mojpes.net

Mene pri psu najbolj fascinira, da voha, oz. zazna več kot 1000 vonjev, človek pa samo okoli 350, in da pes voha tudi fermone, kot so strah, jeza, veselje, sreča...To me že od vedno fascinira. Kaj pa vas najbolj?  :)

Huh  (http://cosgan.de/images/midi/konfus/a015.gif) ! Mene pri psih fascinira veliko stvari.... med drugim njihova sposobnost razumevanja naših besed, pripravljenost na igro ne glede na starost, mogoče pa še najbolj njihova neverjetna zaupljivost in predanost. Včasih je res težko razumet, kako je pes lahko zvest in predan še tako neprimernemu, grobemu in kaj vem kaj še skrbniku. Včasih mi je za to njihovo lastnost sicer precej žal....

Fascinira to da so tako zelo različni karakterno. Čisto vsak je zgodba zase.

Meni pa se zdi fascinantno to, da se psi navkljub slabim izkušnjam lahko ponovno spoprijateljijo z ljudmi in jim zaupajo. Ljudje tega včasih ne zmoremo...

Čisto vse je živa resnica. Vi kar še pišite, vas je zelo zanimivo brati.  :)

LP, Branka

Tole sem danes prebrala v eni knjizici in je se kako res!

Pes ima v zivljenju en sam cilj: da podari svoje srce.
                                                               (J. R. Ackerley)

Kako lepa misel.Pa še res je tako.

Kot lastnika psa med najbolj fascinira to, da imam priložnost, da skupaj deliva najini usodi.

Mene pri psih najbolj fascinira fenomenalna (in za ljudi velikokrat tudi nerazložljiva) kombinacija nagona in sposobnosti pridobivanja znanja.

Mene pa pri psu fascinira kako kljub zelo slabemu zdravju, ne pokaže da je z njim kaj narobe-tako se je zgodilo pri mojemu, ko mu je počil mehur in je imel revež v trebuhu kar 8 litrov tekočine, on bi se pa še kar igral in šel na sprehod.

Mene pa najbolj fascinira to, da lahko rečem še tako veliko neumnost, pa me gledata kot da sem boginja. Fascinira me njun globok pogled in prepričana sem, da v tistih malih bučah skriva veliko več, kot si znamo predstavljati.

Mene fascinira, da ti ostane vecno zvest in vdan... (joj ko bi bilo to tudi pri ljudeh...ni cudno, da pravijo, da je pes človekov najboljsi prijatelj)

Mene pa najbolj fascinira ravno TO. Da me vsak nov dan, pa ce je se tako podoben in v nekem pogledu monoton kot vcerajsni, vedno znova fascinira. In to je fascinantno! hehe  ::)

Meni pa je zelo fascinantno,kako mlad pes v razvoju,pobira človeške lastnosti.Naprimer; smejanje!  ;D Hehehe! ;D

Brezpogojan ljubezen...kljub vsemu kar so nekateri petrpeli, vedno ti dajo šanso.

Najbolj me fascinira...da Kalo z vsemi triki prepričujem kam se naj vleže, da jo slikam :P pa se vsepovsod drugam vleže, samo tja ne ;D

Mene pa fascinira, to da lahko s psom komuniciram brez besed..da pride do tebe in te potolaži ko si žalosten, da vesele trenutke deli s tabo.

Ja, psi telepatsko začutijo kako se počutimo, kaj mislimo tisti trenutek in nas tolažijo kadar smo žalostni, so veseli kadar smo veseli mi. Velikokrat celo iz oči prebereta o čem razmišljaš. Itak pa razumejo vse kar rečeš. Jaz sploh ne smem omeniti naglas, da bi šli šele proti večeru na sprehod, ker edino časa ne dojemeta in ko je beseda ;sprehod; omenjena je to zanju tisti trenutek. Zato se z možem šepetaje pogovoriva kdaj bomo šli na sprehod.
Kadar se odpravimo na obisk Don vzame s seboj eno od svojih žogic in ko se iz obiska odpravljamo, nikoli ne pozabi žogice tam.
Naše mačke točno vedo, da bodo vsak večer dobile sirove priboljške, jaz jim pravim bonbončki. Ko pride določena ura me opomnijo, da je čas za priboljšek.
Zlati so tile naši kosmatine, a ne da  :) .
l.p.

Ja, zanimivo je tudi to kako vedo kdaj bodo šli na sprehod. Jaz, ko se oblečem za na faks na primer, ko se malo zrihtam, me pes nič posebno ne obletava, ko pa se oblečem v trenirko, pa ve da greva ven! Skače in cvili od veselja. Prav tako razloči, kako se moja mama obleče, pa ni veliko razlike med tem, ko se zrihta za v službo in tem, ko se zrihta za na sprehod s psom (je rada vedno lepa), samo pes še zmeraj ve. Zanimivo!

Pa teli pesjani vedno znajo ocenit, kje je meja našega potrplenja.. ;D :D

Ha! Moja me prav nič ne tolaži, ko sem žalostna....je ona še vedno žalostna in še ni dojela, da bo pri nas za vedno. Bivša azilašica.
Slej kot prej, se ji bo že posevetilo:-)

JA psi majo dober spomin.. Upam da bo kmalu dojela :)

o ja, poznam to  ;D

Tudi jaz ;D S fantom pa sva razvila prav nenavaden jezik, da ne povzročiva vsesplošnega kaosa - besede večerja, papat, lačen, sprehod, gremo/greva/greš, lulat, kakat, v šolo izgovarjava po črkah. Tudi stavke kot so 'kaj bova mela za večerjo?' je treba izgovorit 'kaj bova mela za v-e-č-e-r-j-o', ker drugače je konec - s takimi izjavami ni heca, ker povzročijo vse to  :o :o :o :D :P :P :-* :o :D :-* :P

Hehe, pri nas ze to crkovanje ne pali vec. Ne velja, ce reces a-v-t-o al pa g-r-e-m-o. Moras rect una stvar na stirih kolesih (in potem po moznosti sogovornik rece, "a avto mislis?", pa smo spet tam...). ::)

A to nas še čaka? Prebrisanci mali! Se bomo pa v angleščini pogovarjali (dokler seveda še tega ne skapirajo)  :)

Ob vsej tej nasi telepatski komunikaciji, ob dejstvu, da slovenstino obvladata do potankosti in da mi dobesedno odgovarjata, vzdihujeta in se sploh pritozujeta, ce jima ni kaj prav, smo pri nas prisli na visji nivo  ;D ;D ;D
Med tednom, ko je treba v sluzbo imam budilko nastimano tako, da se vklopi radio. Ob dela prostih dneh pa budilko seveda izklopim in ponizno drzim pesti in upam, da bom zjutraj lahko malo dlje spala. Ampak in jasno je to nemogoce, ker moja psa, ko ugotovita, da se je radio "pokvaril", druzno prihlacata v spalnico in dobrohotno nadomestita to pokvarjeno budilko... in tako poslusam zadnje novice, takoj za tem pa najnovejse hite po njuni izbiri. Na koncu me vedno vrze iz postelje, ko skusata ujeti visoki C  ???
Prav ste prebrali, moja psa namrec na vse pretege momljata in grulita (to so novice), potem pa zacneta peti v duetu. hahaha, moram priznati, da imata zelo velik razpon glasu in sta prav usklajena saj ima Taru izrazit tenor, Anuk pa bas.

He he he, jaz imam tudi čveko doma. Moj Thor 'govori' od jutra do večera in skoraj ne utihne - gruli med igro, ko mu kaj razlagam, mi odgovarja s cviljenjem, ko pojem, poje z menoj, ko se nihče ne ukvarja z njim, cvili in sopiha, ko obupa, pa naredi tak zvok kot konji - nekakšno rezgetanje. Moram priznat, da česa takšnega še nisem videla, pa zdaj vidim, da ni edini :)
Anita pa samo vesoljčke spušča - tako pravimo nadvse nenavadnim zvokom, ki jih ustvarja, kadar se odpravljamo ven - drugače pa je bolj molčeča.

Tamala pa kruli kot prasicek (hm, Babe?), un pa melje, godrnja, bufa... Ok, tamala tudi laja in renci, ampak zelo zelo redko.

:) tudi Lina gruli, pa včasih prede ko muca , pa jamra in vzdihuje....fenomenalne glasove spušča (se človek prav zabava ko posluša njeno verzijo novic). Najbolj me pa fascinira ko med vikendom (in seveda točno ve kdaj je vikend) zjutraj preži kdaj bom odprla oči. Dokler imam zaprte je popolnoma mirna in samo gleda, ko jih odprem pa veselje, veselje... :D  ;D  :D  :D  ;D  ;D  :-*  :-*  :-*  potem jaz seveda vstanem (da ne bo božica predolgo brez sprehoda) ona se pa stisne nazaj v posteljo in zasmrči tudi do 11 ali 12 če ima dan...tudi prošnje ne pomagajo, samo pogleda in seveda že njen pogled pove da se sprašuje zakaj jo budim sredi noči  ;D

Uahahahha, kar se govora tiče...moja pokojna Žuža je tako lepo govorila, ko si z njo komuniciral na visoki frkvenci, da me je mama vedno nadrla "naj ne mučim psa" ;D

Naša Biba pa govori kadar pridem domov, pa potrobim, pa "orkan" pridrvi po stopnicah, se zasuče v avto, mi povoha ušesa(! :o!) in zajauka (tako ene dvakrat).
Ej, to je to.

Haha, enako se midva s fantom pogovarjava bolj v nekih šifrah: moj Bučko ne sme slišati besede: "Bomo šli..." pa kamorkoli že. On misli ko rečeva besedo "ŠLI", da gremo na sprehod.  ;D Enako ko  začnem dajat v nahrbtnik razne stvari,  pa čisto ponori od veselja  ;D Zato sedaj na skrivaj zlagam stvari v nahrbtnik, in šele ko imam pripravljenega mu pokažem, da se izognem lajanju in ostalemu hrupu, da bomo pa šli na sprehod, pa rečem fantu potiho.  ;)

No, lepo je brat, koliko psov se rado pogovarja ali pa poje. Mene ravno to pri mojem psu najbolj fascinira. Koliko različnih zvokov je zmožen iz sebe dat!!!!!!! Ko je lačen, je en zvok, za ven spet drug, za igro tretji, za sitnarjenje četrti itd... najbolj simpatično pa je njegovo gruljenje, kot golobček, ko vidi kakega večjega psa...od straha menda... ;)

mene pri psu najbolj fascinira,da je zvest prijatelj človeku in,da te ima vedno rad,če ga imaš tudi ti. ::) ::)

Pri mojem Donu me fascinira tudi njegovo logično razmišljanje. Preden si zasluži priboljšek sem vedno od njega zahtevala, da se  usede, mi da najprej eno tačko, potem pa še drugo. Prefriganec je kar naenkrat ugotovil kako bi čim hitreje prišel do zasluženega priboljška in sedaj mi daje obe tački naenkrat  :D  ;D in priboljšek je nekaj sekund prej v njegovem gobčku  ;D .
Pri Lisi pa me fascinira močna pripadnost celi družini. Niti slučajno ne bo šla na sprehod, če ne gremo vsi skupaj. Se vsede pred vrata in kliče tistega zamudnika ki se v hiši še obira. In potem še preveri ali smo zares kompletni. Je pa precej nestanovitna babnica. Vsak dan izbere novo smer sprehoda, seveda se moramo njeni izbiri podrediti, drugače se usede in čaka, da bo po njeno  :D  ;D . Sprehodi so dolgi in počasni, vsako rožico je potrebno prevohati, če še tako diši kot včeraj.
A niso srčkani tile naši kosmatinci?  :) 

Moj tudi ko vidi piškot naredi vse naenkrat. da eno tačko da drugo tačko, se vsede, uleže, pok mrtev si, zavrti se,...in potem dobi piškot. težko pokaže vsako stvar posebaj. Nevem kaj si potem ljudje mislijo, da je podhranjen ali kaj, ker je toliko propravljen narediti za en piškot. Podhranjen zagotovo ne, požrešen pa zelo,hihi. Po gospodarici,hihi.
Srčki so res tile naši kužki... ;D :D :)

 :D ful dobra tema  :D. v sanjah teče. ko pridem domov je to skakalna predstava. ko v brikete zamešam meso me najprej pogleda, češ, aja, uau, zdej bom pa jedu, a smem, vmes med papanje me še za vsak slučaj pogleda, češ, mnjaaam, dobro  ;D. ko prideva na travnik se usede in čaka...da ga spustim in mu mečem kamne. ker je špritner po duši. ponoči se prikrade na postlo in me zrine na manj kot polovico, ampak vseeno me preliže ko se zbudim. Atos mene fascinira že s tem da je. ker vem, da sva si bla usojena in drug brez drugega sploh ne moreva  8). eni me imajo za malo čudno, samo js s tem psom imam duhovno povezavo. sploh ne rabim da sliši, enostavno se razumeva  ::)