mnogo skupnih let :).

41. Planinka

Po dolgem času ena fotka Heli, tokrat s poti na Zasavsko sveto goro:

http://picasaweb.google.com/lh/photo/NCshBZtB7l6T-xsDJ35gQw?feat=directlink

Kako ste?

42. Leteča Heli

Še smo živi:

http://istenic.blogspot.com/2010/05/leteca-heli.html

43. Pasji marketing

http://istenic.blogspot.com/2010/10/najboljsi-kadrovski-oglas.html

o, lepa psička...

Hahahaha, super oglas, najboljši videni do sedaj  O0 ;b