mojpes.net

Za 12. rojstni dan so mi starši podarili majhno labradorsko kepico, ki je slišala na ime Pako. Nikoli ne bom pozabila prve noči, ko je jokal za mamico, kako se mi je smilil in kako sem pobasala odejo in noč prespala pri njem v kuhinji, niti kako krvava kolena sem imela, ko me ni ubogal in se zagnal za mačko na drugi strani ceste, jaz pa ga nisem hotela spustiti, da mi ne bi pobegnil. Moj kuža je bil pravi družinski pes in je bil z nami skoraj 13 let. Zelo rad se je igral na vrtu, rad se je potepal po bližnjem hribu, lovil žogico, potem pa je ni hotel izpustiti, rad je plaval, še rajši jedel, noro rad se je cartal in spal je po posteljah. Vedel je kdaj smo bili veseli in čutil, kadar smo bili žalostni.  Takrat nam je samo položil svojo lepo glavo v naročje in svet je bil takoj lepši. Vedel je, da me je kdaj med večernim sprehodom strah kakšnega temnega kota, in takrat se ni oddaljil od mene niti za meter.

Malo po njegovem 12. rojstnem dnevu smo ugotovili, da ima na vratu zatrdline, veterinar pa nam je povedal šokantno diagnozo - rak! Po šestih mesecih bolezni je sledilo boleče slovo. Vsi smo jokali kot dež, brat pa ga je spremljal na zadnji poti.

Čeprav je minilo že kr nekaj časa še vedno dobim solzne oči in cmok v grlu, ko se spomnim na njega. Upam, da se ima lepo in da ve, da ga ne bomo nikoli pozabili!

Moje iskreno sožalje. Pako...lepo se imej na drugi strani mavrice.  :(

Iskreno sožalje.

Moje iskreno sožalje, drži se.

Iskreno sožalje ... drži se. Saj veš, nekoč se ponovno srečamo.

http://www.indigo.org/rainbowbridge_ver2.html

Iskreno sožalje...

_{Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.}

moje sožalje...