mojpes.net

Nisem našla podobne teme in nevem niti če sem jo prav uvrstila - če nisem me prosim preusmerite ali zaprite,..

Zanima me če ste bili tudi drugi tako "panični" ko so bili vasi psi še mladički ali ko ste imeli prvega psa ?

Moj Neon je namreč moj prvi pes in sem kar malo preveč panična, non stop ga gledam, pazim kam stopi,kaj da v usta,kje hodi,... Ko hodi po stanovanju in pridejo obiski jim govorim da naj pazijo kam stopajo, da mu slučajno nebi stopli na tačko,.. Ko se igra in nori kot da se mu je zmešalo,me je kar groza in strah da si bo aj naredil, da se bo kam udaril, treščil,..

Ste tudi vi to občutili ali sem jaz enostavno preveč panična?

Luna83,

Mislim da je to čisto običajno, prvi otrok, prvi pes, pač pretirana panika oz. kompliciranje.

Tudi mi smo bili isti, ko smo dobili prvega kužka, rezultat, izredno razvajen, ker ga nismo izpustili izpred oči, mu vse vtaknili v ritko, enako, kot pri večini staršev s prvorojencem.

Pri drugem je bilo že drugače, nobenega pretiravanja, kompliciranja, panike, ...

Človek se z izkušnjami uči in spreminja svoje obnašanje, zato se ne sekiraj, večina nas je šla čez iste občutke.

LP

Tudi jaz sem šla čez to, ko je bil še majhen. Kam stopi, kar da v usta, gledala da se kam ne zaleti,...Potem se pa spomnim, ko sem bila v pasji šoli z njim in sem mu ponesreč stopila na tačko in je seveda zacvilil. Jaz pa paniko, joj bogi bogi in me je učitelj videl, pač celo situacijo. In je rekel naj tega ne delam, ker bo to pes začel izkoriščati. Ravno tako kot otrok, če ga vedno poberete ko pade in mu zraven govorite joj bogi bogi,...Bo jokal za "vsak drek". In res tega nisem nikoli več naredila, nasploh panike, ker sem pa videla, kaj se naredi lahko iz psa, če se tako obnašaš. Postane zelo razvajen in te vrti okrog prsta. To pa za skupno bivanje ni najbolje. ;)

ma to ti je "isti pes", kot ko maš prvega otroka. Kompliciraš do nezavesti in sebi in njemu in vsem naokol otežuješ življenje - pa čisto brez slabih namenov. Samo mal si paničen starš. E isto ti je to pri psu. Pol pa zrasteta, on in ti in je vse lažje in simpl. Tko t je to. Kr brez panike. Kšn Persen Forte, kadar je prehudo, al pa glaž rdečga vina, pa se boš sprostila. ;)

Jaz pa sem mnenja, da takšna pretirana panika še nikoli ni prinesla nič dobrega. Ponavadi so rezultati ravno obratni - tako pri otrocih, kot pri psih.
Sicer pa so rezultati permisivne vzgoje pri človeških mladičih prav dobro vidni - scrkljani, egocentrični mladostniki

Ne se psičku preveč umikat - naj se ON navadi, da pazi, kje so tvoje noge in se umakne sam. Drugače bo kmalu kralj celega stanovanja in bo vse tako, kot bo hotel on - verjemi, zelo hitro vse naštudirajo.
V začetku ga boste sigurno kdaj pohodili; zato ne hodite po stanovanju v kakšnih težkih coklah ipd., s čimer ga  res lahko poškoduješ, pač pa v mehkih copatih, bosi ali v nogavicah. Saj ne traja dolgo - hitro bo pogruntal, da je treba pazit pod nogami.

Drugače pa  - obvezno preberi knjigo "Psi za telebane" , če je že nisi. Pa še vso drugo možno pasjo literaturo. Sprašuj, opazuj, pa bo. In vedeti moraš, da boš kljub vsem nasvetom  pri prvem psu delala napake in te bo (vsaj delno) po svoje vzgojil tudi on...

Pmaxi - totalno se strinjam s tabo. In ja, Pepsi - Psi za telebane je najhujša knjiga. Res huda. Debestična. Luna83 - nikar preveč mehko (ja, sej vem - k je pa tooooolk fleten pesek pa micen pa nežen pa....), drgač s ga naj....la. Res. Po zdravi pameti, pa brez panike. Vsak dan kaj novega, korak za korakom. Pes mora vedet, da si ti gospodarica, pa basta. Je že res, da ga maš najrajšejš na svetu, ampak to ne pomeni, da ti lah rečimo čevlje požveči.... ;)

hvala za odgovore,.. se bom potrudila biti manj "panična".
Ja knjigo sem ravnodanes naročila.
No pa sej je vsak dan bolje, tudi zaradi tega,ker je zrastu in ni več taka mala kepa.
Hvala in lp