mojpes.net

Zanima me ali ima kdo izkušnje s prihodom novega člana v družino in kako se je pri tem obnašal vaš kuža, glede na to, da je on pri hiši že več let ?

Hai!
S prihodom novega clana v druzino je treba cim manj komplicirat in je vse O.K.
Ko sem pred letiiiiii prinesla domov svojo deklico sem jo takoj dala ovohati svojemu Vakiju."Presnofal" jo je po dolgem in pocez,zraven sem mu razlozla da je to nasa deklica in seveda prav tako tudi njegova  ;D.
Pred prihodom cloveskega mladicka je treba pasjega prijateljcka razglistiti in vse ostalo.
V glavnem nic odrivanja in podobnih dejanj in postala bosta cez cas prava prijatelja-v pravem pomenu besede.

Lep pozdrav!

Se popolnoma strinjam s Pudlico. Sem imela enako izkušnjo in je bilo (in je še vedno) vse OK.
Moram pa povedati, da imam zdaj več težav, ko je pes prišel v hišo za otrokom - ljubosumje, ko se mladičku pač moraš posvečati, ker ga vozim v pasjo šolo...

Lp, Yo

Čestitam, Tea! ;) Verjetno veš, da je škotski ovčar Šado, vse prej kot vzoren kuža. Rad laja in se zaganja v ljudi in druge pse. Mene pa seveda najraje naskoči! No, pa da ga ne bomo preveč žalili, naj povem še nekaj lepega. Od prvega dne ko je prišel Žiga domov, je bil Šado povsod zraven. Ko so ga kopali, previjali, hranili in pestovali je vedno opazoval dogajanje. In tako sta se navadila biti eden zraven drugega, brez ljubosumja in jeze. Danes se Žiga vrže iz kavča na psa, pes pa samo počasi vstane in se umakne. Zadnjič ko je vstal malo hitreje je Žiga poletel v radiator in dobil buško, malo zajokal, pa sta bila hitro spet prijatelja.  
Torej nobenega zapiranja vrat pred psom in nobenega vpitja nanj. Aja pa še to, če se boš odločila, da recimo ne sme več na posteljo ali kaj podobnega, ga tega odvadi preden bo prišel otrok. Če ne bo povezal prepoved s prihodom novega člana in lahko bi postal ljubosumen. lp

Ja, tisto s posteljo je pa tako ;D  ;D ;D ;D
Se zjutraj zbudim, pa otroka ni v postelji in nikjer ??? :o ???
Pa najdem mojo dolgolasko med dvema kosmatincema na pasjem ležišču.
No, ja ::)

Tea,
priporočam ti to, kar sta naredila kolega, ki imata zlatega prinašalca. Pred prihodom iz bolnišnice sta že psa navajala na vonj novorojenčka (majčke, pleničke,...), kasneje sta mu dovolila, da je bebo večkrat povohal, s psom sta se še naprej ogromno ukvarjala. Sedaj sta ful kolega.
V eni "pasji" knjigi sem prebrala, da priporočajo, da je pes na sprehodu,  v tistem trenutku, ko mama z bebo pride prvič domov. Tako, da je beba, ko se pes vrne s sprehoda, že doma in na tak način sestavni del doma.
Veliko veselja  

Yo! Če imaš kakšno zoprno sosedo ali znanko, ki ni ravno navdušena nad psi, povrh vsega pa bi se jo rada znebila, ji povej zgornjo zgodbico! ;D ;D ;D   Moji sosedi sem že razložila, da Kaja spi pri meni, tudi kadar ima bolhe, pa kadar ji gre dlaka dol in zdaj imam mir pred njo. Mislim, da se ji gnusim!  ;D lp

Ja, dobra ideja. Ampak v mojem primeru bi morala reči, da "mi" spimo pri psih v košari. To bi bilo šele čudno  ;D ;D ;D a ne?

Lp, Yo

Najlepša hvala za odgovore. Sicer otročka pričakujemo konec februarja 2003, ampak me vseeno malo skrbi, ker do sedaj je bil Ark najin otrok. Vsekakor se bova potrudila, da bo tako tudi ostalo. Sicer je Ark dokaj ljubosumen kuža in bog ne daj, da slučajno predolgo crkljam kašnega mladička - je takoj užaljen. Upam, da bo vse O.K.

Tudi jaz se strinjam z vsemi. Sicer nimam psa in zato nimam podobnih izkušenj, vendar pa poznam gospo, ki je imela 8 let škotskega ovčarja. Ko je dobila otroka je skrb do škota malo zavrgla in ta je postal ljubosumen. Gospa se je vedno več ukvarjala z otrokom in vedno manj s psom čez mislim, da dve leti je bilo psu dovolj in je ugriznil otroka.
To sem povedala zato, da se ne bi prenehala ukvarjati s svojim psom, da ne bi postal ljubosumen in bi se končalo z nesrečo. Če pa boš še naprej skrbela, za svojega psička ne more biti problemov.
Lp. :)

Pozdravljena,

Kot je že Kaja napisala, je naš Šado na naše presenečenje lepo sprejel Žigata. Seveda je bil problem, ker me ni bilo 5 dni doma, vendar ko sem prišla, je moj fant počakal z dojenčkom pred vrati, jaz pa sem stopila v stanovanje, da me je Šado pozdravil. Ko se je umiril, sem stopila ven po dojenčka in se usedla z njim na tla, da ga je prevohal. In povem ti, da sploh ni bil zanimiv! Povohal ga je šele takrat, ko je tamal zajokal. Potem pa, ko so se vrstili obiski, je vse budno spremljal, dvakrat pa je čavsnil proti tašči, ko se je preveč približala Žigatu. Drugače pa smo od začetka vsi skupaj z vozičkom hodili na sprehode in danes nimamo prav nič problemov. Naš tamal ima psa za konja - ko pes leži na tleh, ga tamal enostavno zajaha. Seveda pa mora imeti vedno odprta vrata v drug prostor, da se lahko umakne. Zelo rad pa je pri tamalem takrat, ko on je, saj mu non stop daje hrano v gobec. Ponoči pa naš Šado nekaj časa spi ob moji postelji, potem pa se preseli k njemu.

Ta primer je imel sorodnik, ko so dobili novorojencka, pri hisi pa je bil nemski ovcar, ki je bil zelllo scrklja. Ni bilo vecjega problema, saj so se vsi do psa obnasali kot doslej- psa niso postavili ob stran. Je bila pa potrebna previdnost, da nebi pes od veselja in v igri poskodoval otroka.Zdi se mi da najvecjo napako delajo tisti starsi, ki se jih kar naenkrat prime strah, in psa odganjajo, ko je v blizini otrok, skratka otroka izolirajo od psa.Najbolje je, da se otrok in pes cim prej ( ob budnem ocesu starsev) navadita drug na drugega, saj bosta morala skupaj ziveti del zivljanja. Tudi mene so, ko sem bil se mali, cim prej "predstavili"  takratnemu kuzku ( ce se ne motim je bil to Saprlaninec or something like that), in ni bilo nobenih problemov.   Skratka don't panic it's organic

Ellow!
ko je brat prnesel domov svojega sinčka se je As (ameriški pit bull) usedel dobesedno  na rit tak da je sedel kot človek in ga gledal. Hodu ga je gledat tudi ko je bil v postelji non stop ga je gledu. Mi smo pa full mislal kak bo ljubosumen pa sploh ni bil.

LP

Pia

Lepo pozdravljeni! Sem nov član na vašem forumu in potrebujem pomoč oziroma nasvete.
Sem lastnik 6 let stare nemške ovčarke in ponosen novopečeni očka.
Dovolite mi nekaj besed o psički. Torej Ajša je moj prvi pes, imam jo od njenega osmega tedna starosti, ni sterilizirana, nikoli ni imela mladičev, ne mara ostalih psic in ima docela oblikovano lestvico poslušnosti družinskih članov oz. krdelnikov. Živimo v stanovanju z atrijem in psička je v primeru lepega vremena večino časa zunaj, v nasprotnem primeru pa tudi nima omejenega gibanja po stanovanju.
V prvih dneh po prihodu novorojenčka domov večjih problemov z njenim obnašanjem nimam, torej, normalno se mi zdi, da ga želi ovohati, da se , ko se oglasi on oglasi tudi ona in podobno.
Strah pa me je, kaj se bo dogajalo, ko bom jaz začel hoditi v službo. Imam namreč precej razgiban delovni čas, služba mi traja po 12 ur tako podnevi kot ponoči.
Za vsak odgovor in pomoč se vam že v naprej zahvaljujem, saj dejansko ne vem kaj mi je storiti.

No izkušenj ravno nimam na tem področju, vendar pomoje ti ni nič storiti  ::), delaj kar se da normalno tako kot doslej. Verjetno si imel tako službo tudi prej in je psička navajena, da te mora počakati? Kdor se je prej ukvarjal z njo naj se še sedaj, kolikor to seveda dopušča čas.
Morda malo natančneje opiši kaj te skrbi in bo lahko svetoval kdo, ki je bolj izkušen kot jaz.

LP Noli

S psičko se več ali manj ukvarjam jaz, pri tem mislim na daljše sprehode, česanje, higiena in podobno. Ko sem v službi je soproga poskrbela le za tisto "nujno zlo", to je krajši sprehod zaradi opravljanja fizioloških potreb, hranjenje...
Kar pa se skrbi tiče, je najbolj moteče to, da ima Ajša mene za absolutnega gospodarja, ženo in starejšega sina pa brez pogojno uboga le v moji prisotnosti. Torej, uboga jih tudi če mene ni zraven, vendar je za to potrebno dosti več pregovarjanja...Znalo bi se tudi zgoditi, da bi ob ženini preobremenjenosti Ajša večino časa prebila privezana v atriju (poštarji, mimoidoči in pregovorna slovenska nevoščljivost in zloba) in z svojim laježem motila okolico; gre namreč za mirnejšo sosesko. No da vprašam še nekaj, je iz vaših izkušenj 14 dni dovolj za navezavo odnosa psička-novorojenček?

Predvsem moras paziti, da se psicka zaradi dojencka ne bo pocutila zapostavljena. To pomeni, da ji morate vsi nuditi enako veliko pozornosti, kot prej, in da ji dnevnega ritma ne smete spreminjati. Nekaj casa bo naporno, toda obrestovalo se bo. Ce bo prikrajsana za kako redno dejavnost, bo zacela dojencka dojemati kot tistega vsiljivca v krdelo, zaradi katerega je ona izgubila nekatere privilegije. Posledicno tako dojemanje prinese sovrazno razpolozenje do najmlajsega clana druzine.  Kadar se ukvarjate z otrokom, ji dovolite, da je zraven, pocutila se bo pomembna in malega bo zacela sprejemati kot nekoga, ki potrebuje njeno pomoc in zascito. Najvecja napaka, ki jo lahko storite, je, da jo v takih trenutkih odzenete ali jo celo zaprete ven. Za dobro sozitje boste naredili najvec tako, da se boste do psicke obnasali enako, kot prej, in da ji boste morda namenili kaksen "cohljaj" vec, kot prej, samo zasluziti ga mora.
V casu tvoje odsotnosti naj se z njo malo vec ukvarja sin, tudi v atriju jo lahko uci, se z njo igra in ponavlja vaje poslusnoti. Skozi to si bo bolj pridobil njeno zaupanje in cez nekaj casa ga bo tudi bolj ubogala.

Jaz pa  imam  problem, oziroma  ga  bom po vsej  verjetnosti  imela čez  par  mesecev  in  sicer  imamo doma  stafford  terierja,ki  ne  mara  otrok.Sicer  ni še  nobenemu nič naredil,  edino  renči,če  se  ga kdo  hoče  dotakniti in sploh ni važno  ali  je  otrok  majhen  ali  velik.
Do  sedaj  smo se  pač  izogibali otrok,  zdaj  pa  se več  ne bo dalo, ker  čez  pet mesecov  dobimo  dojenčka. Psa imamo v  stanovanju, tako da  bosta živela v skupnem  gospodinjstvu. :-\   Ker ga  res ne  bi  rada  za  bog  ne  daj , dala  stran  ali  v  oskrbo  staršem,  me  zanima  če ima  morda  kdo kakšen  nasvet ali podobno izkušnjo kako  ravnati. Naj  dodam, da je  povrh  vsega  še  ljubosumen, tako da  ko  se  z  mojim  samo objameva , je že  zraven  in  hoče  vmes  med naju.  Kaj  bi  vi  storili??

t e j a: Nekaj si lahko prebereš v temi na APBT forumu (http://www.slo-apbt.com/forum/viewtopic.php?t=258). ;)


lp

Enako velja kot v predhodnem odgovoru. Dodala bi se to, da takoj, ko se bo otrok rodil, nekdo iz porodnisnice domov prinese eno uporabljeno plenicko, ki naj jo da psu povohati. Z vonjem se mora dobro seznaniti, lahko prinesete tudi kaksno krpico, ki jo v porodnisnici vsaj za pol ure polozite k dojencku, da se bo navzela njegovega vonja. To krpico naj ima potem pes stalno nekje v blizini. Na ta nacin bo ob prihodu dojencka novi vonj ze poznal. Dovolite mu, da bo otroka dobro prevohal, toda bodite zelo pazljivi. Ce boste imeli takrat psa na povodcu, mora biti popuscen, ne zategnjen. Na splosno so staffordi do otrok zelo nezni in prepricana sem, da se bo do domacega otroka obnasal drugace kot do tujih, ce boste vi ravnali pravilno seveda. Otroka nikoli ne smete pustiti samega s psom, vedno morata biti oba pod nadzorom.

naša psica bi bila pa v nulo ljubosumna in bi mogli biti zelo zelo previdni! no vsaj mislim tako...

Mene pa zanima, če je pes lahko za otroka nevaren zaradi kakšnih bolezni. Pa ne mislim samo po porodu, ampak tudi že prej.
Sestra mojega prijatelja je bila noseča in njihov maček je na njo prenesel neko bakterijo in bi morala splaviti, če ne bi bila že v tako visoki nosečnosti. Dojenček je na srečo zdrav (kmalu bo star 1 leto), vendar pa me skrbi, če se lahko kaj podobnega zgodi tudi zaradi psa.
Ali pa dlaka. Verjetno je možno, da jo dojenček nekako pogoltne. Tudi to se mi zdi nevarno.
Slišala sem že za primere, ko so družine dale psa stran, ker so pričakovali otroka. Ali je to nujno ali se da kaj narediti da sta mamica in dojenček varna?

Po mojih informacijah ravno nasprotno, otroci ki zivijo v gospodinjstvu skupaj z živalmi so v povprečju bolj zdravi, imajo manj alergij, itn. Pazit je potrebno predvsem na kakšne notranje in zunanje zajedalvce, razglistit psa pač. Kaj smo mi vse kot otroci delali, zemljo pa pesek jedli, pa nam nič ne manjka, danes pa vse preveč staršev forsira neko sterilno okolje, zato pa je tolko alergij, ker se otroci ne sensibilizirajo.

Ljudje, ki so dali stran psa zaradi dojenčka, so samo iskali kakršni koli razlog, da to storijo in če ne bi bilo dojenčka, bi bilo slej kot prej kaj drugega. Jaz imam dva psa in mi na pamet ne pade, da bi jih dala stran. Velja tudi to kar je Uma napisala glede alergij. Psu je potrebno odpraviti notranje in zunanje zajedalce, kar z današnjimi preparati ni noben problem. Predvsem pa ne zganjat panike, dokazano je namreč, da je malo umazanije bolj zdravo kot sterilna čistoča.

Rubi:  Sestra tvojega  prijatelja je bila okužena s  toksoplazmo,kar  lahko  dobiš  od  mačke(  ona poje surovo meso-okuženo)  potem  pa  ko  se liže  , prenese  to  bakterijo iz  zadnjika na dlako.  Ker pa  psi nimajo te  navade, da se  umivajo kot mačke je skoraj nemogoče , da bi  to nate  prenesel pes.
Zato ne skrbi.
Bolj  je  nevarno to, kar tudi  mene  zdaj  skrbi   je da  bo  pes  ljubosumen  in  se  ne bo  sprijaznil  z  novorojenčkom.  Imam še dva meseca  časa,  da ga  pripravim, na novega  družinskega  člana.

Tudi naša družina se bo čez 3 mesece povečala za enega člana, pa me zanima če ima kdo izkušnje s tem, kako na prihod novega člana odreagira zlati prinašalec? Naš pesjan je zelo navezan na nas in se kr malo bojim, da bo ljubosumen.

evangelina, tega se tudi jaz bojim, čeprav še nič ne načrtujem/va. Kaj bo z njim takrat, ko bom k hiši prinesla dojenčka? (res ga še ne mislim imeti vsaj 3-5 let), ampak čez 5 let bo pes še toliko bolj navezan name. Res ne vem, kako bo... ???

Jaz vem, da bi bila fabija tako ljubosumna in najbolj ogroženo bi se počutila. Na otroka bi mogli posebno pazit, saj bogve kaj bi naredila.... Mislim, da v mojem primeru bi bile velike težave...

a toksoplazma je pogosta? A se da to kaj cepit ali pa testirat mačko?? kako se potem sloh lahko zavaruješ, če imaš notranje-zunanjo mačko??

V kolikor psa zaradi novega druzinskega clana ne boste zapostavljali na kaksn koli nacin, to pomeni mu prepovedovali reci, ki jih je do zdaj lahko pocel, se ne vec igrali z njim toliko kot sedaj in podobno, hkrati pa mu novega druzinskega clana predstavili, da ga povoha in polize po potrebi ter mu povedali da je to vredu in da ne sme bit ljubosumen, ter seveda psu in dojencku pustili cas da se navadita drug na drugega, sploh nebo problema. Sem precej ljudi sprasevala kako so se psi navadili in vsi so mi razlozili enako. Seveda pa vsekakor otroka in psa nikoli pustit skupaj brez nadzora, previdnost nikakor ni odvec.

Midva pa v bistvu ze nacrtujeva dojenckc - ce bo bog dal - in sva se odlocila, da je edina stvar, ki jo Bertel ne sme vec le ta, da ponoci ne spi vec v spalnici. Imel je navado, de je spal direktno med nama dvema in ga nisva mogla spravit dol. No sedaj ze od januarja spi pred spalnico in moram potrkat, da ni nobenih problemov in je full priden. Preden bi pa dojencek prisel, sva pa rekla, da bova tistga velikega dojencka prinesla domov, da se bo navadil, da nekaj nosiva po rokah in da on takrat ne sme skakat. KO bo pa ze rojen, bova pa to igraco ovila v dojenckove cunje, da se bo se vonja malo navadil.

LP, Barbara

Dober plan ce mene vprasata. Posebej tisto mi je vsec, da sta ze zdaj ga zacela navajat, da ne spi vec v spalnici, ker tako nebo imel priloznosti tega povezat prihodom dojencka.

Naša družina se je povečala za enega člana pred enim tednom.Naša psička je lepo sprejela ano in jo ima rada kot vse ostale člane.Nismo imeli nobenih problmov ko smo prinesli psičko domov in jih tudi sedaj nimamo.

lp

Dovolite, da vam jaz povem svojo izkušnjo!
Doma imamo bokserje. Ko sem januarja 2001 rodila je bila moja psička stara 4leta. Spala je v spalnici in bila najin nadomestni otrok. Med nosečnostjo, ki jo je psička ful dojemala, je bila zelo pozorna, brez skakanja, med gibanjem otroka v maternici je položila gobec na trebuh in spremljala vsak gib. Kaj si je med tem mislila nimam pojma a bilo je posrečeno gledati. Iz bolnišnice nismo nič nosili domov, ko sem otroka prinesla domov je bila psička prva, ki si ga je lahko ovohala. Dala sem ga na tla in ona je imela svojih pet minut, šele potem so bili vsi ostali na vrsti. Nikoli je nisem kregala če je svoj nos potisnila k dudi ali v posteljico. Bom pa povdarla, da NI BILO MINUTKE KO BI PUSTILA PSA IN OTROKA SAMA V PROSTORU ALI NA PROSTEM BREZ KONTROLE. To še prakticiram danes, ko je otrok star že 4 leta in je že druga psička, Faa, hčerka Schiwe, ki je pozdravla in sprejela otroka. Med hranjenjem in previjanjem in slabimi urami, ko je otrok jokal, se je začela Schiwa odmikati iz prostora kjer je bil otrok. Enostavno ni prenesla otroškega cviljenja. Saj jo razumem, tudi meni je paral ušesa, tisti neutolažljivi jok. So se pa pojavili problemi, ko je Lara (hči) pričela hodit in ko smo jo pričeli vzgajati. Če je moja mama, ki živimo v isti hiši, Laro okregala ali jo lovila da bi jo previla ali nahranila je bila Schiwa takoj zraven in se postavila med njuju. Na začetku smo se še čudili, potem pa smo jo mogli nekajkrat okregati, ker to ni bilo več prijetno. Schiwa je vedno postavila mejo, do kot otrok lahko gre, ko se je naveličala plazenja in cukanja za čobe in ušesa se je odmaknila od otroka in to smo spoštovali. Takrat smo pričeli opominjati otroka, da ne sme več sitnariti in naj pusti psa. Velikokrat so ji izmaknili iz roke kakšno žemljico, keks,... Ampak ko otrok odrašča pride do trenutka ko ne bo hoto več dati in je roko odmaknila. Ko imamo in smo imeli mladičke, ter smo jih očistili zajedalcev smo to naredili še otroku. V lekarni se namreč dobi sirup, ki je od dveh let naprej, ki je proti glistam. Pred letom dni pa smo dobili mladička, Faa, joj, to pa je naporno. Tri leta star otrok in mladiček. Amapk danes, ko je psička stara leto dni in Lara 4 leta, sta nerazdružljiv par. Obedve sta hiperaktivni in drug drugemu preizkušata katera ima višji prag potrpljenja in vzdržljivosti. Amapk še vedno nimata priložnosti, da sta same niti za minutko.
To bi bilo na kratko. Zgodbic pa bi lahko povedala še in še. Skratka lepo je imeti oba. PSA in OTROKA.
Veselo pričakovanje, vsem, ki pričakujete pasji ali otroški naraščaj!

Tudi 12 letna dobermanka od moje znanke je dobro sprejela novorojenko v hiši, psice zaradi otroka niso zanemarjali, sodelovala je pri vseh previjanjih, sprehodih z vozičkom itd. Z lajanjem je opozorila, kdaj je treba otroka previt, saj je ona seveda prva zavohala. Ni se ganila od otrokove posteljice in je takoj opozorila z lajanjem, če se je tamala zbudila in zajokala... Pomembno je, da se psa takart, ko pride otrok v hišo, ne izolira in da se mu nameni veliko pozornosti-Kar slabo mi je, ko berem včasih na med.over netu kake zatežene mlade matere, ko eliminirajo psa iz stanovanja, ker je kao vse umazano, dojenček pa mora biti na sterilnem....Bruh!

glede te točke je uradna medicina že zdavnaj spremenila stališče,
samo damice v belih haljah (ki pa niso zdravniške) na TV reklamah še propagirajo razkuženo, antibakterijsko čistočo z izključnim namenom prodaje izdelka.

Uradna medicina mogoce, nekateri, ki pa jo izvajajo pa so se vedno 100 let za casom. Nazalost.

Rubi!

Naj povem najprej glede toksoplazmoze. To se prenasla preko macjih kakcev, zato se morate v nosecnosti izogibati tudi stika z zemljo/prstjo! Za to bolezen vas v nosecnosti testirajo veckrat ... odvisno ali ste jo ze preboleli ali ne. Ni pa to nedolzna zadeva.
Ce imate macka ves cas noter naj bo macji wc sproti ociscen, ce pa imate macka, ki je tudi zunaj, se mu izogibajte. Macka lahko testirate za toksoplazmozo (cena okoli 10.000 SIT), ampak ni nujno da je macek obolen, lahko je le prenasalec!
Tukaj (http://www.femalelife.si/scripts/starting_a_family/planning_pregnancy/prepregnancy_check_list/infections_relevant_to_pregnancy/content.php) in tukaj (http://www.med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/faq/pregledi.htm) imas nekaj napisano o toksoplazmozi, drugace pa v brskalnik vpisi toksoplazmoza in nosecnot, pa ti bo se kaj nasel!

Pes pa ne vem ce prenasa kako bolezen, tako kot macka toksoplazmozo ... se nisem slisala. Res pa je, da morate psa (tako kot macka) in stanovanje ocistiti bolh, ce ji ima ali pa jih je imel in ga poleg tega se razglistiti - se pred prihodom malcka!

Ce imate doma macka morate paziti, da macek nikoli ne bo mogel sam do otroka, ker ga lahko zadusi. Macku materino mleko tako disi, da gre lahko zadusiti otroka, zato je vazno, da nimate odprtih oken v sobo, kjer je otrok in skozi katerega lahko pride macek. Tako kot pes, mora biti tudi macek ob otroku pod nadzorom!


T e j a

Ce si prebrala temo od zacetka si prebrala tudi, da naj bo pes v tem casu, ko boste dojencka pripeljali domov, na sprehodu. Otroka postavite na mesto, kjer ga bo pes lahko prevohal. Ce se otrokom izogiba, bo vasega sigurno prisel vsaj povohat. Mislim, da je dojencek drugace kot 2. letni otrok, zato ne panicarite, vsaj takrat ne, ko je pes zraven otroka - pes vse zacuti! Bodite sprosceni in verjemite, da bo vse v redu. Seveda pa drzim pesti! :D


Pa veliko srece vsem ... Evangelina, tebi (in seveda tudi vsem ostalim) pa cestitke! :D

Lp, Ursa

Jaz imam pa eno vprasanje, ki se sicer ne tice psov, boste pa morda vedeli!

Je papiga, papagajcek res lahko nevaren otroku? Danes sem slisala, da ko maha s krili "spusca" ali dviga nek prah, ki je lahko zelo, zelo nevaren otroku ... jaz o tem se nikoli nisem nic slisala niti brala! :-\

Lp, Ursa

Tole je vse kar sem nasla .... ampak nikjer ne pise nic o tem, da lahko ptic otroku skoduje!
http://www.dm-drogeriemarkt.si/nasveti.php?id=682&tip=2

Lp, Ursa

Pri nas doma stari ljudje pravijo, da dojenček in papagaj ne smeta živet v istem prostoru. Zakaj? Ker papagaj ko maha dvigne perje in to lahko zleti dojenčku v usta in se le ta zaduši. Ampak, če je to res, ni potrjeno. Je pa nekaj res, veliko je alergij na peresa, sem tudi sama ena izmed njih. Osebno sem v Benetkah na trgu med golobi spustla dušo. Ko pa sem pri prijateljici na obisku, ki ima papagaja, pa bog ne daj, da ta zaplahuta, ker postane nevzdržno v tistem prostoru, dokler so ptice na miru je vse OK, ko pa začnejo migat,....   

Zagotov so ptiči bolj rizični kot psi.

Glede pticev!

Izvedela sem, da so glavni problem pri pticih PRSICE! Prah, ki ga ptici puscajo ob svoji negi, hranjenju in nasploh.
Ob ekstremnih primerih nehigiene, sploh v zaprtih prostorih, lahko pride do problemov na dihalih.
Kletka pa NE sme biti namescena v spalnici.

Ce kletko cistis zelo pogosto in ce se ptic nahaja v prostorih, ki se prezracujejo (v spalnicah ne) ne sme biti nobenih problemov! :)

Lp, Ursa

Na enem od sosednjih strani sem nasla tale zanimiv link ... za tiste, ki imate Acrobat Raider ... je pa samo link ni pa prav spletne strani! Vredno ogleda! :)

http://youshi.si/youshi/o&p/PES.pdf

Lp, Ursa

  ??? Pozdravljeni!

Na vaš - naš pasji forum sem se obrnila, ker iščem vaše izkušnje in ideje.
Z možem imava labradorko, ki skupaj z nama živi v stanovanju že leto in pol. Imava jo rada, je pa res, da je precej zahtevna in kar naprej lačna... (kateri labby pa ni :D). Večkrat izsiljuje pozornost in sprehode. Sama jo poskušam večkrat ignorirat in sem pa tja pomaga... sicer pa večkrat "joka", tako, da imaš občutek, da se ji godi največja krivica na svetu... samo zaradi pozornosti. :o

Sedaj pa sva prišla ob novo oviro... pričakujeva prvega otroka, pravzaprav 2 in sva razmišljala, da bi dala psičko na pomlad v pesjak. Tako, da ima njeno mesto za pesjak že pripravljeno in to jesen jo dajeva enkrat za pol ure drugič za 3 ure v pesjak, da se malo navadi bivanja v njem. Čez zimo bo seveda notri.. ker nimam srca postaviti psa ven na zimo ???

Sedaj pa me zanimajo vaše izkušnje, sploh tistih, ki ste dali psa v pesjak ko so bili že malo starejši... kako se je obneslo... Pa kako ste to izvajali. Jaz jo peljem v pesjak in ji dam notri briketek in jo malo počohljam. Vedno ko pridem imam zanjo zopet nagradico, da ve, da vedno ko pridem imam nagrado, ker je bila pridna... Zadnje čase pa se mi zdi, da je začela lajati v prazno.. kaj narediti... Saj bo čez zimo notri, a kaj bo spomladi, ko bo zunaj večino časa???
Pa bi vas prosila, da se vzdržite raznih pripomb o temi, da mora pes iz hiše ker pričakujemo otročka... in da ga s tem degradiramo. Našo kužico imamo res radi in je ne bi dali stran zaradi naraščaja, a delo z otročkom zahteva celo mamico in res ne bom našla še časa, da se poleg otročkom posvečam še kužici. Seveda bo tu priskočil mož in jo pedenal kot sedaj!!! ;)

hvala za vašo pomoč, Pesjanarka  :-*

Nekaj debate o podobnih zadevah je že bilo tukaj: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,3122.0.html

Hvala... sem našla in prebiram... bova z možem premislila... HVALA veliko nasvetov!!! Če pa je še kje kakšen naj ga napiše...

?????????????????? ... kje je tema in kje so kaki nasveti???


Ne stekam ... teme sploh ni! :o


Na zalost se komentarja o tem, da bosta psa zaradi narascaja postavila pred vrata, ne morem vzdrzati! Se tisti cas, ki bi lahko bili s psom (oziroma bi bil pes v vasi blizini), pa ceprav se ne bi dobesedno ukvarjali z njim, bo pes zunaj v pesjaku. Psu najvec pomeni druzba!!! Imata ali pa sta imela na voljo 9 mesecev (glede na to, da bosta dvojcka verjetno malo manj), da psa pripravita na prihod novih dveh clanov in da ga razvajenosti odvadita, ampak najlazji je pesjak! Nikar ne pricakujta, da pes ne bo pesjaka povezal s prihodom novih clanov, ceprav jo ze sedaj pomalem navajata na pesjak. Le kaj je tako narobe, da je pes zraven malckov in mamice, ki ima z malckoma ogromno dela??? Oprostita, ampak ne razumem vaju! >:(

Premislita kaj bosta pametnega naredila s tem, da psa postavita pred vrata (me zanimajo argumenti)!!! Sploh strasno razvajenega psa (kakor pises). Ne razumem! >:( >:( >:(

Lp, Ursa

linchaich, jaz sem prestavila novo odprto temo semle, sammy pa je pred tem zelela opozoriti na tole temo.

Aha, Jana, hvala ... nic mi ni bilo jasno! :-[

Lp, Ursa

Tudi mene zanima enako kot Linchaich. Zakaj pesjak? Kaj se pred nakupom psa nista nikoli pogovarjala o tem, da enkrat nameravata imeti tudi otroke, in kaj bo s psom takrat? Torej, kako mislite, da bo pes to razumel?? Leto in pol je bil med svojimi ljudmi, zdaj pa izločitev.
In zakaj je toliko več dela, če je pes notri? Ne vem, ne razumem...

Oprosti, ampak nisem mogla, da se ne oglasim.

Sploh pa po mojem osebnem mnenju, noben pes ni za v pesjak, labradorc pa še manj...

LP,
Diana

Ojej, ne morem verjet, da kaj berem  :P Se mi postavlja isto vprasanje kot Mel- kot da ob nabavi psa ne ves, da bos enkrat imel otroke. In zdaj razmisljam: v roku 2 let bom imela otroka tudi jaz, kaj naj potem z Bubo? Hise nimam, tako da pesjak odpade, mogoce pa bi ji eno lustno hisko postavila kar na ta vecji balkon, saj bo prezivela   ::)

Oprosti, How-how, ampak res ne morem mimo tega, da bi se zezala na ta racun. Drugic prej pomisli, kaj zahtevas od psa. Moje mnenje je, da das psa komu, ki mu bo posvecal enako ali celo vec pozornosti, kot sta in mu bosta vidva, to bo zanj se najboljse. Ce se ti to zdi kruto, si preberi stavek, ki si ga napisala sama: "...a delo z otrockom zahteva celo mamico in res ne bom nasla se casa, da se poleg otrocka posvecam se kuzici. ..." Bolje, da pes ostane noter in se mu ne posvecate (pa se to je cisto mimo), kot da ga izlocite iz "krdela" v pesjak (in se mu tudi tam ne posvecate prav dosti)...

linchaich in mel - glede na to, da verjetno nobena izmed vaju še ni imela dvojčkov (ali z njimi preživela vsaj 1 dan) predlagam, da zajameta sapo. Jaz sem že...
Osebno se mi zdi razmišljanje how-how primerno. Menim tudi, da je postopno anajanje na pesjak edina prava rešitev in v danih okoliščinah najprimernejša.
Veliko sreče.

Barbka, cisto verjamem, da je naporno- ampak zakaj bi vztrajala pri tem, da obdrzita psa, ce se mu ne bosta mogla posvecati? Ali ne bi bila oddaja najboljsa resitev? Absolutno sem proti pesjaku (sploh pa zaradi takega razloga)...

Tina, izhajam iz predppsotavke, da ne želita oddati kuža. Moja prijateljica z dvojčki ga je kmalu po tistem, ko je izvedela, da pričakuje dvojčke. Je bilo za vse manj stresno. Osebno bi - pri dvojčkih, tudi sama verjetno oddala pse.

A ce bi pa samo enega otroka imela, bi pa psa obdrzala in mu pustila bit noter?
Kaj pa ce imas enega otroka, ki sam po svoje zahteva veliko pozornosti in se ti, ups, po nesreci, da zopet zanosis in imas se enega. A bi potem tega otroka v pesjak zacela zapirat, da bi se pac navadil. Ali bi ga oddala? Al kako?

Ne boš verjela, toda tudi sama nameravam imeti otroke...pa še celo dvojčki o moja velika "skrita" želja...pes pa je in bo v mojem življenju vedno. Ampak NIKOLI, res nikoli ne bo zapustil mojega stanovanja, pa če bodo na koncu četvorčki. To mi pa verjami, tako kot vsi, ki me poznajo.

In ja - se strinjam s TinoZ...stavek, da otrok potrebuje celo mamico...je pa takole no... seveda da jo potrebuje, samo tega pa ni kriv pes, in na to se je lahko in bi se moralo razmišljati že prej, se ti ne zdi?
Kaj je pa razmišljala ob nakupu?

Mah, saj vem kaj...pes je pes, se bo že navadil. Glavno da si psa kupimo skorajda impulzivno...potem ko pridejo otroci jih damo pa v pesjak ::)

Bolje da sem tiho...

LP,
Diana

Ja, Barbka, to se tudi meni zdi- sprasujem se samo, kaj bo imel pes od tega, da gre v pesjak, ce itak ne bosta imela casa zanj. Ce pa gre za egoisticno odlocitev, da bi vseeno rada imela psa, potem pa nimam kaj dodati - pes se mi lahko samo smili... Zato sem predlagala oddajo  ;)

Mal prehiter sem prtinsla 'sporocilo' in sem pozabla dodat se nekaj. Se opravicujem.
Hoptla sem rect, da se men zdi, da je pes zelo podobno kot otrok. Mu moras posvecat pozornost in mu dajat ljubezen in vse. In tako, kakor se za otroka odlocis, se tudi za psa odlocis. Al ga imas zato, da ga obdrzis al ga pa raje nimas. Se mi zdi pa zelo grdo in nepremisljeno imet psa, ki ga potem cez nekaj casa das vstran samo zato ker dobis otroka. Tako kot tud verjetno otroka ne das po dolocenem casu vstran, ker se ga pac navelicas.
Ampak kaj pa jaz vem, saj nimam otrok  ::) :-X

Aha ... potem je to tako! Trenutno bosta imela dvojcka. Bog ne daj, da se cez kaki dve leti zgodi ups ali pa celo nacrtujeta naslednjega otroka ... in se slabse ... bog ne daj, da bi bila dvojcka ... bo treba starejsa otroka k stari mami dat!!!!! Halooooooo........ >:( >:( >:( >:( >:(

Le kaj naj naredim jaz ob prihodu otroka z vsemi stirimi psi??? No, ja ... nekaj prostora v kletnih prostorih pa se imava! >:( >:( >:( >:( >:(

Se strinjam, da bo pes najbolj srecen, ce ga oddata. Za psa potrebujemo CAS!!!!!!!

Lp, Ursa

Ej Ursa najbolje, da jih pripeljeta k nama, midva imava prazen pesjak (glede na to, da sta se najini dami odlocili, da jima bolj pase v hisi).
Se pa popolnoma strinjam s tem, da psa ne mores dati v pesjak samo zato, ker bos pac imela dojencka (cetudi dva). Midva imava dve psici pa se ni nikoli postavilo pod vprasaj kje bosta ko bo prisel se otrok. Ce je pes lepo vzgojen in pripravljen na otroka lahko ostane v hisi in z njim ni dosti dodatnega dela. Zmotil me je tudi tvoj del glede prosjacenja. To napako je potrebno odpraviti ne pa da zaradi te svoje napake (ga tega niste odvadili) psa enostavno zaprete v pesjak (je pa res, da to olajsa delo). Po mojem je pesjak trenutna resitev, pes vama bo to zameril in na koncu bosta imela tezave z neubogljivim (lahko pa tudi z agresivnim) psom.

Živjo! :-\

Sem komaj našla tole temo, ker se je premaknila... in glej kaj najdem ???... a se grem mogoče k Prešernu v Ljublano postavit, da boste lahko zakurili kres in mene kot čarovnico gor. ::).. hvala... Res sem pasjeljubka in vse, a tega napada pravzaprav od podobno mislečih res nisem pričakovala.  :'( :'( :'(

Vidim, da me napadajo večinoma ženske, ki še nimajo otrok in jim to nadomeščajo mali kužki!!! Super! Nobenega ne obsojam ali ima psa v stanovanju ali zunaj, pa naj bo to labradorec ali pa ovčar. Vsak se odloča iz svojih vzrokov zakaj ima psa in koliko se mu bo posvečal. Naj poudarim, da ne mislim psa takoj ob prihodu otročkov postavit v omaro, kot staro ponošeno cunjo, ker mi preveč pomeni. Znašla sem se v težavi in želela sem samo vaše IZKUŠNJE ne pa mnenja, da sem najbolj hudoben človek na svetu, ki bi ga bilo potrebno linčati in postaviti pred sodnika. Problem pa je v večini v tem, da naj mi oprostijo vsi, ampak, skrbeti za novorojena dvojčka in se hkrati ukvarjati s psom po dve uri zunaj, presega moje sposobnosti... Pa še to... dokler so otročki nemobilni me nič ne skrbi, potem ko pa otročki shodijo ali pa že malo prej pa si ne znam predstavljati kako lahko kontroliraš dva otroka in psa (nikoli jih menda ne smeš pustiti nenadzorovane!!!). Sorry!

Res ne vidim kako ste lahko tako omejeni, poleg tega pa, da se vam ne bo zgodilo kaj nepredvidenega in vas vaš jezik ne bo kdaj tepel... Sama sem bila tudi podobnega mnenja kot vi, pa sem ga mal spremenila glede na trenutno situacijo. A mi prosim kdo reče, da si ne želi imeti psa vseskozi ob sebi, pa se mu tekom časa in pasjih norčij spemeni malo pogled.. se malo prilagajaš...

Sem se odločila, da bom bolj striktna (kar se prosjačenja tiče in izsiljevanja) kaj bo kužica lahko in kaj ne sedaj in po prihodu otročkov, da ne bo razlike... saj si resnično želim, da bi se tudi otroci kaj naučili od moje štirinoge labike. Se mi je pa vedno zdelo, da je bolje imeti psa pred otroki, ker se mi zdi, da imaš potem še manj časa za psa... Pa ne me spet razumet, da kaj si umišljam psa, če nimam časa. Prav dovolj časa se ji posvečam in to mi ne more nihče izpodbijat. poznam ljudi, ki se ukvarjajo s psom še veliko manj... pa jih ni verjetno na tem forumu, ker jim ni mar za 4noge kuštravce. Jaz, pa ko se obrnem na pasjeljubčke, me popluvate in obesite na črno tablo!!!

Se bom pač sama znašla in naredila po svoji presoji, ker mi pač ne daste "second chance".

Pa hvala Barbki za njeno razumevanje situacije!!! Verjemite, da mi je želja, da se kužica in otročka ujameta brez težav... pa bom morala pustiti času čas!!!

How-how ;)

Saj ti tudi nimas otrok, imas pa psa. A to pomeni, da ce bos imela poleg teh dveh se kaksnega otroka, bos dvojcka zacela pocasi in vztrajno zapirat v sobo. Naj se navadita, da bos morala dajat svojo pozornost dojencku.  :( :-X
Sicer izkusenj nimam, sem pa zagotovo prepricana, da tudi tebi ne bi bilo vsec, ce bi te tvoj fant/moz imel leto in pol doma, potem bi si pa omislil psa, tebe bi zacel pa zapirat v kopalnico, ker mu vzames prevec casa. Pomoje se psi podobno pocutijo.  :(
Aja, potem, ko bo pa psica v pesjaku boste pa te dve uri casa imeli?  ::) ??? Bo verjetno naljazje pozabit na njo. Saj je samo pes. Bo ze prezivela.
Zakaj pa mislis, da nisi ti tista, ki je omejena?  8)
Ja in po taksnih se je pa res treba zgledovat. Ce sosed pelje svojega psa 1x na teden za pol ure na sprehod, potem sem jaz boljsi, ker ga peljem na sprehod kar dvakrat na teden za pol ure. Halo?!

Kakorkoli, menim (pa mislim, da nisem edina), da ce psu ne mores dajat se naprej vsaj to, kar si mu dajala do sedaj, ga raje oddaj. Imeti psa zato, da boste KAO ena lepa slovenska druzinica je brezveze. Moram pa rect tudi to (pa ceprav bos zdaj rekla, da jaz pac nimam otrok in si tud v sanjah ne morem predstavljat kako bi bilo to), da se moras za psa odlocit skoraj tako premisljeno kot za otroka. In ce si se ti za ta dva otroka odlocila podobno kot za tegale psa, se mi bosta pa res zasmilila.

Pa veliko veselja bodoci slovenski druzinici!

How how!

Je tole mogoce le provokacija??? Marsikaj ne razumem. In kako naj te razumemo, saj nisi povedala niti enega argumenta zakaj bi psa postavila pred vrata! Ocitno ni nobenega!

... pri nama so kar stirje NEmali kuzki ... kdaj bojo otroci in ce so ze, sem pa prepricana, da ne ves!

... ??? spet ne gre skupaj s tem kar si ze pisala. Ves cas pises, da za psa ne bos imela vec casa ... kaj potem to pomeni??? No, res, da pes ne bo sel v omaro, bo sel pa nekam, kjer je zelo podobno, samo bolj piha, pa se zunaj je ... omara je ponavadi namrec noter!

... si imela psa izkljucno zato, da si se naucila odgovornosti?? Sedaj je PRAVA odgovornost pred vrati in resitev je na dlani ... no, ja ... pred hiso!!!

... nisi sama, ce sem prav razumela, ampak cas si je potrebno samo vzeti oziroma si ga bosta v vsakem primeru morala vzeti oba (drugace naj gre pes od doma, ne v pesjak). In ni pomembno, da se s psom 2 uri ukvarjas ZUNAJ, vazno, da se. Psa bo v vsakem primeru potrebno peljati na sprehod in biti z njim po dve uri zunaj ... kaj ima to veze s tem, da bosta psa postavila pred vrata???

... oprosti tudi ti meni, ampak OTROKA moras imeti v VSAKEM primeru VEDNO pod nadzorom, ne glede na to ali je v sobi pes ali ne!!!
Ocitno na to prej nisi niti pomislila ... na to, da bos kdaj imela otroka!!!

... no, tole je pa stavek, ki me vedno podzge ... saj so drugi se slabsi ... halooo ... no ja ... vsak ima svoje mnenje in glede na to, da se zgovarjas na to, da imajo nekateri se veliko manj casa za pse ... se bom na tale stavek vzdrzala komentarja ... verjetno veste kaj si mislim ...

Kaksen "second chance" isces??? :o :o :o

Lp, Ursa

How-how, zakaj pa ne razmisljas o tem, da bi psa oddala? Ne bi bilo tako bolje za vse? Ti ne bi imela slabe vesti in pomanjkanja casa za psa, psu pa ne bi bilo treba zalostno zreti v hiso, kjer se boste na toplem greli z dvojcki... Ne provociram te in te nekako razumem, samo res ne vem, zakaj vztrajas pri tem, da bi psa obdrzala (ce to zanj posledicno pomeni dosti nizjo kvaliteto zivljenja)...

če imaš zares rada svojega psa, potem ga definitivno ne boš dajala v pesjak, če je bil doslej vedno pri tebi. s tabo naj bo tudi ko boš dobila novorojenčka, mogoče ti bo kdaj še lažje če bo pes pri tebi in ti bo dajal pasjo podporo ;)
postavi se v vlogo psa in se zamisli kako bi ti bilo če bi te kar naenkrat lastnik postavil na stran in te vrgel ven iz stanovanja. veliko verjetnosti je da pride do ljubosumnosti, ko boš dobila novorojenčka, sploh pa zato ker bo pes sedaj še na bolj odstavljenem mestu, saj bo veliko pozornosti na novem članu...
če si psa imela vedno pri sebi, ga imej tudi ob času ko boš dobila naraščaj.
če pa meniš da časa za psa ne bo, potem pa je najbolje da ga oddaš...

How How

Rekla si, da čez zimo naj bi bila psička notri, čez pomlad pa zunaj. V razloge za to, se ne bom spuščala.
Me pa zanima nekaj drugega - meni osebno se ne zdi velike razlike, če je pes pozimi notri, drugače pa ne. Delo z dvojčki boš imela nonstop - čez zimo pa še psičko (ker bo notri). Torej ne glede na to ali bo v toplem vremenu zunaj ali ne, prišel bo čas, ko boš imela vse notri. In pozimi ne boš imela nič več časa kot poleti. Zato se mi zdi bolj racionalno, da se psičko sedaj odvadi vse te razvajenosti. In mogoče sploh ne bo problem shendlati vseh treh.

Najprej da povem how-how da te ne obsojam in te deloma razumem.

Ko sem se jaz odločala za Geri sem že vedela da v prihodnjosti pride tudi dojenček. Geri spi z nama na postelji in ko bo dojenček doma in če bo taka situacija bosta pač spala na postelji oba :)... ker če bom Geri kar naenkrat na tla vrgla bo verjetno ljubosumna na dojenčka ki bo spal na postelji. Imam 4 pse, ko pa bo dojenček doma jih absolutno (čeprav jim zaupam) ne bom niti minute pustila samih z otrokom ali dvema (nikoli se ne ve ;)). Jaz sem za to da se poskusi kako bo to shajalo s psom. Verjamem da dojenček vzame veliko časa, še več energije, da ne govorim o dvema. Razmislita malo še o drugih možnostih. A je možno da bi psica imela "svojo" sobo v kateri bi bla navajena biti in bi jo po potrebi zaprla v sobo za nekaj časa...? Jaz mislim da bo več časa za psa če bo bival v hiši kot pa zunaj. Npr. ko bosta otroka spala se boš ukvarjala s psom. Pes se bo na otroka bolj navezal in če boste pravilno ravnali ne bi smelo bit pretiranega ljubosumja. Se pa strinjam da je potrebno pri psici nekatere spremembe uvesti že sedaj, ker verjamem da z dvema dojenčkoma res ne bo več veliko časa... Ča z možem menita da je pesjak edina rešitev pa se mi zdi vseeno bolje da gre pes za nekaj časa v pesjak kot da menja lastnike. Navsezadnje bi bilo slednje za psa slabše, saj je dobre lastnike težko najti. Če se nekdo zanima za stvar in pride na forum po nasvet se mi že to zdi velik korak saj lahko bi enostavno psa dala ven in konec. To pokaže da ji je za psa mar!

Lp, Mojca

Glej, jaz res ne razumem, zakaj mora pes v pesjak, če je razlog le ta, da ti bo primanjkovalo časa?! Torej tudi če tebi primankuje časa, je še vseeno bolje, da je pes notri in vsaj ob tebi, da ne bo še bolj zapostavljen, ne? Ali je morda razlog drug?

To, da pa smo tukaj lastniki malih kužkov, kateri nam nadomeščajo otroke, pa je ne samo neumen, ampak dejansko nevreden vsakega nadaljnjega komentarja..mislim :o

lp,
Diana

Če je pes vzgojen, kot je treba, ti ni v napoto, tudi če imaš 5 otrok naokoli. Moja znanka ima 5 otrok - dva "kompleta" dvojčkov in še enega za povrh, pa zraven uspešno skrbi še za 2 mucka in enega psa. Ki so seveda vsi v hiši.

Oprosti, če bom nesramna, ampak tako je moje mnenje: če psa ne moreš vzgojiti, kako boš otroka - kaj šele dvojčka.  :-\

Hmmm  sosedov labradorec se prav dobro počuti  v pesjaku ;),res ,da nikoli ni zaprt v pesjak, in da čez dan  veselo  špancira vrt- delavnica-pesjak in tudi hiša, pa vendar  vsak  večer  po  obroku  gre v svojo  kočo  in prespi zunaj(  razen pozimi  igra  alarmno napravo v delavnici) ::)
Nekateri psi  so čisto srečni v pesjakih.
Je pa  moje mnenje "dojenček in pes"( če je pes  konstantno v stanovanju  potem skupaj ja.  V primeru , da pa je pes  samo občasno  notri.... pa  hm hm....
Čisto tako iz mojega vidika.  Pse  kateri so  stanovanjski se pač  bolj čisti in neguje(  brisanje  -umivanje tačk-  krtačenje-tuširanje  itd.)... sicer zaradi lastnega  interesa  ker imamo potem mi manj dela z pospravljanjem...  pa še  eno  moje  mnenje.  Psi kateri so po večini  notri    nimajo  takega vonja  kot psi kateri so zunaj.
glede  how how, se mi pa  zdi , da ste jo malo  neupravičeno napadle.
Lahko pa, da se bo njena psička  prilagodila tudi pesjaku.  Ne  poznamo karakterja njene psičke. ;)  saj ni   nikjer napisala, da   bo psička zaradi otročkov  prikrajšana za sprehode  ... bo pa za  pozornost , kar je pa logično.  Pri  how how me moti samo to  , kar je napisala , da ji je bila  psička nadomestek za otroka. :(  No  to pa moja  dva psa meni nista.....  neglede  kako rada ju  imam  sta  še vedno  samo  psa.
Sta  pa kar precej razvajena  zato  dvomim , da bi se  prilagodila na pesjak.  Vsaj  Damč se ne bi..  to sem  100%...  Dina  mogoče  še.  Se  mi pa ne zdi fer, da  enega bi dajala v pesjak drugega  pa ne ,  ko bom imela naraščaj  ....  bom jamrala  100 na uro zaradi dela-  to  bo pa sigurno ;D.
Potem pa  še glede pesjakov.
Meni se  zdi  čisto preveč  dela  z pesjakom :P. Lažje mi je  obrisat  psom tace  in  trup  z  vlažno krpo in jih po potrebi  okopat(  takrat sta mi najljubša  ker tako lepo dišita :)), kot  vsak dan ribat  pesjak.  Na pesjak se vedno spomnim   kakšnega psa  kateri se dobesedno kopa v  lastnem dreku....  bljak :P
In nekako mi niso  všeč  psi z vonjem.
Sicer pa  kakor  komu  paše. :)

Ma ne vem no Damayanti, meni labi res "ne paše" v pesjak :-\ Že karakterno ne...res pa je, da za moje mnenje noben pes ne paše v pesjak..pa pustimo to ;)

Moti me enostavno to, da je how how rekla, da pes odhaja v pesjak zato, ker bo preobremenjena z otroci in ji bo primanjkovalo časa  - torej ne vem, kako bo pesjak to rešil ???

LP,
Diana

Damayanti ... mislim, da nisi dovolj pozorno prebrala prvega sporocila (in tudi vseh ostalih), kjer tocno pise kaksna je njena psicka!


... in pise tudi, da zanjo NE BO imela vec casa ...


PS: Tudi sama si napisala, da sta tvoja dva precej razvajena in vprasanje ce bi se na pesjak sploh navadila ...

In ... nekaj je, ce je pes od vsega zacetka navajen na pesjak (sem proti njem), nekaj cisto drugega je pa strasno razvajenega psa postaviti v pesjak zaradi otrok in hkrati verjetno se pricakovati, da ne bo prislo do ljubosumja s strani psicke.

Lp, Ursa

Ko prebiram tole temo bi skoraj pomislil, da je moškim vstop prepovedan, ker se nihče ni oglasil.
Ne bom podal nobenega posebnega komentarja, ker mislim, da je bilo že vse povedano in se strinjam, da se s psi ne ravna tako kot nameravaš ti how-how. Ko si si omislila svojega psa si verjetno vedela, da bo nekoč prišel tudi otrok in, če si potem bi bilo pametno, da bi ga že od samega začetka navadila na bivanje v pesjaku, če ravno sem sam zagovornik, da naj pes biva skupaj s skrbnikom.
Drugače pa si nekje  na začetku omenila moža, sama pa govoriš kako ne boš zmogla in omenjaš samo sebe, ja hudiča kaj bo pa on počel, naj ti pomaga pri dvojčkih in poskrbi za psa, če patudi on ne bo imel čas potem pa je res najbolje, da ga odata in poskrbita, da bo prišel v dobre roke, k ljudem, ki si želijo imeti psa ob sebi.

Tudi sam sem oče in če mi je za kaj žal je to, da si nisem omislil psa, ko sta bila še majhna ali celo pred njunim rojstvom, ker se mi zdi, da pes lahko pri vzgoji otrok veliko pomaga.No ja pred rojstvom prvega težko, ker sem bil takrat v yugo vojski, ko je privekal na svet haha.

Klub jezi, ki je v tebi zaradi reakcije fuorumcev, nam javi kako si se odločila in srečno pri
porodu.

Lp

eeeee....... :-[ :-[ piznam :-[  malo sem spregledala  tole.

Na podlagi teh dveh citatov se mi svita v čem je problem pri psici.
Enostavno je nihče ni navadil  kje ji je mesto.
Podobna zadeva  z  " cmizdenjem " in izsiljevanjem je bila pri mojem Damsterju.No  zadeva se je stabilizirala  z prihodom Dine.  Takoj ,ko je   ugotovil , da ni več  bog  in batina  in , da se svet ne vrti samo okoli njega, je nehal  s  temi svojimi polomi.
Je pa res, da  How-how,  bo  tole svojo psico zelo težko( ali je sploh ne bo) navadila na pesjak.
Tako psico nekomu oddat.  Je pa zopet druga zgodba :P... Predvsem dobiti nekoga  , ki  bo  psici  dopuščal  tako  obnašanje.

zato  bi  bilo  zanjo  še najboljše,  da jo začne   učiti, kje  ji je mesto.  Drugače se ji  bo  zmešalo.
Si predstavljam  dojenčke  (  dvojčke)...  najprej  se  začne  eden jokati  nato še  drugi  in potem   še  razvajen  pes  lajati in nabijati...... pa  to se normalnemu  človeku  zmeša :o :o

Najboljša  varianta  bi ji bila  ,  da  prvo kot  prvo.  Dopove psu  , da je  pes  in  ko je  prostor  in tišina   nema  cmizdenja  in  šetkanja  po stanovanju.
Za  prve  mesece  , naj si  dobi  nekoga , kateri bo  vozil  psičko na sprehode( ali- kontra)  v času sprehoda  ostal  in  popazil na dvojčka.

Razumem , da  dojenček zahteva  celo  mamico  in  , da  je pes  takrat  prikrajšan  za pozornost.
Če se pa postavim  v njeno kožo  in njen položaj.  Sama zase vem  , da bi  sigurno rabila  pomoč -  moja  mami- tašča-  ali    pa  svojega  desca  zaposlim  konec koncev  jih  je  on  ravno toliko starš kot jaz ;)...... pri dvojčkih- sploh če bi mi bila to  prva  otroka v življenju.  Grem stavit da  bi bila " uiber  "  obremenjena.
In  v takem primeru  bi mi   sprehod  z  psom   bil  bolj  sprostitev  kot  obveza.

Sicer  bo  pa sama  videla  kako bo.  Me  pa tudi ;D...  konec  koncev  nas  to še vse čaka.  In  po večini   ,  me  ostale  imamo  še celo po dva  psa   :) :D.

Še moje skromno mnenje. Glede na to, da si sploh vprašala za nasvet bi rekla, da vseeno nisi glih nek brezobzirnež, ki bo psa zabrisal v pesjak ali na ketno in bi bila stvar s tem rešena.
Če si se pač odločila, da bo pes v pesjaku...prav tu ti nimam kaj...vendar sem sigurna v nekaj. Pes je v pesjaku...in glede na obilico dela kot ga boste imeli boste počasi pozbili na psa in bo cele dneve sam...mogoče ga boš iz okna pogledala in si rekla ,,pišuka ven ga je treba peljat,, počesat, mu pomit sklede, pocartat....tudi ko boš počela to boš z mislimi pri otrocih, ki jih bo sicer takrat ahtal nekdo drug in pes pristnost čustev prepozna takoj...poleg tega bo ob napadu slabe vesti po vsej verjetnosti nekdo zajokal in bo namera storiti kaj za psa pozabljena oz odložena.
....in to se počasi stopnjuje, kjub temu, da te občasno napade slaba vest...vendar pesjak je tako simpl rešitev, da te bo potegnila s sabo sploh zaradi novih članov.
Moje mnenje: navadi ga da ni alfa in omega družine, samo navaden član in to zadnji na rang lestvici (to ne pomeni nič slabega če ste ljubitelji psov)
...pes je najraje z lastnikom pa čeprav ležita cel ljubi dan na kavču (recimo ko sem bolana jaz...pes noče ven...oziroma ga spravijo samo lulat in kakat potem pa se postavi pred vrata in hoče not. Tudi če je pes v hiši in se ti ukvarjaš z otroci...mu to veliko pomeni...da je zraven, mu kaj rečeš, pogladiš po glavi...,tako pa bo prikrajšan za vse bežne lupčke...ki naj bodo razporejeni čez cel dan ne samo po vojaško..od 12-14, ko ga peljem ven in pospravim pesjak.... Poleg tega imajo psi, ki so zunaj močnejši vonj in so umazani (kot je normalno, da so saj so zunaj) in potem nastane problem ko ga bi spustila v hišo, se stisnila k njemu, ko imaš glih sveže hlače...

Tako....to je moje mnenje, za katerega sem prepričana,da boš rekla, da to ne bo tako...pa iz izkušenj vem kako se stvari obrnejo...celo pri ljudeh, ki jim je pes dejansko bil otrok pred prihodom človeškega....pesjak je velika potuha in vsaj poiskusi speljati zadevo brez te simpl rešitve, ki bo odaljila (psihično in fizično) tebe od tvojega psa njega žal samo fizično.

PetraS, http://www.cosmopolitan.si/forum/images/smiles/respekt.gif

http://www.cosmopolitan.si/forum/images/smiles/zustimm.gif

How-how, upam, da se boš odločila pravilno. Vsak lastnik psa, ki ima tudi otroke, ti bo povedal, da ni lepšega, kot gledat otroke in psa skupaj. Če bo pes ostal v stanovanju, pomeni "the begining of a beautiful friendship".  8)

Vsekakor pa, dokler imaš še čas, nauči psa, kje mu je mesto.

No da ne boš rekla, da ti solijo pamet samo ženske brez otrok.
Jaz imam dva otroka, stara 7 in 3,5 let -in štiri pse, stare med 1 in 14 let.
Oba moja otroka sta zrasla s psi. V času, ko je bila dojenček mala, sem imela celo dva mladička in v čau ,ko je bi cca eno leto starejši sem sem imela mladičke z mojo psico.
Sicer nimam nič proti temu ,da so psi v pesjaku- tudi moji so, kadar jim ne morem zagotoviti ,da bom ob uri doma zaradi službe.
Ampak kadar sem doma, sta v stanovanju najmaj eden še pogoteje  dva ali trije. In čas porodniške je bil točno to. Se pravi ,da so se moji psi v času "dojenčkanja" selili iz pesjakov v stanovanje in ne obratno, prav zato sem si v času porodniške nabavila mladičke- ker je to idealen čas tudi za ukvarjanje s psi, saj si sicer zaposlen, a vsaj ne odsoten.
V glavnem ,če mene vprašaš, nič ni narobe če daš psa v pesjak, kadar mu lahko zagotoviš tam boljše pogoje kakor v stanovanju, a čas porodniške to prav gotovo ni. Je pa fino,če je pes navajen na pesjak, saj kdaj pride prav- npr ko hočeš pospravit, ko nimaš časa za prat psa po sprehodu, če npr moraš bit z otrokom v bolnišnici , še bolj pa bo to aktualno ,ko boš spet v službi, vsaj če imaš tak standarden delovnik in preden spakiraš otroke v vrtec pa iz vrtca itd preteče kar 10 ur ,ko psa nima kdo ven peljat- vsaj pri meni je tako, zato so med delovniki v boksu, da lahko lulajo po mili volji in da da jim je življenje bolj zabavno z razgledom in svežim zrakom.
Bi pa te opozorila, da če si misliš življenje zakomplicirat , tako kot si začela , se ne bo dobro končalo oz niste dobro razmislili ob odločitvi za psa.
Kot rečeno čas porodniške je optimalen , se pa začnejo težve kasneje ,če si komplikator.  Obiski otroških igrišč, raznih aktivnosti otrok in izleti so s psi mnogo bolj zapleteni. Če nisi pripravljen vzporedno imet psa in otrok , za psa zmanjka časa. Zato svetujem, da psa ne odvajaš iz rednih aktivnosti že od začetka.
Samo dejstvo,da bosta dvojčka po moje ne spremeni dosti. V vsakem primeru moraš ven z otrokom ali dvema,na iste kraje itd, voziček je sicer dvojen, pa kaj  v vsakem primeru ti zasede roki..
Mogoče bi bilo pametno ,da psa navadiš tudi na kletko, za čas ko boš hotela otroke in psa ločit. Otroke pa na stajico za čas ,ko se boš igrala s psom.
Sicer pa boš imel ares dva otroka, a z razliko od mene samo enega psa ,pa še ta je nezahevne pasme in že odrasel- zagoto manj zahtevno kot so moji belgijski in mejni ovčari , različnih spolov.

Absolutno se strinjam s PetroS in Deteljico. Sama imam dva psa in dojenčico. Živimo v stanovanju  v bloku. Psa trenutno tako rekoč nimata moje pozornosti imata pa mojo družbo in v njej zadovoljno prespita dan. Skupaj gremo opoldne na sprehod, ostale sprehode opravi moj mož. Na voljo imam t.i. baby gate - (doma narejeno) ograjico, ki jo lahko postavim med katera koli vrata; s tem lahko psom omejim gibanje ne da bi jih izolirala od dogajanja v stanovanju.

Po moje bi bila najboljša rešitev, da psico odvadiš izsiljevanja pozornosti in jo obdržiš v stanovanju. Prepričana sem tudi, da ob upoštevanju določenih pravil (nekaj je napisano na začetku te teme), pes bolje sprejme novega družinskega člana (ali več njih), če živi skupaj z otrokom in družino, kot če je zaprt v pesjak izključen iz družinskega življenja.

Za take primere je napisana zgodba Kako si lahko to storil? (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=139)
Osebe lahko poljubno prirejamo (moski, zenska, druzina...), kuza se pa se vedno pocuti enako kot tisti iz zgodbe.

No, v primeru enega dojenčka bi se z vami strinjala.
Dvojčki pa niso en dojenečk. Niti dva majhna otroka drug za drugim.
Za uspešno" upravljanje" z dvojčki se potrebujeta dva človeka 24 ur dnevno; in ker ima ponavadi porodniško samo mama, to pomeni trije ljudje. NI šans, da se poleg skrbi še za psa.
Za to kužico bi bila optimalna rešitev drug dom (vse govorim iz izkušenj). How-how, mogoče bi res premislila o tej možnosti, čeprav je boleča, predvsem za vaju.

Naj že takoj povem, da tudi jaz še nimam otrok. ampak ko bodo, psica (takrat bosta verjetno že 2) definitvno ne bo letela iz hiše ven. Ravno obratno: še raje jo bom imela pri sebi. Sem pa imela letos z njo mladičke (8 jih je bilo). In ker sem sama skrbela za njih, mi je za samico zmanjkovalo časa. Priznam. Ampak zmanjkovalo mi je časa za sprehode. Ker sem zvečer, ko se je shladilo, raje peljala mladičke malo naokoli, kot da bi šla s psico na sprehod. Ampak psica je bila pa vseeno udeležena pri vseh mojih drugih aktivnostih: ko sem peljala mladičke ven, sem se malo igrala z njo, ko sem kuhala, je bila pri meni. In vsake toliko časa sve se malo poigrale, pogovarjale.... Skratka, psica kljub pomanjkanju sprehodov ni imela pomanjkanja pozornosti. Kar bi pa definitivno imela, če bi bila v pesjaku po cel dan. 

Uh, jaz poznam tudi en "hud" primer, iz "izkusenj"; fantka cca. 2 leti narazen, vmes pa se mlada psicka (razturala 100 na uro). In presenecenje-nihce ni sel od hise. Za vse je bilo poskrbljeno, hm, super mama mogoce?

Jaz sem prepričana da pesjak ne bi rešil zadeve, ampak bi celotno stvar samo poslabšal. Ja valda, zdaj prihajajo otroci, gremo v pesjak, ko bo pa kaj časa ostalo se pa vidimo.

PetraS je dobro napisala kako se začne in kako konča...

Odvadite psa izsiljevanje, naredite kakšno home-made ogracijo, in speljite zadevo naprej - to je to - vsi pozabljajo da je pes z nami dolga leta - vmes se lahko zgodijo menjave službe, selitve, otroci, bolezni...veliko pa ob nakupu sploh ne razmišlja, ali so pripravljeni in zmožni tudi takrat skrbeti in poskrbeti za svojega psa...

Jaz odkar imam psa (pa je to že 13 let ;)) sem se marsičemu odpovedala. In upam, da bo še dolgo tako.

LP,
Diana

Nuki, tudi jaz nekaj podobnega: s tem, da je pes po cel dan v pesjaku :-\ Ven ga peljejo samo lulat in mogoče na kratek sprehod. A to je pasje življenje? Bi bilo bolje, da psa ne bi imeli :-\

Psicka ni nikoli v pesjaku. :) Sicer mislim, da je se zunaj (pesjak), ampak ne vem, ce je bil kdaj uporabljen (ok, jaz sem enkrat Tarija za foro not zaprla ;D).

Nanook - fantka dve leti narazen ni problema. Dva fantka, 1 uro narazen, pa. To vedo samo mame dvojčkov in kdor tega ni sprobal v živo, si ne more predstavljati :)

Uh, dva fantka dve leti narazen pa vmes se mlada psicka=ogromno problemov in ogromno dela, pa ji je vseeno uspelo vse sfolgati. ;) Je pa res, da verjamem, da si je tezko predstavljati koliko dela dejansko je to, sem imela sreco in videla, svaka ji cast, resno. :)

samo nekaj....
Vse tiste  ženske  z majhnimi otroci  , dvojčki, trojčki  ( ali kolikor jih že je.), katere ste mnenja  , da zaradi  pozornosti majhnih otrok, ne boste  mogle primerno  skrbeti za psa - ga voditi na sprehode.
Ste že  slišale  za  ljudi-  mladostnike, kateri nimajo pogojev  , ali jim starši ne  dovolijo   imeti  psa.  Pa  bi jim  pes zelo veliko pomenil.
Dajte  oglas pred lokalno " štacuno", zmenite  se  za  neko minimalno plačilo  za  sprehajanje  psa.
Tako je namreč  rešila moja soseda( bivša)...  in ne boste verjele,  našle  so  se kar  tri dekleta  od  14- 16 let katere  so ji brezplačno  z največjim veseljem vsak dan peljale  psičko  na sprehod.  Psička  je prišla  domov tako utrujena, da je šla  samo jest in na svoj prostor  mamica  sploh ni vedela  da je tam(  toliko moteča je bila)
In  še ena stvar  glede  te  psičke.....( zelo zanimiva)
Mamica( soseda) je po    drugem porodu  , namreč hudo  trpela  za  poporodno depresijo...     škoda,  da ni članica  tega foruma,  bi vam vsem  povedala  kako  je  s  pomočjo  psičke  prišla k sebi.(  pobrskajte  malo po statistiki-  veliko jih trpi  za  tem problemom ...  največkrat še celo  mamice  dvojčkov-  kateri so  prvi otroci ;))
Razvajenega psa( zaradi  svoje krivde), dajat,  drugam , ali    ( bog ne daj)  uspavat,  je  pa.... :-X :-X
kaj  boste potem otroke tudi  dale  proč  čez  tri leta  ko bodo  ratali  nemogoče razvajeni????

Tudi v mojem naselju, je veliko punc, ki ni imelo svojih otrok sprehajalo 2 psa - od dveh različnih lastnikov. Vsi skupaj so zelo uživali in en od psov, je postal ljubljenec celega naselja ;)

LP,
Diana

Joj, kako me razkurijo takale pisma >:( in vaša psica se mi že zdaj smili, saj je očitno, da ji ne nudite dovolj sprehodov. če bi ji jih, nebi izsiljevala. In to tako nezahtevna in idealna pasma za otroke kot je labradorec!!! Za psa ni hujšega, da ga vtakneš v nek pesjak izven hiše. Saj tu itak ni logično, zakaj bi mu bilo tram bolje- dejstvo je, da bi bilo tebi lažje , ker psice nebi imela pred nogami, nebi ti bilo potrebno poslušati cviljenja, da jo vendar že pelji na sprehod ( sprehod za labradorca pomeni kakšno uro intenzivne hoje, tekanja za žogico ipd. in ne do prvega drevesa in nazaj. In to 3x na dan!!) Predvsem uvedi nek red že v času, preden se bodo otroci rodili. Psico zjutraj, opoldne in zvečer na pošten sprehod, po večernem sprehodu hrana, po jutranjem še kak priboljšek pa ne bo problemov. predvsem pa je ne izoliraj, naj bo vedno prisotna, ne pa ograjena ali celo zaprta daleč stran od dogajanja. Kako lahko brezsrčneži kaj takega naredijo svojim psom??!! Saj je rekreacija s psom vendar užitek ,ki omogoča dobro počutje . Zelo koristno je,m da ti bi priskočila na pomoč kakšna nezatežena babica, ki bi za kako urico na dan med enim in drugim dojenjem popazila na otroka, ti pa bi medtem skočila na sprehod s psico- namesto, da se boš smilila sama sebi v poporodni depresiji. tako nekako kot sem naoisala, je naša soseda rešila problem dvojčkov in psa- pa še možek se je rekreiral, je celo povedal, da mu prav paše kakšna urica do dve na dan , ko je lahko sam v miru s psom v gozdu in si polni baterije, dretje malih drekačev je lahko namreč sila naporna reč.... :P

Barbka, ja težko si je predstavljati, koliko dela je z dvojčki in čisto verjamem, da ga je toliko, kot praviš. Ampak v tem primeru je pesjak absolutno najslabša možna rešitev, ker to pomeni, da bo psica videla človeka enkrat na dan za pet munut, ko bo dobila jesti. Če pa temu ni tako, in bodo uspeli skrbeti za psico kot se spodobi, potem pa tudi ni pravega razloga, da bi sploh bila v pesjaku. Mislim, da je oddaja psice boljša rešitev kot pesjak.

Mislim, da je ideja o tem, da bi nekdo proti placilu sprehajal psa odlicna. Tudi jaz sem do svojega 15 leta, dokler nisem dobila svojega psa (pa tudi potem se obcasno), sprehajala vse pse v ulici. Zastonj, zaradi lastnega veselja. In mislim, da sem takrat kar nekaj kuzkom precej popestrila dolgocasne dneve, se bolj pa so jih oni meni. Razmisli o tem. lp

Živa - večkrat sem napisala, najboljša rešitev bi bila oddaja psičke. Vendar je to intimna odločitev How-how.

A ja - Živa - čestitke tudi tebi!

citat:Zanima me ali ima kdo izkušnje s prihodom novega člana v družino in kako se je pri tem obnašal vaš kuža, glede na to, da je on pri hiši že več let ?

Lahko bi se pojavilo tudi ljubosumje na dojenčka.Pri nekaterih pasmah to lahko predstavlja težavo. Prebrala sem da so dojenčka pustili samega v sobi z rotwaillerjem in mu je ta zaradi ljubosumja odgriznil nogo!!!
Torej je potrebna pri nekaterih pasmah določena pazljivost.

Dojenčka ki je ravno prišel iz porodnišnice pa normalno ne boš dal takoj psu. Pri dojenčkih ki pridejo iz porodnišnice moraš vsaj na začetku pazit da ne zboli. Saj se tudi obiskov nima takoj ko pride dojenček iz porodnišnice.

Počakaš vsaj en mesec ali več in ga potem pokažeš kužku.

Živjo ;)!

Sem vas namenoma pustila dan ali dva, da se je lahko cela pesjanarska druščina "zlajala" in pač povedala svoje mnenje in me (nekateri) obsodila.   :(

Zadeva ni tako grozno pereča in mislim, da če bom vključila vse družinske člane bo šlo.  ::) Saj končno ne živim sama s psom. ;D Zelo rada skrbim sama za svojo psico, ker sem pač morda vseeno odgovorna in sva se z možem skupaj odločila za kužico. Pač mi ni preveč všeč, da bi se vsakdo po malem ukvarjal z njo in delal z njo kar mu paše.. ker bo na koncu čisto svojeglava.
Ampak glede na to, da sama ne bom imela več toliko časa (še najmanj 3 krat na dan po dobro uro), jo bom pač dala vodit na sprehode nekomu (tašča, svak...), ki sta se vmes že ponudila pomagati.
S kužico bomo poskusili kako se bo obneslo ko bo notri.. mislim, da bodo 3 meseci dovolj, da ugotovimo vsi skupaj, če je to možno. Šele nato pa bo padla dokončna odločitev o pesjaku  ??? Upam, da ga ne bo potrebo uporabljat...
Se mi pa zdi pesjak občasno zelo dobra rešitev.. čas dopustov (ali naj psico trogam na avion.. in v full turistične kraje.. mislim, da ne!!! :o ji ne privoščim takega trpljenja samo zato da bo z mano). Tako ali drugače bi jo dala v pasji hotel, ki pa ima menda pasje bokse in pesjake... tako, da mislim, da kak uro ali dve pa tudi ni tako grozno preživeti v pesjaku. :o

Oddaja psa je pa res zadnja možnost... Sicer pa mene in psičke tako ne poznate, da bi lahko sodili ali dobi dovolj sprehodov... igre... pozornosti. Verjetno malo preveč in bi jo še. Zaenkrat pač z možem postopno uvajava pravila, ki bodo veljala tudi takrat ko prideta otročka v dom (redni sprehodi, redna hrana in ignoriranje njenih izpadov izsiljevanja - moram priznat, da se to že kar pozna in nam vsem gre na bolje, tako, da tudi ideja o pesjaku malo zamira...). Včasih jo tudi zapreva v predprostor, ravno zato, da ve, da ne more biti vedno zraven (pa ne za dolgo - 10 min). Če vam to spet diši na mučenje in maltretiranje, se javim in me lahko svobodno linčate!

Upam, da je še kanček človeka v vas in ne samo zveri, ki bi me strgale. Sicer pa resnično želim vsem, da imajo samo srečo v življenju s psi in nobenih kiksov... ni luštno, ko ti kaka stvar vendarle ne gre tako kot si si jo zamislil. (btw - zakaj mislite, da sva si umislila labradorko in ne npr. pitbula, dobermana... - verjetno zato, ker sva hotela imeti stabilnega psa, ki bo imel rad otroke...!!! Samo v razmislek). Vsaka stvar žal ne gre vedno po naših načrtih... še posebej, če je ta stvar pes!!!

How-how!

Iz tvojih postov pač ni razvidno, koliko se dejansko ukvarjaš s psom, in če si vprašala za nasvet na tem forumu, ti je lahko jasno, da se bomo postavili prej na stran psa, kot pa lastnika. Če bi vprašala kje drugje, bi mogoče dobila nasvet, da je psa najbolje s kolom po glavi, pa je problem rešen. Vendar tega nisi storila in zato lahko sprejmeš tudi kako kritiko.

Me veseli, da o pesjaku ne razmišljate "več" tako resno, naj te pa opozorim, da labradorci niso tako nedolžna pasma in bi bil ob napadu ljubosumja tudi ta pes sposoben kake neželene reakcije, prav tako kot rotweiler. Pravzaprav ljubitelji psov tipa bull in ostalih "bojevitih" pasem zagotavljajo, da so ti psi za otroke še veliko bolj nežni in primerni, kot prinašalci, slednji so namreč precej nepredvidljivi. Zato se ne slepite, da vašega psa ne bo treba tako načrtno navajati na otroke - nasprotno, še več pameti in energije bo treba vložiti v to. Preberi si še več nasvetov na to temo (saj jih bodo prilimali, meni se ne ljubi iskat  ;)), saj je zelo pomembno, da se pes že v prvih dneh ne počuti zapostavljenega.

Mojcica ... preberi si temo od zacetka pa do konca!


No, preberi si celo temo, pa bos videla kaksno neumnost si napisala ... pes je clan druzine in nima kaj 1 mesec cakat, da bo lahko spoznal otroka!!! Haloooooooooooooooooooooooooooo................


How how ... no, s tem, da smo napisali svoje mnenje si mogoce le zacela razmisljati malo drugace ... vsaj tole sporocilo to kaze ... kako pa v resnici bo, me pa res zanima!


Sammy82 ... vse nasvete najde prav v tej temi!


Lp, Ursa

Tole je pa ena tolk mim... In zakaj ne bi pes smel videt dojencka en mesec? Ce za svojega psa ves da je cist in zdrav, da mu lahko vsaj toliko zaupas, da ti dojencka tisto sekundo, ko ga bo zagledal, ne bo napadel, ne vem kaj mas tle 1 mesec potem za cakat. Prej, ko ga bo spoznal, bolje bo. Eh... Pa pomoje je ze tak 100x bilo povedano in trobezljajo vse povsod, da je tudi znanstveno dokazano, da ce je otrok od samega zacetka v stiku z zivalmi, je kasneje veliko manj moznosti, da dobi kaksne alergije. Ampak ok, to spet spada v drugo temo.
Bom pa se samo tole omenla. Moja prijateljica ima dva otroka - 15 mesecev in 3 mesece. Z njimi v stanovanju zivi tudi labradorka. In prvi dan, ko je prisla z vsakim od otrok iz porodnisnice, je dala otrocka psicki za povohat. In vsak dan je lahko psicka vohala in gledala dojencka. Pa sta oba otroka zaenkrat (opa, zaenkrat!  ;D ) se ziva in zdrava.

LP

How how, dejstvo je, da ti na začetku teme nisi spraševala, kako je najpametneje ukrepati, da ne bo trpel pes in vi, ampak si se nekako že kar odločila, da pes šiba v pesjak. In na tem forumu, kjer so nam v prvi in zadnji vrsti pomembni psi (vsaj večini), drugačnega odgovora niti nisi mogla pričakovat.

Upam le, da so bile naše besede pravilno razumljene in da boš storila kar je prav - ne izolirala psa, ga ne vrgla v pesjak, ampak kot si sama povedala vključila vso družino v akcijo.

In Mojčica, tvoje trditve so malo sporne, saj je še slabše če pes gleda in voha dojenčka, to malo bitje, ki ga vsi gledajo kot malega bogeca, on pa ne sme niti zraven pridet. In jaz sem bolj na strani tistih, ki dajo hišnemu psu dojenčka že takoj za povohat in psa kar najbolj vključijo v dnevne aktivnosti.

LP,
Diana

citat:Iz bolnišnice nismo nič nosili domov, ko sem otroka prinesla domov je bila psička prva, ki si ga je lahko ovohala.

Dojenčka ki je ravno prišel iz porodnišnice pa normalno ne boš dal takoj psu. Pri dojenčkih ki pridejo iz porodnišnice moraš vsaj na začetku pazit da ne zboli. Saj se tudi obiskov nima takoj ko pride dojenček iz porodnišnice.

Počakaš vsaj en mesec ali več in ga potem pokažeš kužku.

Daj mi prosim razloži, od česa bi lahko otrok zbolel, če pride v stik s psom? Če je pes zdrav in čist, je lahko otroška dekica, v katero po prihodu domov zavijemo otroka, bolj "nevarna". Če pa misliš vsako stvar, ki pride v stik z dojenčkom, sterilizirati, bo pa imel otrok pri 3 letih najbrž vse možne alergije. Dajte malo razmislit, preden butnete ven take bedarije.

Jaz se pač ne strinjam. In sicer ne govorim kar tako, ampak kakor sem brala je najbolje da se da dojenčka povohat takoj, saj če 2 meseca živi v sterilnem okolju, mu lahko storiš le še slabše.

LP,
Diana

Se popolnoma strinjam! Ne vem zakaj bi ovohavanje psa bilo bolj nevarno od prenosa otroka iz porodnišnice domov?

Joj, ne morem verjeti kaksne neumnosti berem!!!

Prva stvar, ko prides domov z dojenckom je, da das otroka nekam, kjer ga lahko pes povoha, lahko tudi polize (in nikar ga ne vleci stran!!!) ... to je prva stvar, ce noces ze na zacetku zaj*** vso zadevo s psom. Pa ni edina stvar na katero moras biti pozoren ob prihodu dojencka domov!!!

In ja ... lahko ga tudi polize ... sterilnosti pa niti v porodnisnici ne bos nasla ... sicer pa ... verjetno si mnenja, da ce pade dudica na tla, jo polizes in das otroku v usta ... seveda se ne zavedas kako velikansko skodo delas otroku!!!

Ah, ja ... ljudje bozji ... potem se pa cudite, ko rott (spet povdarek na pasmi - lahko bi bil tudi ZP) zadavi otroka ... na primer! Pa vas ne mislim strasit, ampak preden se ob psu odlocite za otroka se vrzite v knjige ali pa na razne forume in premislite marsikaj!!! Nekateri seveda, ne vsi!!!

 >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:(

Lp, Ursa

Ali ni boljše s preventivo preprečiti morebitno infekcijo kot pa tvegati, da bi otrok zbolel kar bi pri taki starosti bilo življensko ogroujoče.

Imamo pač različna mnenja. Jaz vsaj nekaj dni dojenčka nebi izpostavljala s fizičnim dotikom psa.

citat: In ja ... lahko ga tudi polize ...

 ;DJa ravno pred tem je pa šnofal kakce,zadnjice od drugih kužkov,brskal kdo ve kje, se valjal po gnoju, jedel iz komposta...se lizal po svoji tazadnji..
Vsem tem klicem dojenčka res ne smeš takoj izpostaviti. Nevem mogoče po nekaj tednih..bi pa že lahko prišlo do fizičnega kontakta.

Saj tudi takoj iz porodnišnice ne povabiš vse sorodnike in prej preveriš če niso bolani...v vsakem primeru pa si umijejo roke. Psu pa verjetno ne boš šel jezika drgnit.  ;D

V porodnišnici in pes se pa ne moreta primerjati, ker je v porodnišnici veliko bolj higienično. ;)

citat:verjetno si mnenja, da ce pade dudica na tla, jo polizes in das otroku v usta

Kje ste pa  to slišali.  ???To je pa neznansko nehigienično in se ne strinjam s to trditvijo.

Mojčica, od psa lahko novorojenček dobi nenevarne mikroorganizme, s pomočjo katerih si ustvarja obrambni sistem. Če določene "umazanije" v prvih tednih življenja ne dobi, imunost hitro zašepa in potem lahko navaden prehlad za tak imunski sistem pomeni življenjsko nevarnost. Ali je res tako težko razumeti?

Še enkrat - zavijanje otroka v vato in tovrstne "preventive" naredijo veliko več škode kot koristi.

Zanimiva debata :)
Tudi jaz mislim, da mora pes novorojenčka spoznati takoj, ga ovohati in se ga dotakniti, seveda bo dobil tudi pasji poljubček :-*, ki ni prav nič škodljiv saj kolikor vem je pasja slina antiseptična. Če je naš kuža zdrav tudi dojenček sigurno ne bo dobil nobene bolezni., saj je nemogoče da dobiš bolezen od zdravega psa.Kvečjemu se otroku vzpostavi imunski sistem. Otroci, ki do prvega leta nimajo stikov z živalmi imajo veliko večjo možnost, da so kasneje alergični na pasje dlake ipd.
ne vidim razloga, da bi čakali en mesec.
Moja hči je zrasla med psi, od prvega dneva jo ovohavajo in ližejo, pa je danes pri svojih desetih letih živa in zdrava deklica. NIKOLI  ni dobila prav nobene bolezni od psov, kar pa ne morem trditi za ljudi...

No, kakorkoli že moji psi so novorojenko takrat lepo sprejeli, res imam dobre izkušnje okoli tega. Če postopaš pravilno, se ne more nič slabega  zgoditi. Ne razumem pa ljudi, ki oddajajo svoje pse ( ki jih imajo tako zelo radi) zaradi novorojenčka. Pes lahko na otroka deluje samo blagodejno, mi pa smo tisti, ki se moramo organizirati in paziti na varnost.

Mislim, da so ostale lepo napisale! Se popolnoma strinjam! :)

Mojcica! Kako pa bos otroka zascitila pred komarji??? Namrec oni prenasajo marsikatero bolezen, pa nekatere niti niso nedolzne ... :o ::) ??? :-X

Hvala za odgovor ze vnaprej!

Lp, Ursa

Mojčica, kaj pa misliš da storijo ko otroka cepijo? Kako misliš da se razvija  imunski sistem?

LP,
Diana

Zdaj smo se pa vsi spravili na Mojčico. saj ni tako hudo, vsak ima pač svoje mnenje.

Nek moj prijatelj je, ko se mu je pred 23 leti  rodila hči, dojenčico takoj po prihodu domov iz porodnišnice, slekel do golega in jo polžil na posteljo v spalnici. Nato je v spalnico spustil 3 domače dobermane (dve psici in samca), in vse tri pustil nekaj minut same z dojenčkom. Ko je stopil v sobo, so psi dojenčka že v miru obvohali in polizali (hči je še danes živa :o ;D)Takoj je vsem psom dal priboljšek in jih pohvalil (sicer so bili psi zelo ostri). Skratka-poskrbel je, da je bilo psom v družbi dojenčka lepo in so dobili nagrado. Mislim, da je odveč naprej opisovat, da so otroka vzljubili in nikoli ni bilo težav, pa so živeli v dvosobnem stanovanju skupaj s psi.
Strokovno ravnanje je najpomembnejše, seveda pa je potrebno imeti plazeče se otroke pod nadzorom, in jih ne puščati samih s psom.
Odgriznjene noge dojenčkov ipd, so pa popolnoma logična stvar,  če so psa a la rot podili od otroka stran in je bil pes zaradi prihoda dojenčka v hišo večkrat kaznovan , zaprt in ob vse sprehode...

Seveda do-khyi, samo ko se enkrat spraviš delat otroke, je fajn imet take osnove razčiščene  ;)
Ker to ni mnenje, ampak neizobraženost.

Pustil jih je same???
To pa jaz ravno ne bi upala prakticirat, ne glede, kako zaupaš psu ...

Bolj od infekcije, ki naj bi jo dojenček dobil od psa se boj infekcij, ki jih bodo s sabo prinesla zijala -pardon sorodniki, ki bodo drli gledat dvojčka. Sicer se je o temu že pisalo in človek od psa ne more dobiti kakšnega virusa/bolezni. Rizične so zoo spore, kot so garje ali kaj podobnega in seveda paraziti. Jaz že od malega  vlačim domov od ,,bolanih,, golobov, mačk, psov in vsega kar je obležalo ali se plazilo po cesti...nikoli nisem dobila ničesar niti ene same gliste ne...pa čeprav so nekateri primerki imeli več glist kot blata ...sem pa dobila uši v vrtcu ???...toliko o nevarnosti okužb. Iz prve roke pa ti lahko povem da ima kolegica bokserja (star 5 let) in punčko staro 11 mesecov, živi v 30m2 velikem stanovanju, pes ima nikakršnih prepovedi, da kam ne sme in večkrat tamala pobaše kakšno pasjo igračo in jo seveda nese v usta.....včasih si deli piškot z njim...do sedaj ima še vse ude in tudi bolana še ni bila venar pa pes ni nikoli sam z otrokom.
Če je pes zdrav, samo preventivno kuro pred paraziti naredi ni treba nobenga mesca čakat in otroka skrivat pred psom, kje ste prebrali to bučo ne vem.
A veš, da so včasih ko ni bilo antibiotikov dajali rano polizat psom?....tega sicer ne prakticiram pa se mi vseeno zdi zanimiv podatek. Da ne govorim v kakšnih higijenskih pogojih so živele in odraščale naše babice na kmetijah.
Pa še nekaj...glede na to da praviš, da je tvoj bevskač izsiljuje in da se rangira višje kot bi se smel in te to skrbi...imaš še nekaj časa da to popraviš in predvsem ti ne smeš biti živčna, bodi mirna kot da je to čist nekaj običajnega...psu ne vsiljuj dojenčka in vedno mu pusti prostor, da se umakne če bo imel zadosti dretja.

Še nekaj sem prebrala na teh straneh...da mačkam diši mleko in grejo ter zadušijo dojenčka. No sliši se kot namerno dejanje. Muce imajo rade mir, toploto, sveže cunje in tudi vonj mleka jim je všeč...zato se lahko vležejo v zibko zraven dojenčka in se nesrečno naslonijo na obrazek otroka. Zato je potrebna previdnost, da je zibelka zavarovana pred takim pimerom.
Sej bo šlo...počas in brez panike

Pozdravljeni!

Sicer se bolj malo oglašam na forumu ga pa kar redno berem. Rada bi delila z vami izkušnjo kako sem svojo hčerko pripeljala domov med takrat 7 psov. Mogoče bo komu v pomoč.
Danes je moja hčerka stara 2 leti in pol, zdrava punčka in je bila v vsem tem času dvakrat prehlajena, pa še to je dobila od mene :)
Tudi mene je zanimalo kako se bodo odzvali moji psi (poljski nižinski ovčarji in ena novofundlandka), ko bom dojenčka prinesla domov, saj nikoli v življenju niso imeli stika z otroci! Danes jih imam 8 in so stari od 7 mesecev pa do 11 let. Vsi so popolnoma razvajeni, imajo možnost gibanja po celem stanovanju (beri kavči, postelje, ...). Imam jih za svoje otroke. Dovoljeno jim je skoraj vse, vendar pa vedo da ko rečem ne to tudi velja. Bala sem se le za enega od mojih kužkov, ker je noro navezan name in tudi če me kdaj dlje ni bilo doma je kar zbolel in ta kuža danes Pii pusti čisto vse in jo zelo pazi. Brez problema upam pustiti hčerko z vsemi kužki samo, saj je tudi ona naučena kako se dela s psi in tudi to je zelo pomembna, če ne najpomembnejša, naloga staršev, da se nauči otroka kako se dela s psom, da pes ni igrača. Pia v dveh letih in pol niti enkrat ni pocukala psa za dlako ali pa ga udarila!!! Vedno jih samo boža.
No pa da povem še začetek. Ko sem rodila hčerkico, je moj fant domov iz porodnišnice nosil bombažne plenice na katerih je spala hčerka in jih dal psom za povohat tako, da ko sva prišli domov jim je bil vonj po dojenčku znan. Ob prihodu domov smo hčerko položili v njeno posteljico, jaz sem se najprej posvetila samo psom, jih prečohala, poljubčaka nato pa smo šli pogledat hčerko. Vsi so jo prevohali, malo čudno gledali in na koncu še poljubčkali. In tako je še danes. Poljubčkana je vsak dan. Z njimi si deli vse piškote, vse kar je razdeli z njimi. Še posebej je zaljubljena v najmlajšo. Do danes še ni zbolela!! Od prvega dne jo kužki zelo pazijo, da se ji ne bi kaj naredilo, enkrat so ji tudi lahko rečem rešili življenje, ko je začela že plezat in na pol hoditi. Jaz sem bila v kuhinji, Pia je hodila okoli in mislila sem da se v dnevni igra. kar naenkrat so začeli psi hoditi iz terase k meni v kuhinjo in nazaj in lajali name. Ko so to nekajkrat ponovili, sem si rekla, da grem pogledat kaj so ušpičili in pridem na terso in vidim ... Pia na robu mize (ki je bila čisto ob robu terase) in se je sklanjala čez teraso. Malo je manjkalo pa bi lahko padla skoraj 2 metra globoko!! Kužki so mi že velikokrat pomagali v kriznih obdobjih, takrat pa so rešili tudi mojo hčerkico!
Kar se tiče časa je vse odvisno od organizacije. Res da nisem imela dvojčkov, ampak je bila tudi Pia kar dober zalogaj. Sem pa imela zato 7 psov, in en mesec po rojstvu Pie še leglo 6 poljakov! Res, da živim v isti hiši kot starši, vendar je še vseeno največje breme skrbi za pse na meni, saj so navsezadnje moji. Ko je fant prišel domov iz službe je prevzel skrb za Pio, jaz pa za pse. So pa na vsakem koraku z mano. Pia je shodila z njimi. Prve besede, ki jih je izrekla pa so bile namenjene psom. In tako je tudi prav :) V tistem času sem imela tudi še 3 izpite na faksu in sem vse redno opravila. Moje mnenje je, da so kužki zelo prilagodljivi in potrpežljivi le, če jim omogočiš stik s človekom, na pa da ga izoliraš.
Danes je Pia tista, ki nas komandira, da vozimo pse ven, saj ji je to največje veselje in največjo -novofundlandko na sprehodih vozi ona. Pri Pii so prvi kužki pol pa pridemo na vrsto mi.
Nobenega nočem komandirati oz. "mu prati možgane" kako delati s psom oz. kako si organizirati življenje s psom, mogoče pa bo ta zgodba dala drugačno perspektivo na vso stvar, da vse le ni tako hudo.
Iz mojih izkušenj je za otroka stik s psom v mnogih pogledih ena najpomembnejših stvari.

Lep pozdrav vsem,
Tanja

Sobieski_pons, čudovit post in čudovita izkušnja. Tako lepo je to prebrat :)

Uživajte še naprej,
Diana

Ja se tud jaz strinjam. Zelo lepo si opisala vase izkusnje.

LP

Zanimivo je brati vaše izkušnje. Jaz sem pa precej skeptična glede Fabije in dojenčka... ful bi bila ljubosumna in bi mu znala kaj naredit. Že tako ji ne zaupam preveč z malimi otroki, ki tulijo, skačejo itd.. Pa, če pomislim njen odnos do mačk in to, da je nisem uspela odvadit agresije do mačk, ter da je noro ljubosumna, ko me slučajo vidi, da nesem mačke v sobo... ko pridem nazaj skače po meni.. sedaj že avtomatično misli, da če sem v sobi, sem z mački in potem cvili spodaj... mogoče tega ni za primerjat in vem, da sem za nastalo situacijo kriva sama, ampak... ne bi je nikoli upala pustit v sobi z dojenčkom, tako kot je napisala Primavera!

Aja pa nikoli je nisem zapostavljala, vedno sem ji dajala vedeti, da je prva na vrsti ona... to zanjo ni dovolj. ona mora biti prva in edina.

how-how: jaz upam, da ti bo zneslo, oziroma ne dvomim, da ti ne bi, sploh, če imaš res rada psa, v kar pa tudi ne dvomim. sej bo najbrž kakšna panika, pa živčnost, pa ne boš vedela kje se te glava drži, ampak na koncu se bo vse uredilo.

Ravno zaradi tega, ker pač ne poznamo kužka od How-how in njeno obvladovanje psa smo povdarjali, da naj jih ne pušča samih.....glede tega ve samo lastnik sam ali lahko psu 100% zaupa ali ne....mislim pa, da je že dvom lastnika dovolj velik razlog, da kaj takega ne prakticira.

Res zelo zelo zanimiva tema, ter predvsem poučna. sobieski_pons je lep dokaz, da se da čudovito kombinirati psa z otroci, res zelo lep post.  :) how how, dobro si preberi njen post, ga preuči in se odloči pravilno. Prepričana sem, da ti bo s trdno voljo, pomočjo drugih in predvsem z veliko ljubezni do svoje psice vse lepo uspelo.  :) Res ti želim in vsem tvojim domačim, da vam uspe vse, kar ste si zamislili, prosim pa te nekaj-ne razmišljaj o tem, da bi psičko dala v pesjak, razmišljaj o tem, kako boste vse skupaj skombinirali v dobro vas in v dobro psice, ker psica vas ima najraje na svetu!  :) Ampak res nimaš lepšega, kot da vidiš otroka s psom-ma ni lepšega na svetu  :)  :D

V želji, da se boste pravilno odločili, LP Branka

Prijelo me je, da poiščem nekaj slikic, psa in dojenčka, da vsi skupaj vidimo, kako to res LEPO IZGLEDA:  :D :)

http://www.superdog.com

http://www.colobeaglerescue.org

http://www.mrkphoto.com

NEKAJ NAJLEPŠEGA, KAR SE NAM LAHKO ZGODI, JE VZGAJANJE OTROKA SKUPAJ S PSOM. VZEMIMO SI TO KOT PRIVILEGIJ.  8) :)

[povezave s slik spremenjene na spletne strani; Jana]

Branka, super slikce.

Sama nisem nikoli komplicirala glede dojenčka in psičke. Ko smo prišli iz porodnišnice ga je povohala in rodila se je velika ljubezen. Ni lepšega, ko vidiš kako se psička uleže zraven tvojega otroka in položi glavco k njemu. :D :)

Naj še poudarim, da je moj 2 in pol letni sin imel visoko vročino le enkrat, skratka nikoli ni bolan, razen kakega malega prehlada. Moram "potrkat" a je odporen, da bolj ne bi moral bit.
Najprej gre do psičke, jo malo cenja, ona ga parkrat poliže, potem gre pa po bonbon, ga prime z usranimi rokami in poje. Bakterij.......še in še...a je še vedno živ in zdrav, da bolj ne bi moral bit.

lp in veliko veselja s psmi in novorojenčki

Barbara

Povsem soglašam, ker mali otroci imajo nek neverjeten čut za živali že po naravni poti - najslabše je potem to, da jim starši privzgojijo strah do psov.

Imam 2 nečaka in mlajši je star 3 let in pol. Stanujemo v isti hiši in prvo vprašanje, ko vstane in zadnje, ko gre spat je namenjeno Bertelnu - vse se mu vrti okoli Betija. Ko smo pripeljali Bertelna domov, je bil Žiga star dobri dve leti - takojšnji kontakt, ta otroški instinkt, občutek, da sta pa onadva tako ali tako enaka.

Starejši ima pa več strahospoštovanja do Bertelna in Bertel to čuti - predvsem ga hoče starejši obvladati s takim zadirčno napadalinim tonom, katerega pa Bertel ne razbere kot prijaaznost.

Predvsem morajo starši poskusiti razumeti, da slina, dlaka so le izjemoma izvor bolezni.

LP, Barbara

Jaz imam torej štiri pse, in eden od njih je sodil v kategorijo, da mu nisem nikoli zaupala glede otrok in sploh glede nenavadnih pojav (npr invalidov , piajncev itd) Kadar ga je kaj presenetilo bi raje najprej napadel in potem pogledal kaj je bilo kot obratno. Tako je bil pripravljen napasti delujočo koslnico, fromtalno v masko hrumeči kamion,ali petardo, pri petih mesecih je napadel bager na gradbišču in se tako zagrizel v železno žlico, da smo ga s težavo odtrgali.... opazila sem kako zelenijo oči , če je zagledal rolko, ne bi pa mu zaupala tudi reakcije, če bi mali otrok npr vlekel ropotajočo igračko na avrvici. Tudi njegovi pogledi proti vozičkom so bilo nenavadni- bi napadel kolesa .
A z mojimi otroci in mojim vozičkom ni bilo težav. Popolnoma se je navadil. Seveda sem bila vedno pozorna na izraz v očeh, da bi laho ukrepala preden bi prišlo do nesreče, a že po kretkem času se je ta pogled umiril in stabiliziral. Zdaj so varni tudi tuji otroci in vozički. Za dotike pa ni bil nikoli občutljiv.
Sicer pa mojim psom nisem dajala otrok za vohat in lizat. Psi jih prve tedne pravzaprav sploh niso opazili, saj je bil le en paket v mojih rokah ali v vozičku. Ni jih pretirano zanimal.Ko je kakšen želel pogledat kaj imam, sem mu to pač pustila. Takoj po prihodu iz porodnišnice sem normalno začela s treningi in sprehodi . Za pse se ni nič spremenilo- razen ,da sem nosila kenguru, štorkljo oz terala sabo voziček. Ko je bila hči stara 15 dni , sva bili skupaj na prvi državni tekmi. Sin j ebil na prvem svetovnem prvenstvu pri dobrih treh mesecih, hči pa pri dobrih dveh.Voziček sem parkirala na štaru in ga po cilju spet odpeljala- no problem.
NIKOLI pa ne pustim otrok in psov samih. Med 1 in 2 letom tudi nikoli ne odvrnem pogleda od psa, kadar je blizu otrok in spremljam njegovo razpoloženje ter korigiram morebitne neprimerne reakcije otroka ali psa.

Tisi pa res super mama  :) ;), sploh si ne predstavljam, kako si lahko takoj po prihodu iz porodnišnice začela s treningi in sprehodi psov  :o
Jaz sem v tem času vozila psičko ven le toliko, da se je polulala, na sprehode so jo vozili drugi vsaj prvih 14 dni, ker zaradi komplikacij, nisem mogla niti hodit.

Kmalu bomo dobili drugega dojenčka, pa se bolj sekiram, kako ga bo sprejel sin,  kot pa psička (glede nje me sploh ne skrbi).

branka, lepe slikice  :D dvoje kar gre res skupaj, otrok in pes :) pri nas vidim ko imamo polno hišo otrok, pa se s psi najbolj razumejo :) pravi prijatelji so... in mislim da bi bilo življenje čisto drugačno, če ne bi bilo ali enih ali drugih.  ;)

Prav nič super nisem. Komplikacije lahko človeka položijo kar za nekaj časa, a najbrž so bolj izjema kot pravilo.
Mogoče je bilo pri meni bolj enostavno, ker sem imela obakrat carski rez.
se pa strinjam,da je težava s sprejemanjem sorojencev mnogo večja, kakor s strani psov. ampak po mojih izkušnjah se tudi tu začnejo težave šele, ko manjši začne hodit naokoli in se zavedati svojih pravic.
V tem smislu imajo dvojčki prednost, saj so  malega v isti situaciji, pa tudi ujamejo se lažje.

še 2 slikice iz naše družine...
nina in živa (nina ni več novorojenček ampak je sedaj stara že 7let ;) )

http://www.moj-album.com/slike/1328469/VlMhijl9zy51ftpb.v.jpg

http://www.moj-album.com/slike/1328469/g_EMTZTXao14ic0U.v.jpg

Ne vem če se je že kaj pisalo, samo zanima me naslednje. Kolegica  bo dobila dojenčka, njena kolegica pa ima psico Rottweilerko, ki je do tujcev zelo "šarf", do nas domačih pa kot igračka. Obe se veliko družita in poleti skupaj, tudi s psom, hodimo na morje. Zanima me kako mislite, da bo ta pes sprejel dojenčka, čeprav bodoča mamica že napoveduje da ne bo otroka izpostavljala psu (iz strahu) in poleti z nami hodila na morje (to so vikendi).
Hočem povedat, da pes ni njen, je načeloma zelo hud oz napadalen do otrok in tudi ona ima malo strahu pred njem (se pa vsakič kmalu navadi).

Ali svetujete zbliževanje s psico in kakšno, da ne bo kar pohrustala otroka, ko ga ji boš dal povohat? Ali to raje odsvetujete (potem odpadejo skupni vikendi na morju)?

LP

ppetra,
na tvoja vprasanja je prakticno nemogoce odgovoriti, ker je tu na eni strani bodoca mamica, ki se boji, na drugi strani relativno oster pes (kot navajas), ki nima veze ne s teboj, niti z bodoco mamico, razen skupnih dopustovanj. O vsem tem bosta morali predebatirati bodoca mamica in lastnica psa. Lastnica psa je tista, ki bi morala vedeti, kako se bo pes odzval na novorojenčka. Konec koncev je pes njen in bi morala poznati svojega psa.
Na kaksen nacin, spoznati novorojencka in psa, da ga bo pes sprejel, pa je tukaj nevarno dajati kakrsenkoli nasvet, ker nihce od nas ne pozna nikogar od vas, vasega obnasanja, odnosov znotraj skupnosti in reakcij na konfliktne in nekonfliktne situacije. Univerzalna resitev, zal ne obstaja.
Vem, da ti nisem dala resitve, do katere zelis priti, a dajati nasvete brez poznavanja "vpletenih" je lahko izredno nevarno in neodgovorno.

Ja sej vem, čist tako sem mislila, če ima kdo že mogoče podobno izkušnjo ali pa kakšno idejo. Drugače je vse res kar si napisala.
Edino to, pes živi pri starših te lastnice (ker se je pred kratkim odselila) in je njegov "gospodar/skrbnik" v večini njen oče, njo tudi ful uboga, prav tako ima rada to našo kolegico (bodočo mamico), potem jaz recimo psico brez problema vozim na sprehod ko gredo na dopust (če pač jaz ostanem doma), psica me ima tudi ful rada. Skratka hočem povedat da smo veliko skupaj prav tako pa je z nami velikokrat ta pes, ki ima lastnika bolj na papirju, ubogal pa naj bi bolj use oz nobenega. Vem pa da mi je težko sploh kaj odgovorit.

Mislim da bom kar v pasji šoli vrašala, kaj in kako, ko bom svojega novega psa peljala tja (kar je pa tudi že nov in podoben problem (tu gre za psa mladička in ne otroka) v zvezi s to psico, ki pa je povezan z mano). No če mi bodo tam kaj znali pomagat.

LP

mi imamo senega soseda-fantka starega ene 4 ali 5 let. je zeloooo siten, ves čas tuli, se ganja mimo hiše z ropotajočimi vozili, vpije, cvili. Fabiji gre že od malega na živce, saj ji tudi nagajal. Če bi se v trenutku, ko ta mulc zganja svoje norčije, utrgala iz povodca, bi letala nasravnost k njemu in skočila vanj. Ali bi ga ugriznila ne vem. Sigurno pa za otroka to ne bi bila prijetna izkušnja. Ta mulc večkrat pride k nam na obisk - k sestrici. S Fabijo ni nobenega problema, je zraven, ko se igrajo, komot jo boža. Tudi cvili kdaj po hiši, kar Fabijo sicer naredi malo živčno, ampak se pač umakne na svoj prostor. Se pravi-v naši hiši - vse ok, če bi ga pa zunaj med akcijo ujela, pa.... ???

ppetra: glede na to, da pes sploh ni od bodoče mamice, ampak od ene 3. osebe se jaz e bi preveč obremnjevala. Najbrž lastnica psa ne bo sedaj šla k raznim pasjim psihologom itd, zato ker ima prijateljica psa! Ne bi rekla, če bi ona postala mamica. Glede na to, da je pes agresiven do vseh, posebno pa do otrok... najbrž na morju nima kar spuščenega, da teka okrog!

Če je pes privezan in ima prijateljica otroka ves čas pri sebi (dojenčka), bi že šlo. Ko bo pa mulc začel hoditi ali če je pes spuščen, pa pač ne boste hodili skupaj na morje z otrokom in psom.

ups, predprejšnji post spada v drugo temo

Ja  saj to je problem, točno na morju smo na parceli z ograjo in je pes spuščen. Recimo da bo otrok ves čas na mizi v tist lupinci (ali pa na stolu), kaj pa če bo hotel pes vsseno do njega? Še to, če gremo vsi na morje ni potem nobenega doma, da bi psa peljel vn na sprehod.

Bolj ko psa ločuješ od nečesa, bolj mu je zanimivo. Če že, potem je najbolje, da se pes in otrok kontrolirano seznanita, kot pa da pes prileti do otroka (vedoč, da tega ne sme) in mu res kaj naredi, ne da bi to hotel.


Hotel?

jaz nimam otrok, tako da ne morem pametis solit.

Mislim pa, da je situacija precej jasna. Pes se najbrž ne bo spremenil. MAmico bo strah zase in za otroka tudi, če pes otruku ne bo nič hotel! Takšen dopust v strahu pa tudi ni kaj prida ane. Se pravi, da pač bo treba it na dopust drugem ali pa brez psa oz brez otroka.

Ja, očitno bomo šli v dveh skupinah na morje :), jaz z novim kužkom in ta kolegica s svojim otročkom skupaj, ostali pa s psico.

Sem upala, da bom dobila kakšne bolj vzpdbudne informacije :-\

No sicer bom pa kmalu, že čez par mesecev, videla, kako bo.

Evo nekaj naših slikic:
Jan (http://oscar.moj-album.com/slike/824049/CxmVSHZeaQBjk4cA.v.jpg)

Sedaj pa še meni najljubša:
(http://oscar.moj-album.com/slike/824049/nPi0SLEVWpg5PTdU.v.jpg)

pred 4 leti sem dobila brata takoj ko je mami prisla domov smo dali psu povohati dojenčka in kasneje ni bilo nobenih tezav.vedno ga je pes pazil mu nosil zogice in se mu naajbolj pustil crkljati

V tej temi se pogosto mešajo novorojenčki, dojenčki in otroci. Slikce od Martince so slike otroka in ne dojenčka, še manj pa novorojenčka. Mislm pač, da se to ne sme mešati, ker je čisto nekaj drugega, če daš novorojenčka k psu ali pa otroka. Bistvo te teme je novorojenček in pes in ne otrok in pes. Otroka vendar nihče ne bo silil stran od domačega psa, vprašanje je ali dati novorojenčka takoj iz porodnišnice k psu. Mogoče na to odločitev vpliva tudi pasma psa, ter njegov značaj (npr. pretirano ljubosumje, verjetno ni dobro).

Novorojenček-otrok do štirih tednov starosti
Dojenček-otrok do prvega leta starosti
Otrok- od enega leta do pubertete

Vem Mojčica moja napaka, ker pač nimam slikic od Jana z psom , ko je bil novorojenček, ker še takrat nisem imela digitalca. Pa tudi drugega psa smo imeli takrat- 14 let starega čov-čova. Smo se pa obnašali kot, da nič ni, za psa je vse teklo normalno dalje. Moram celo povedati, da novorojenček takrat psa sploh ni zanimal. :)

Tudi mojo novofundlandko prvi otrok kot "novorojenček" ni preveč zanimal, bomo videli kako bo čez par tednov, ko bomo dobili drugega "novorojenčka".

Če pa je pes po naravi ljubosumen, bo tako na novorojenčka, dojenčka kot otroka.

To, da se psa drži stran od dojenčka je najboljši način za ustvarjanje problemov v prihodnosti. Dva primera iz resničnega življenja:

Prvi primer: Takoj ko so nečakinjo prinesli iz porodnišnice, jo je dal svak na tla, da jo je domača psica prevohala in tudi polizala. Tudi potem so pazili, da psice niso zapostavili zaradi otroka. Rezultat: nikoli nobenih problemov, pa imajo že tretjega otroka. Psica je na otroke čisto nora in lahko z njo delajo dobesedno kar koli (v stilu- otrok priteče do nje in se vrže nanjo, ko psica spi. Vse kar se zgodi je, da dobi otrok en velik slinast poljub.) ;D

Drugi primer: prijatelji so dobili dojenčka in ker je mamica obremenjena s čistočo, je bila psica večinoma zaprta v drug prostor. Dojenčka pa še povohati ni smela, kaj šele, da bi ga polizala. Rezultat: še po treh letih otrok in pes ne moreta biti v istem prostoru, saj je psica bolestno ljubosumna na otroka in ga je že poskušala ugrizniti. Tudi otrok ni navajen psov in ima do njih neprimeren odnos. To je otrok, ki je mojega psa iz čistega miru brcnil v glavo, ko so bili na obisku pri nas.  >:(  ???

Mislim, da je logično, kako bomo delali mi. Glede možnosti, da se dojenček česa naleze od psa - zdravnik mi je rekel, da če je pes razglisten in zdrav, ni popolnoma nobenega razloga, da bi ga držali stran od dojenčka. Pa tudi to je rekel, da je več verjetnosti, da mi kakšne bacile prinesejo obiski kot pa pes.  8)

Tudi mene nekateri dobromisleči strašijo, da bo treba dati psa stran, pa se jim samo smejim. Poskrbela sva, da ima otroke rad (mislim, da je povsem jasno, da je vse tri nečakinje tudi on takoj prevohal in preljubčkal in k nama kolegice vodijo 'socializirat' svoje otroke  ;D ) ), že zdaj smo uvedli red, ki se ga bomo lahko držali tudi potem, če pa bo vseeno prišlo do kakšnih problemov, jih bomo pač reševali sproti.

Pri nas imamo ravno tak problem zdaj! Živimo v večstanovanjski hiši skupaj z družino brata mojega dragega - imata zdaj nekajmesečnega dojenčka. Kljub temu, da smo se pogovarjali, da bo treba biti pozoren na psa, pa da se bo delalo pravilno, sta tudi onadva obsedena s čistočo. Moj pes dojenčku niti blizu ne sme, kaj šele da bi ga polizala! Pes seveda sili tja, ker je firbčna (1 leto stara prinašalka), oni pa jo stran odganjajo. Pa se nič ne da dopovedat. Po drugi strani pa otroka vlačijo na bazene plavat pa ne vem kaj še vse, kjer v 1 minuti dobi 5x več bacilov, kot bi jih z 1 pasjim poljubčkom :(((

Res upam, da ne bo posledic. Jo pa zaenkrat poskušam čimbolj izolirat od otroka, namreč da sploh ne pride to kontakta - ne bi rada, da pes dobi negativne izkušnje z otrokom - namreč tudi sama pričakujeva jeseni naraščaj in bi rada naredila tako, kot je treba.

sabina, prvega primera se bom držala jaz. Lep primer si napisala, ko bom pripravljena za novorojenčka, bom točno tako tudi ravnala.  8) :)

Jaz se držim kar prvega Sabininega primera.

Moja hčerka in psička
http://soca.moj-album.com/album/1418717/?os=3040850

....prepričana sem, da bo to ena velika ljubezen  ;)

Joj, Kast, kakšne super slikce! Meni je tako lepo videti, kako nežni znajo biti naši razgrajači do dojenčkov.  :D

Kast, super slikce!  :D

Pa napiši še če je mogoče kateri od teh otrok na kaj alergičen!  ::)

Opazila sem, da nisem cisto nic napisala v to temo... :-[ :P

Tako, da sedaj, ko je tema malo bolj aktualna porocam kako so se stvari odvijale pri nas... Potekalo je nekako tako kot opisuje sabina v prvem primeru. Ko smo prisli z naso puncko iz porodnisnice sem lupinico polozila na tla in nase "babe" so si jo z zanimanjem ogledale. V glavnem sem opazila, da so do nje dobile "respekt" in si niso upale prevec blizu. Tudi sedaj jo sicer pridejo pogledat in pozdravit, dovolijo tudi, da jih vlece za dlako, usesa, rep (potrpezljive, kot vsak Beardie pac :D), vendar nimajo pretirane zelje po tem, da bi se ukvarjale z njo. Povsem za svojo pa si jo prisvojila Sally, ki ji je ob prihodu namenila velik poljubcek, ter ji tudi kasneje namenjala vso pozornost. :)

V temi, ki je bila namenjena Nicole sem sicer ze prilepila slikico dojencice v lupinici, ker pa ne morejo vsi do tiste teme (samo od midijev navzgor) jo objavljam se enkrat tukaj...
(http://www.starsatsea.net/slike/nicole05.jpg)

Moram pa opisat pripetljaj, ki se je zgodil kaksen mesec po prihodu domov...
Nicole je bila zejna in je zaradi tega jokala. Postavila sem jo na sredino svoje postelje in odhitela v kuhinjo, da bi segrela vodo in pripravila cajcek ter ji ga cimprej prinesla ter jo potolazila. V vsej naglici sem pustila odprta vrata spalnice... V nekem trenutku pa je nehala jokati, zato sem stekla do sobe in opazila prav nenavaden prizor. ??? Sally je skocila k njej na posteljo, se ulegla poleg nje ter ji poklonila nekaj tolazilnih poljubckov, kot bi hotela reci "Ne joci detece, vse bo se dobro..." Nicole pa jo je le zacudeno opazovala in se ji nasmehnila. :D Skratka, nisem vedela,da imajo nekateri psi tudi taksne neverjetne sposobnosti tolazenja dojenckov... :)

Za popestritev teme pa objavljam se eno danasnjo slicico...

(http://www.starsatsea.net/slike/mp/nicole-puppy.jpg)
Nasa 8-mesecna dojencica Nicole s pasjimi "novorojencki" :-*

 ;D ;D ;D kako lepe slikice :D :D :D

Kako je luštna Nicole, še posebno v taki družbi  :D

Živjo!

Evo, po nasvetih iz prejšnjih postov je naše snidenje bilo takšno:

http://www.moj-album.com/album/3208754/?os=3208756

Vse v najlepšem redu, Tor preveri za vsak najmanjši šum kaj se dogaja pri Ažbetu, na trenutke je že kar smešno.
Skratka, začetek odličen, kako bo v prihodnjosti pa kasneje.

Veliko veselja z vsemi družinskimi člani vam želim!

lp,
Uroš

Mi pričakujemo naraščaj v začetku avgusta in upam, da bo tudi pri nas izgledalo tako simpatično kot pri vas!

LP, Barbara

Mene je pa začelo še malce bolj skrbeti  :(
Zadnjič je menda psička, ko naju ni bilo zraven, šavsnila proti nečaku (6 mesecev) - tašča ga je imela v naročju in se je sklonila k psički. Potem se je menda umaknila in šla stran, ker ni vedela kako drugače reagirat. Otroka sicer ni šavsnila, je pa šavsnila proti njemu, da ne bi kdo narobe razumel ...
Me je kar šokiralo! Kako ravnat v tem primeru? Bi jo morala tašča počit po smrčku?

Kot sem pisala na prejšnji strani:
"Kljub temu, da smo se pogovarjali, da bo treba biti pozoren na psa, pa da se bo delalo pravilno, sta tudi onadva obsedena s čistočo. Moj pes dojenčku niti blizu ne sme, kaj šele da bi ga polizala! Pes seveda sili tja, ker je firbčna (1 leto stara prinašalka), oni pa jo stran odganjajo. Pa se nič ne da dopovedat."
je očitno to že posledica.

Skrbi me, kaj bo, ko bo prišel novembra najin novorojenček, upam da ne bo obeh povezala in mislila, da je to nekaj slabega. In še nekaj - ali je pametno v mojem primeru lupinico postaviti k psu in se umaknit?

sammy82, jaz sem bil vseskozi zraven, saj nikoli ne veš kakšna bo reakcija, čeprav nismo imeli nikoli nikakršnih problemov.

Ampak ko smo vzpostavili prvi stik, je vse v najlepšem redu.

Le peno ob ogradi posteljice smo nato morali odstraniti, ker je Tor takoj, ko se začne Ažbe malce glasneje oglašati, ob posteljiici, in ker ga na začetku ni videl v posteljici bi naredil vse da bi prišel do njega oz. je začel cviliti in lajati.

lp,
Uroš

Midva imava basset hounda - kao full prijazen do otrok, ampak smo imeli najprej en dogodek, ko se je izkazakl za absolutno neprijaznega, drugič pa je med igro po nesreči zamenjal nečakovo roko za žogo.  No in sva ga že začela navajt na dojenčka - lupino sva postavila na tla in vanjo dala tistega tavelikega dojenčka. Potem se pa kar mal pogovarjava z dojenčkom in seveda pride kuža zraven, pa mu ves čas govoriva lepo , lepo , in kar upava, da bo vse o.k.

So pa vsi od sorodnikov blazno skeptični - predvsem staristarši in tete ter strici.

LP vsem

mojčica posilja spodnjo fotko s komentarjem:

(http://www.mojpes.net/fotke/mojcica101.jpg)
Moja psička Bailey in moj nečak.

Danes se je pri nas zgodilo nekaj nenavadnega. Bila sem pri obisku pri babici, ki še vedno hrani dojenčke iz mojega otroštva. Pehta je nekam izginila in naenkrat je začela lajat. Grem pogledat in najdem....pehto na postelji zreven nje pa dojenček. In očitno še ob odhodu ni skapirala, da je pravzaprav igrača.
Vem, da ste že omenili dojenčke-igrače.... No in sem kr zagrabla in jo navajala na dojenčka. Blo je vse ok, čeprav res nima občutka, ker tako močno tišči zraven gobec, da sem jo morala cel čas opozarjat in kasneje je bila tudi jezna name.
No tako, da vsi tisti, ki pričakujete otroka, najprej umetnega preden priveka na svet pravi.

Lp

vsi, ki vas zanima kaj so ugotovili strokovnjaki, je en lep kratek clanek o dojenckih in psih in prav zanimive ugotovitve so podane:) v junijskem kinologu

Pozdravljeni!

Ker imam trenutno veliko dela z novim članom družine, ki je star 14 dni, žal nimam časa, da bi poiskala temo, kjer se je mogoče že oglasil kdo s podobnim problemom.

Na kratko naj opišem v čem je problem. Imam psičko dobermanko, ki živi z mano že 10 let. S partnerjem sva skupaj 3 leta in oba jo imava neizmerno rada, tudi ona ga je sprejela za člana krdela. Prejšnji teden sem prišla iz porodnišnice z najinim sinčkom in glede na dosedanje forume so vsi pisali, kako lepo je njihov kuža sprejel novega člana, da ga je povohal in vzel za svojega. Pri nas žal ni tako. Najina kužka očitno misli, da je mali maček ali kaj  :-[, saj ko mali zajoka ona čist znori. Sicer vem, da je možno, da se navadi, ampak vedno morava bit pozorna, da mu ne pride preblizu, saj se ful čudno obnaša (cvili, trese se, včasih godrnja). Trenutno še gre, ne vem pa kako bo, ko bo imel partner konec očetovskega dopusta in bom ostala sama z njima  :'(.

A je kdo imel podoben problem in kako se je rešilo? Ne želim si biti postavljena pred dejstvo, da je treba psičko dati stran, čeprav mi je seveda sreča in zdravje dojenčka prioriteta. Psička živi z nama v stanovanju in čeprav smo v hiši ni možnosti, da bi bila zunaj, ker ni navajena. Do kdaj tolerirati čudno obnašanje? Prosim za kakršenkoli nasvet, tistih, ki imate izkušnje, saj v teoriji že vem, kako naj bi vse skupaj potekalo :-[...

Hvala!

Sicer je tole že en mesec stara tema, pa vseeno ...

Pravijo, naj bi še pred prihodom iz porodnišnice psu dali za povohat plenico ali kaj takega, kar diši po dojenčku ... No, to v teoriji, izkušenj tudi jaz nimam.

Sicer nimam psa, če bi ga pa imela, bi ga z dojenčkom spoznavala počasi in z veliko potrpljenja. "Stran" (torej za vselej) ga pa nikakor ne bi dala. Ker imam dvomesečnika, vem koliko je dela v prvih tednih, zato bi si takrat poiskala pomoč ali pa bi psa začasno poslala na počitnice recimo k staršem in s spoznavanjem začela, ko prvi, jokavi tedni minejo.

Ker je že en mesec od pisanja, me zanima, Gala, kako ste tole potem rešili pri vas.

LP

No mogoče bo kateremu prišlo prav.
Mi smo naše res počasi navajali na našo Niki. Bil je pa največji problem s Pinkyco,ker ona pa obožuje otroke in ona bi jih podrla, prelizala,polubčkala...In sem jo že pred tem odvajala takšnega norenja.Ko je bila Niki že z nami in smo šli na sprehod je hotla v voziček zlezit.ampak počasi s trudom smo jo navadli da mora biti nežna.Princ se pa v bistvu sploh ne zmeni za njo.jo pride pogledat,povohat in to je to.on je bolj tak flegmatik.
bi pa res svetovala,da se psa ne izolira stran od otrok in pa nikoli otroka in psa samega puščat, to jaz še zdaj ne,pa sem lahka ne vem kako prepričana. privajanje pa naj poteka počasi in naj ima pes tudi dovolj pozornosti.

Pa še nekaj od naših dvek,ki se totalno obožujejo

(http://www.moj-album.com/slike/518819/RuMrC0GqgXRyI2ES.v.jpg)

(http://www.moj-album.com/slike/518819/Ewmz2lRu0Ze9UX9j.v.jpg) ;D

(http://www.moj-album.com/slike/518819/LTrWuYfKxMQRV8ak.v.jpg)

in še ena s Princem
(http://www.moj-album.com/slike/518819/exqOKKjBZh4ZstPY.v.jpg)

Lepe slikce... Če slikaš enga otroka zravn psa, se res lepo ujema in je slika ful lepa!

Še jaz dodajam eno slikco:
(http://www.moj-album.com/slike/7624883/Y5dKgEs4jTRgTpm7.v.jpg)

Mi nismo imeli nobenih problemov, ker je bil Azzuro od prvega dne našega prestolonaslednika prisoten in to pri vsem -> previjanju, kopanju, spanju. Ko sva s tamalim prišla domov iz porodnišnice, ga je sprva le povohal, potem se nekaj časa ni zmenil zanj (ker novorojenček je precej nezanimiv za pasjo družbo ;)), so ga veliko bolj zanimale igračke, ki jih je dobil tamali, pa je občasno kakšno izmaknil (ker ima RESSSNIČNOO pomanjkanje igrač in seveda so recimo otroške igrače dosti boljše za raztgat kot pa njegove žoge, pa tudi plastične grabljice in lopatke in giant lego kocke so nekaj enkratnega za grizt ;D). Ko je začel tamali plazit, pa je postala zadeva veliko bolj zanimiva, ko je začel hodit, ga je Azzuro nonstop spremljal in na svoj smešen pasji način gledal, ali bo padel ali ne. Sedaj ko je tamali star 2leti je pa itak superca. Ko gremo na sprehod, mora on držati povodec, on bi ga česal, on bi mu uval tačke na nogah, ko pridemo iz sprehoda, redno preverja, ali ima čisto vodo, celo pokriva psa, ko zaspi ;D :D
V glavnem, če hočeš se vse da. ;D

pol sta pa približne starosti kot naša. Pa ona ima tudi takšno skrb in more pri vseh zadevah pri psu biti obvezno zraven.

Ko sem se jaz rodila, je morala moja mama svojega pudeljčka dat živet nazaj k svoji mami, vendar je to izredna situacija. Šlo je za psa, ki je dobesedno doživel napad in padel skupaj na vrhu Rožnika, ko je videl, da je moj (kasneje) oče prijel mojo (kasneje) mamo za roko... So ga panično nesli v avto in na veterino, seveda, kjer niso ugotovili nobene zdravstvene težave - so rekli, da je šlo le za napad histerije zaradi ljubosumja.  :o
No, takega psa  verjetno res težko navadiš na to, da ni več edini v tvojem življenju.  ;D

Zdaj, ko jaz pričakujem naraščaj, imam pa srečo. :) Timi je najbolj zlat in najmanj ljubosumen kuža na svetu. Otroke ima rad, celo če so glasni, ga cukajo itd. Pa tudi za mojega "pasjega" mačka me ne skrbi prav zelo, ker  je res en tak kuža po značaju - pusti si dopovedat stvari (pa pride, če ga pokličeš, kar je sploh hecno; lahko rečem, da ima 100% izdelan odpoklic - včeraj sem ga poklicala, ker nisem vedela, da ravno je - in to konzervico!!!; je pustil vse skupaj in prišel k meni  8) ;D).

Kakšno po dojenčku dišečo coto jima bomo vseeno predhodno predstavili, čeprav sem sigurna, da bo Timi ravno tako navdušen nad novo pridobitvijo, kot je bil, ko sem domov nosila mačke.  ;D ;D ;D

Lp, 5ra

A ima kdo izkušnje z več psi, recimo dvema v hiši in novorojenčkom, oz. tako, da pride drugi pes v hišo šele par mesecev po prihodu novorojenčka?

Poznam družino, ki ima 3 pse in 2 otročka. ko se jima je rodil prvi, sta bila 2 kosmatinca doma, tretja je prišla po novorojenčku. Ni bilo problemov. Tudi ob rojstvu drugega otroka ne.

Tudi mi čez slabe tri tedne pričakujemo novorojenčka. Doma imamo pasjega mladinca (10 mesecev bo star ob prihodu dojenčka). Nameravam se maksimalno potruditi, da bo psu prihod novega člana prijeten in da se ne bo počutil prikrajšanega za karkoli. Pes do sedaj ni nikoli kazal ne ljubosumja ne agresije, je izjemno prilagodljiv in neznansko navdušen nad otroki, zato me ne skrbi preveč, da dojenčka ne bi sprejel.
Kolikor psa poznam, se mi pa zdi precej verjetno, da bo prva reakcija na otroka pretirano evforična; pes je mlad, energičen, vihrav in kot sem že rekla zeloo navdušen nad otroki, zato nisem ravno prepričana, da bo znal biti dovolj nežen.
Dojenčka mu nameravam "predstaviti" tako, da ga bo lahko povohal/polizal, a kako naj reagiram na morebitno pasjo evforijo (skakanje, pretirano lizanje ali grizljanje)?
Saj načeloma obvlada pravila človeškega bontona ob srečanjih, me uboga in upošteva, se pa še vedno zgodi, da ga kakšna situacija čisto prevzame in takrat ne more kontrolirati svojega navdušenja. 

Daj ga na sedi in nagradi z mega okusnim priboljškom?
Boljše ideje nimam....

Včasih nas naši kosmatinci zelo presenetijo. Jaz imam pozitivno izkušnjo s psom moje prijateljice, ki je zelooo navdušen nad mano ko se vidiva in sem pričakovala, da bo skakal in evforično odreagiral tudi ob otroku, pa ni bilo tako. Navdušeno je najprej vohal kaj je v vozičku, kasneje pa je lepo ovohaval rokice, nogice in je bil ves iz sebe, če mu je uspelo copatek/nogavičko sunit iz noge potem pa je tekel s tisto nogavičko v gobčku in izzival.  ;D

Tudi ti ne biti pretirano navdušena, ko se boste spoznavali. Deluj umirjeno in pozitivno.  ;)

He he, sem že pozabila na vse to :D

Ja res je, kako te lahko en tak norc preseneti. V bistvu sem pričakovala, da bo zrušil vsaj voziček, če ne kar mamo in očeta zraven, tako kot po navadi ::) pa nič od tega pol ;D je točno vedel, kam malo bitjece spada, že po vonjavi mu je bilo jasno, da je naše :-* In tako je imel samo rad rad rad ;) Rušiti je začel potem pozneje, ko je bila ta mala že večja :P Je pa res, da je bilo v veliko pomoč že to, da mama ni nič kaj komplicirala, če jo je malo poslinil in celo prelubčkal :-*

Drugače je pa tako kot z vsem ostalim. Učenje in vaja. Če ne pokažemo, kaj bi radi od njega, tega ne more vedeti. Primerjava je žal najslabša možna, sorry, ampak tako kot se mora vsesti, ko dobi posodo s hrano, da nam ne skače po glavi in se čaka in ponavlja vajo, dokler res ne sedi, tako približno bi sestavila tudi spoznavanje.

Aja, pomaga tudi seveda, če že prej pozna kakšno povelje za mirno in nežno pozdravljanje, recimo "pazi" ali "lepo" ;) to lahko vadite z malimi muckami, zajčki, hroščki,... v smislu da lahko gre pobliže pogledat, če se bo mirno obnašal :)

Ja skogkatt, kje so tisti časi.  :P

Ampak Maj je rušil zato, ker smo se videli na vsake kvatre in je bil tako zelooo vesel, ko nas je videl.  :D :D To se pri domačem psu po mojem ne bo dogajalo.  :)
Sicer pa Laetitia tukaj (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,36302.msg674689.html#msg674689) je tema, ki te bo prevzela. Pa povprašaj še Vixen za kakšen nasvet, ko ima sveže izkušnje.   ;)

 ::)

Oooo, hvala za spodbudne odgovore! Nekako tako, kot je videti na slikicah od Vixen, si tudi jaz predstavljam srečno otroštvo tudi za mojega sina  :D Odraščati z živaljo (ali še bolje z živalmi) se mi zdi velikanski privilegij za otroka. Kaj več kot enega psa si na žalost ne morem privoščiti, ker se bomo še nekaj časa stiskali vsi v eni sobici (dokler ne uredimo stanovanja), pa mislim, da ne bo nihče zaradi tega pretirano trpel :D Naš peso Arti (airedalček) je pa itak krasno bitje - prijazno in prijateljsko do vseh in vsakogar, ga pa še daje mladostna razposajenost, kar niti ni nenavadno za njegove rosne mesece. Morda me bo pa res, kot pravi Oxer, presenetil in bo reagiral popolnoma umirjeno. Do sedaj me je, moram reči, presenečal samo v pozitivnem smislu.

Torej skrbi na stran.  ;) Vem, da boste ob spoznavanju previdni in da boste prav ravnali.  :)
Si mislim, da se bo tudi pri vas odvijal sam kič. :-*

PRi nas doma pa nimamo tako zelo zelo dobre izkušnje, nočem te strašit Leatitia, ampak je tudi naša zver bila taka mladostna in živahna in nikoli agresivna, ko smo pričakovali sestro. pa je kljub vsem Zalinim pleničkam, ki smo mu jih prinesli iz porodnišnice ni sprejel najbolje. nekako smo bili dogovorjeni da nikoli in nikdar nista sama in da je eden ali drugi vedno na očeh nekoga odraslega oz skoraj odraslega. danes sta Oto in Zala nerazdružljiva, še spi ne več pri meni ampak pri Zali :)

Sej tole kar je napisano v zgornjem postu velja vedno in za vse pse in otroke, oz. kar otroke in živali!

Tudi psa je treba naučit, da ne posega v otroka in obratno.

...da ne bo kdo mislu, da pa tega ni potrebno počet, če se ima mirnega, nežnega in skuliranega psa...

Sama poznam nekaj primerov, ko se prihod novega člana družine ni končal najbolj :(
Pri enem primeru je pes, ki je bil na verigi otroka starega 2 leti dobesedno skoraj raztrgal, fantek je mel grozne travme in kar zajetno število šivov po glavi.. hvala bogu ga ni zagrabu za vrat. Usmrčen še isti dan.
Pri drugem primeru pa je pes bil tako ljubosumen da je večkrat prevrgel voziček in se znašal nad njim.. hvala bogu otroka takrat ni bilo v njem.
Oba primera pa po mojem mnenju prikazujeta ogromno zapostavljenost psa. Torej je krivda za napad psa predvsem na rokah mladih staršev, ki psa niso pripravili na prihod in ga seznanili z novim članom družine.  >:(
Se mi pa dozdeva, da je takih primerov veliko, predvsem po vaseh in v družinah, ki imajo pse čuvaje, ki velik del življenja preživijo na ketni.

No, da bodo moje dileme, ki sem jih pred dobrimi tremi meseci načela v tej temi, dobile epilog...

Bilo je evforije, skakanja, cviljenja, joka in stoka, kot sem pričakovala.
Bilo je tudi pametnih in dobronamernih komentarjev s strani bližnjih, ki jih ne bom pisala, ker je bilo že veliko povedanega o tem.
Toda vztrajnost in priboljški delajo čuda (pri psih, za ljudi še nimam rešitve) :P
Psa sem nagrajevala, ko je bil zraven dojenčka umirjen, če je norel, sem preprosto šla z otrokom stran. Potrudila sem se, da smo bili čimveč skupaj, da smo skupaj počeli stvari, lahko ga je povohal in polizal, ampak samo, če je bil popolnoma miren (kar je bilo sprva znanstvena fantastika). Mislim, da ni trajalo niti mesec, ko je pes bil popolnoma "skuliran", jaz pa sem kar žarela od ponosa, hehe. Če se mi ne bi sorodstvo vmešavalo, mislim, da bi nam uspelo veliiko prej, tako sem pač "trenirala", ko smo bili sami. Danes ga seveda vsi hvalijo, kako je priiden  ::)
Upam, da mi bo uspelo dodati fotke


[attachment deleted by admin]

Zadnja fotka zmaga, je pa tako nekaterim uspe združit oboje , nekaterim pa ne. Ampak sem prepričana da uspe tistim, ki vztrajajo in v prvi fazi ne delajo panike in se tega lotijo umirjeno. Nam je pred leti uspelo in ker sta oba otroka zrasla ob psu, ki je že pokojn, sta zahtevala, da si nabavimo novega in sedaj imamo 2 otroka in 2 psa
Uživajte še naprej

Ja, verjetno je težje tistim, ki imajo ljubosumnega psa, ali pa, če pes ne mara otrok.
Mi smo morali delati le na samokontroli, sicer pa ima pes tako prijeten karakter, da ga lahko samo iščeš:-*

Bravo! <:]

In za moje pojme edino pravilno, sorodniki in ostali naj se pa nekam zaletijo. ;)

Naš Tibor sicer ni več novorojenček, ker ima že štiri mesece in pol, ampak bom kar v tej temi nadaljevala. Včeraj sta mi Tibor in Arti podarila prekrasen trenutek. Sončili smo se na Artijevem ograjenem travničku - no jaz in Tibor sva se sončila, Arti je pa norel naokrog s svojo kuro  ;d Ko se je zasopel ustavil blizu naju, je Tibor prvič samoiniciativno stegnil rokico proti Artiju, da bi potipal njegov kožušček (smo pravkar prišli v fazo grabljenja predmetov in nošenja v usta). Divjak in norec Arti je obmiroval in (prisežem da) z nežnostjo opazoval, kako dete grabi po njegovi dlaki. Potem ga je polizal po rokici in oddirjal spet naprej, kot da je na vzmeteh. Jaz sem bila čisto očarana.
Fotoaparata nisem imela zraven, da bi dokumentirala, imam pa slikico (tudi od včeraj), kako mulca gledata, kako mama pripravlja njoke  :D

[attachment deleted by admin]

Aja, kura je gumijasta, da ne bo kdo narobe razumel...

 :D
Super :)

Luškan fantek in priden Arti  :D kaj še hočeš lepšega  :-* :-*

Tudi če nek pes ne mara otrok, to niti slučajno ne pomeni, da se ne navadi na domačega. Moj samec malinois je vedno kazal tendenco, da bi napadel otroške vozičke. Prav tako mu ni bilo niti slučajno za zaupat ob cvilečit in dirjajočih malčkih, še najmanj, če so sabo vlekli kakšno igračko, se poganjali na poganjalcih ali podobno.
Ampak, ko smo dobili naše dojenčke ni nikoli posklušal napasti našega vozička , navadil se je tudi na ostale specifike. To se je preneslo tudi na odnos do tujih otrok (se je bistveno izboljšalo).
Hočem samo povedat, da ni za obupat in paničarit niti , če ima kdo psa, ki "ne mara otrok". Seveda pa pri vseh, pri takih pa še posebno, velja nadzor in opazovanje vsako sekundo, kajti tudi najprijaznejši psi imajo kosmata ušesa in tudi "najmanjši ugrizek  iz ljubezni ali igre" , lahko pri človeških mladičkih povzroči veliko poškodbo.

pri nas je zaenkrat vse skupaj prav super. Tamala se navaja na pse in na hrup, psici pa na novega prišleka. Starejša psica (Bina) je bila sprva ful zaščitniška, kamorkoli sem šla jaz s hčerko, je šla za mano, ko je prišla v sobo, je najprej šibala pogledat kje je hčerka... Daja (mlajša psica) se notri niti ni zmenila za Tejo. Če se je začela jokat, je šla raje kar ven iz sobe. Zunaj je pa druga zgodba. Se pa Daja drži vozička skoraj kot klop.

Pred rojstvom Tejo sva se obanašala normalno, Bina in Daja sta bili povsod zraven (ko sva sestavljala pohištvo in opremljala sobo)... Nisem ju nikoli odrivala stran. In tudi po porodu, ko sem imela Tejo v naročju in je prišla katera zraven, je nisem napodila stran, ampak sem ji namenila delček pozornosti. Ko pokažeta voljo, da bi radi povohali Tejo, jima to pustim. Na srečo nista navajeni lizanja in tudi grobi nista. Več pozornosti bo potrebno takrat, ko bo Teja začela hodit naokoli. Sploh zaradi nerodnosti mojih psic  ::)

Takole pa je bilo spoznavanje Bine in Teje:
(http://www.tyronica.si/fotke/all/Teja/teja-bina.JPG)

Saj je glava od psice enako velika kot otroček :-* :-* :D

Ejej, kako ste dobri.  :-* :) Bina je zakon. ;)
Imam pa tudi jaz psico, ki ne mara otrok in z necaki cisto normalno funkcionira. Ves cas delamo na tem, da jih ignorira in da jo oni bozajo izkljucno ko jaz dovolim. In taveliki punci je zunaj ze celo palico prinesla. :) :D

Super ste :) :) ;)
Te znajo pesjanke presenetit in silno pazit, ko bo Teja okrog zacela sibat. Sploh niso tako storasti tile velikani, ko imajo pod in med nogami male cloveske zverce :D :)

hja, če sklepam po tem, kakšna je bila Bina, ko je imela mladičke, potem ne bom nič presenečena  :P je prišla v kotišče in se usedla kjer ji je rit padla na tla; se ni sekirala, če je bil mladič spodaj  ::)
 pestro bo :D :D

Kakšne dimenzije glave in dojenčka poleg, the best, res!
Pa čestitke za malčico in za uspešno spoznavanje :).

Uau, luškana slica male dojenčince in velike pasje glave  :D :-* :-*

Uau, ta slikica Bine in male Teje mi je pa fuuuul všeč!!! :D :-* :-*

No, torej zadeva je taka: čez dva meseca pričakujemo naraščaj, trebušček že pridno raste. Kar pa je ob enem tudi ovira pri ukvarjanju z dvema psoma. Glede na karakter psa in psice, sem se do sedaj poskušala ukvarjat z vsakim posebej. To pa je čezdalje manj izvedljivo glede na to da sem hitro  utrujena in tudi prepogibam se težje (metanje žogice).
Pes (3 leta) lepo hodi na navadnem povodcu. Psička (1 leto) na navadnem povodcu vleče, zato uporabljava fleksi po potrebi (ob cesti itd.). psičko sprehajam ponavadi kar brez povodca, greva z žogico na sprehod in ne opazi ničesam drugega kot žogo. Torej tu je edini problem, ker mi žogico vrže na tla ne pa v roko (sicer je pa itak nizka tako da se moram v vsakem primeru sklanjati).

V preteklosti sem oba psa razgibala tudi s tekom ali kolesarjenjem, kar pa tudi sedaj odpade (še sebe gor ne spravim, kaj pa da bi si upala s psom kolesarit v 8. mesecu). Torej sploh zadnji mesec so se sprehodi skrajšali, igra je bolj skupna na dvorišču. TO je moj delež. Pomagajo pa tudi ostali člani družine s sprehodi, vendar se mi ne zdi da je to dovolj.

Zanimajo me vaši predlogi kako naj v naslednjih mesecih nosečnosti in preden si tudi opomorem od poroda, pošteno razgibam psa in s z njima aktivno ukvarjam glede na svoje zmožnosti, saj mi je čas ki ga preživim z njima nekaj dragocenega in mi je kar težko pri srcu ko vidim da ne zmorem biti enako telesno aktivna kot prej.

Za metanje žogic se dobi po trgovinah METALEC ŽOGIC, s katerim lahko žogico tudi pobereš iz tal ne da se kaj pretirano sklanjaš  ;)

Sicer pa naj ostali člani družine še kaj pomagajo 8)
V skrajnem primeru pa gre lahko tudi kakšen pes v varstvo v najbolj kritičnem obdobju, če nikakor nebi mogla potrpeti tudi s kakim tednom manj gibanja. Ali pa kakega sprehajalca psov dobit, da ju zlaufa. Kako pogosto je pač odvisno od dogovora.

Fajn je čimprej uvest nekoga, ki bo v času, ko te ne bo, skrbel za psa, drugače boš imela veselje (sprobano). Jaz jo še vedno skoraj dnevno ob kolesu laufam, ker peš ne gre več daleč (dojenček pride po miklavžu). Tudi na rolerjih greva precejkrat, malo kasiraš čudnih pogledov, ampak se da. V bistvu ne vem, kaj je s kolesom narobe (razen če ti presodiš, da res ne moreš ali če misliš padat), mene ves čas rešuje in se mu zlepa ne odpovem. Nič ne bo narobe, če jih navadiš malo kdaj tudi bolj mirno živet, da ne bo potem dojenček v njunih glavah kriv za spremembe. Bo šla pač kaka žvaka več, igrač jima nakupiš zanimivih za prvi čas po porodu itd. Pa če misliš kaj spreminjat, tudi daj zdaj, ne potem na horuk.

Po porodu ju tudi ne boš ti razgibala še vsaj tri tedne, če nisi ravno superwoman ;). Se pa splača od začetka navajat na hojo ob (moja hodi takoj za, jaz pa malo bolj od strani) vozičku, ker s tem pridobiš tisto osnovno varnost, da ti ne skače levo desno in po možnosti vozka potegne za seboj. Ko gre za vozičkom je pač treba bit podrejen in miren, al kako se že temu reče. Dva bi jaz navadila pač enega levo in enega desno in potem izbiraš širše pločnike. Moja je nepoboljšljiva skokica hiperaktivna, ampak to hojo je pa morala osvojit (včasih je bilo tud malo sile treba), ker drugače ne gre. No, pol bo pa luštno, ko se boste ujeli. Dolgi sprehodi so za psa tudi nekaj, ni nujno vse na šponing in domov. Boste šli pa recimo samo kilometrček ali dva, sedli na klopco in na sončku viseli, ti počivaš, njima daš nekaj za žvečit - se ni za bat, da bosta spala, tudi če ne boste ravno laufali.

Splača se kupit tudi tisti priklopnik za kolo, nekateri so narejeni tudi tako, da lahko lupinico namontiraš not. In potem greste s kolesom vsi, oz enkrat en pes, drugič drugi, odvisno koliko sta pridna ko kolesarite. Tako delamo mi, malo kombiniramo, malo kdaj pač kak sprehod zvisi in potem nadoknadimo s čim drugim zanimivim ali ga bolj na večerne ure prestavimo. Če je šlo pri nas do zdaj z dvema, bo šlo tudi s tremi mulčki, počasi človek neha komplicirat ;). Sicer pa - kaj je lepši izgovor, da zvečer, ko imaš vonja po bruhcih in stalnega visenja nekoga na tebi, vprežeš dragega, ker je treba 'nujno psa sprehodit'. Prideš domov čisto drug, super izgovor je in se res splača :).

Bi pa jaz rekla, da če jih imaš možnost kje prosto zlaufat, sta dva psa še manjši problem kot eden, ker se zamotita, zlaufata in naigrata med seboj. Silom prilike ju tudi dostaviš na kak travnik z avtom ali do kakšne vode in potem tam letata. Pa uno šeflo za žoge metat je tudi fajn kupit, ja.

Vidim ful napak, se mi je malo mudilo ::).

Metalec žogic je zakon ;) Imajo ga v mnogih pasjih trgovinah, pa še drag ni, tudi če se zgodi, da ga kje izgubiš, da ti ga kateri od pesjanov prežveči... Mi imamo enega "polovično dolžino", ki gre fajn v vsako torbo, in enega normalne dolžine, s katerim se da vreči TAKO daleč, da se pesjana garant zmatra ::) Meni je super, ker lahko komot poberem žogico brez sklanjanja. In tudi moja psica je hitro asociirala metalec z žurom, tako da v trenutku, ko ga primem v roke, ve, da gremo noret.
Je pa res kot pravi FŽ, dva psa je veliko lažje zlaufat kot enega. Res sicer, da morata imeti podoben stil igre, ampak načeloma je to veliko manj dela za človeka kot z enim psom.
Za prve tedne po porodu bi ti mogoče prav prišlo tudi možgansko matranje mrcin - lahko doma narejene pasje miselne igre, ali pa kupiš katero od mnogih, ki se dobijo v pasjih trgovinah.

Ja, mi imamo tudi podobne težave.  :) Prej, ko sem jaz lahko dohitevala v tempu oba psa, ni bilo problemov, zdaj ko se morata onadva prilagajat meni, je pa nekaj cepetanja, ampak gre, ker mora it. Problem je, ker pri nas pride v poštev žoga izključno za enega psa (drugi nima pojma kaj naj z njo) in izključno kong, drugih ne mara. Smo se naučili v zadnjem mesecu dat žogo v roko, ali pa se usedem na klopco in sem dovolj nizko pri tleh, da jo lahko poberem. Pričeli smo prakticirati vrtače, ki jih je pri nas polno, pa potem vržem žogo na dno in jo mrcina prinese po klancu navzgor. Problem je edino, ker ima sedaj toliko kondicije, da ga preprosto težko zmatraš.
Sem se pa ukvarjala zadnje čase s tem, ali psi vedo, da se nekaj dogaja, ali ne. Moji mi namreč obsedeno sledijo povsod, kar se prej ni dogajalo, vsaj ne v takšnem obsegu. Meji že na obsedenost. Moram včasih prav trdno vztrajati, ker se sicer ne morem niti premaknit, ne da bi planila po konci in odbezljala za mano.

Enako. Naša je sicer že tako in tako limonca in "mamina rita", ampak tako kot zadnje čase, pa še ne... še sama ne ve, kam bi še zlezla, da bi bila še malo bolj prilimana name. S tem da se pri nas še čisto nič ne dogaja, tudi enega stola nismo premaknili na drugo mesto, da bi recimo po tem čutila, opažala, da kaj dogaja. Morda vohajo hormone?!

To sem skoraj prepricana. Zihr so v tem boljsi kot ljudje.

You wish :P. Edino ce sta res zelooo utrgana eden na drugega (dozivela samo enkrat, pa se to samo doma in ne na sprehodu, tam "se nista poznala"). Ampak dva, ki skupaj zivita, si zazelita tebe, ko mata le moznost ... sebe med sabo mata vec kot dovolj, medtem ko sta sama (ali pa se takrat ne, ce nista kompatibilna). Vse moje izkusnje z dosedanjimi kombinacijami so take.

Mi nismo še popolnoma nič spremenili, razen tega kar sem zgoraj napisala. Edino to, da sem jaz nekoliko več doma. Prej ni bilo komu najedat,ker me pač enostavno ni bilo. Sicer se pa moram s SunnyDay strinjat glede dveh psov, ker moja dva namesto, da bi se igrala med sabo, sedita in gledata, kdaj mislim začet laufat, oz. jih kako drugače animirat. Eden se pa sploh vsede in čaka da vržem žogo. Tečnobe :P

O, koliko mamic, čestitke. :D :D
Jaz sicer nimam izkušenj iz prve roke (mi ta kosmati čisto zadoščajo), se pa spomnim, kako se je ob rojstvu nečaka (bila sta ogromno skupaj pri babici v varstvu) v Sančotu, norcu in divjaku, težaku hiperaktivnemu, nenadoma zbudil tak maternisko-zaščitniški nagon, da ni bilo za verjet. Ne samo da se v stanovanju ni premaknil od njega (čeprav je zahteval vsaj toliko crkljanja kot tamali, ljubosumen je pa bil!), prvič in edinkrat v življenju je res vzorno hodil na sprehodu čisto počasi, v tempu vozička, ni vlekel in je sledil kot senca. Ni sicer trajalo dolgo, dokler mali ni sam začel krepko šibat, ampak slabo leto pa vseeno.

O, miskica, cestitke :)!
Ja, definitivno nekaj tudi čutijo, čeprav razmišljam, da morda samo boljše opazujejo in mi kaj delamo drugače. Pri nas je skoz enak 'džumbus' pa je tudi začela hodit za mano kot senca. Se pa ni tako vedla cele prve tri mesece in pol, ko jaz nisem imela pojma, da hodim naokol v 'blagoslovljenem stanju'. Glede tega, kaj delam drugače, bi lahko rekla predvsem, da precej več jem. Lahko da ji posledično samo bolj dišim ;D.

pri našem prvem psu je bilo neko obdobjo, ko smo bili vsi v iber zasedeni (odsotni od jutra do večera). Mami je bila sicer doma (ampak je delala), pes je imel celih 20 min sprehodov na dan (neko malenkost je bil na vrtu). So bili pa vikendi njegovi, ker smo bili na vikendu, kjer je bil free in kjer je imel po 3h dolge sprehode. Ja, nam je bilo hudo, ker je bil tak tempo, ampak smo zdržali. Pes se je pa tudi sprijaznil, da tako pač je.
Tudi nosečnost ne traja celo večnost, psi so pa zelo prilagodljiva bitja.

Meni je bilo nemogoče uvest voziček in psa (kaj šele 2 psa). Sem jo raje nosila v kengurujčku in potem sem imela frej roke.

Drugače sem pa tudi jaz pomislila na koga, ki bi sprehajal psa ali pa na družinske člane ali pa mogoče povprašaj v tvojem kinološkem društvu, če imajo kakšne pse za divjanje (poligonu so ponavadi zaprti).

In čestitam vsem bodočim mamicam!!!  :) to je res ena tako lepo obdobje  :-*

Pri nas sta se psa preprosto morala sprijaznit z dejstvom, da so bili sprehodi krajši in jih je bilo manj. Imam pa srečo, da živim v takem okolju, da ju lahko spustim in se sama zlaufata, jaz pa medtem počasi vozičkam. Sta pa zdaj tudi na povodcu poleg vozička veliko bolj pridna kot prej.  Očitno čutita, da drugače pač ne gre. Sicer pa s kakšnim ljubosumjem nimam in tudi med nosečnostjo nisem imela težav. Sta pa res oba od začetka nosečnosti veliko bolj prilimana name. Psica je pa zdej postala tudi veliko bolj zaščitniška, kar mi gre pošteno na živce. Ob vsakem neznanem zvoku od zunaj zarenči in opozarja (to je pa tudi vse, brez skrbi), zadnjič je na sprehodu celo skočila v kozo, ker se je preveč približala vozičku  >:( . Svašta, res. Ampak se navadiš. Sicer pa sta malčico prav lepo sprejela in mački tudi.

No pri meni kar gre folganje Mance in dveh mrcinc :D. S tem , da je drugi pes še mladič, star 7 mesecev in samo čakam, da ga začne puberteta dajati. Na sprehode z vozkom gre Alba vedno zraven, Tegeca, ko sem ga poleti dobila, pa zaradi sistema šolanja nisem jemala. Sem pač morala dvigniti rit prej in izkoristiti čas, ko je Manca spala, da sem delala z njim.
Dejansko oba zelo lepo sprejemata Manco, Alba je izredno nežna, pozorna, medtem, ko pri Tegeju, že zaradi tega ker je vižla in posledično malo klovnasto štorast, ostajam izredno previdna. Ne bi ji storil nič hudega, vseeno pa nima nekega občutka. Manca je pa itak nora na oba.

Malo pogrešam te dolge sprehode z vozkom in Albo, ampak so pa druge prednosti, da Manca ni več dojenček.

Binulja čestitke in naj poteka vse tako kot je treba!

Imam pa eno prigodo iz zadnjega tedna nosečnosti - sem bila z Albo zunaj, pri eni kmetiji pa en mačji mladiček dirketno proti meni in za nama. Ker Alba vidi mačke kot sovražnike št. 1, dejansko nisem vedla kaj narediti. Če bi me cuknila, bi lahko bil problem, dvigniti je nisem mogla. na srečo je prišla po ulici ena punca, ki sem jo prosila, da mucka zadrži tako dolgo, da midve izgineva za vogalom. Lastnikov pa itak nikjer :X, no če je sploh mucek bil od tam.

Hvala  :)

Uuu, lej koliko pocukranih slikic malčkov odraščajočih med  mački in psi bo kmalu na te forumu  >3

Vse dobro vsem  :)

No, pa smo nabavili metalec žogicc (malo je trajalo da sem našla ustrezno dolžino). Rezultat: oba psa sta navdušena. Pa družinski člani tudi, saj žogica leti neverjetno daleč.
Glede zasledovanja, je pa tamala naša ista. Še na WC ne morem brez spremstva.

Pozdravljeni,


Sva mlad par in živiva z argentinko, 5o leto :)

Letos sva dobila naraščaj in me zanima, kako se argentinke obnašajo do otrok. Na kaj moram bit pozorna?


Do sedaj sva vso pozornost usmerjala v njo, redko je bila sama (zaradi epileptičnih napadov). Dnevno smo hodili na daljše sprehode, ji kuhali, ipd. Nič se ni spremenilo s prihodom otročka (partner hodi trenutno sam na sprehode z njo, ker jaz še ne morem), še bolj smo pozorni do nje in tudi sama nam je pokazala, da želi pozornost še bolj kot prej. Tudi z otročkom smo jo spoznali. Seveda smo previdni..

Kot mladiček nam je pokazala, da moramo biti previdni pri hranjenju/hrani. Tašča ima namreč tudi psičko – terier. Med našim kosilom sta bili obe v kuhinji in Čera je pokazala zobe. Sicer se dobro razumeta, jesti ne smeta skupaj. Doma se hladilnika ne sme dotaknit nihče, ki ni domač.. Tudi do nekaterih pasem in ljudi je zelo nezaupljiva, drugače pa je velika crkljivka in zelo prijazna. Tudi malo strahopetna.



Vesela bom kakršnegakoli nasveta.

Ana

Živijo, čestitke za novopečeno družinico. Mislim, da se bo psička največ naučila od vaju, naj bo čimveč zraven kadar se ukvarjata z otrokom. Pes tako vidi kaj vama zelo pomeni, predvsem pa se navadi na novega člana. Z argentinkami imam sicer malo izkušenj, vem pa da ponavadi starši pse zelo odrivajo stran od otrok, kar je narobe