mojpes.net

Gre za malega Dingota, posvojenega 24.12.03, ki je ze skoraj okreval in se je lepo privadil zivljenju v nasem krdelu. Z mojo NO se lepo razumeta, prijazen je do vseh ljudi in psov. Razen, ko je doma! Najbrz je prezivel veliko hudega, zato je zdaj, ko je nasel dom in zacutil, da je to "njegovo", zacel rencati na vsakogar, ki pride na obisk, ker se boji, da bi ga ta oseba lahko kako ogrozila.

To skusam razumeti, navsezadnje je v svojem kratkem zivljenju (ca. 11 mesecev) dozivel veliko negotovosti in se zdaj boji, da bi se spet lahko kaj spremenilo na slabse. Vsakogar mu tudi lepo predstavim in potem ga sprejme.

Zal se to ni zgodilo s prijazno gospo, ki pride enkrat na teden pomagat pospravit po hisi. Naj povem, da se je gospa, ko je zacela delati, zelo bala psov in je morala biti  moja NO v boksu, ki ga imam sredi dnevne sobe specialno samo zaradi tega. Drugace nikoli ni zaprta. Scasoma, ko je gospa videla, kako prijazna je psicka in kako jo je vzljubila in se je vedno hotela z njo igrati, smo prisli na to, da jo na tisti dan v tednu ob odhodu v sluzbo pustim zunaj, gospa ji ukaze, da gre noter in ji da nagrado, ob koncu pospravljanja jo pa spusti in se se malo poigrata. To je krasno funkcioniralo.

Ko je prisel Dingo, sem bila 14 dni doma in sem dvakrat bila zraven, da se je tudi on privajal na gospo. Na zacetku je rencal nanjo, potem se je pustil pobozati in sem mislila, da je OK. Tretji teden sem sla v sluzbo in gospa naj bi psicko zaprla v boks, njega pa odnesla v sobo, kjer sem mu pripravila deko, vodo, hrano itd. da ne bi bil v napoto med pospravljanjem. Toda on je rencal, kazal zobe in je sploh ni spustil noter. Najbrz je tudi cutil, da se ona boji (kaj se ne bi bala!) Nato jo je stisnil v kot in se ni mogla premakniti. Kljub njegovi majhnosti - ima le 11 kg - jo je popolnoma ustrahoval. Seveda ga niti priblizno ni mogla odnesti v sobo. Na sreco je potem sam odsel tja in ona ga je zaprla.

Ob odhodu ga je skladno z mojimi navodili spustila in morala hitro pobegniti ven, ker je spet rencal in lajal. Zdaj ga verjetno pri tem dodatno stimulira to, da ona dobesedno pobegne ven, on pa gotovo misli, da je to dosegel on in jo pregnal z lajanjem.

Za zdaj smo to resili tako, da je on tiste 3 ure  na teden zaprt v sobi. Toda to ni nobena trajna resitev. To moram odpraviti, ker drugace bo problem tudi z varstvom in vsem ostalim (imam varusko, ki se med odsotnostjo preseli k meni).

Kaj mi lahko svetujete iz svojih izkusenj?

Kiki,

bodi še parkrat zraven, ko bo gospa prišla k tebi čistit. Pokaži Dingotu, da mu ona nič noče. Če se ji bo pustil pobožat, naj ga takoj nagradi (sirček, salamica, hrenovka v malih koščkih). Naj bo vedno nagrajen, ko stori kaj dobrega, pozitivnega (v tem primeru, da ne renči nanjo, ampak se ji pusti pobožat), kadarkoli ga boš kaj učila.

Če ne bo delovalo, kontaktiraj dr.mag. Sabino Stariha - Pipan, ona je pasja psihologinja, specaializira za vedenjske probleme psov, dela pa na Kliniki za male živali na Gorkičevi v Ljubljani. Mogoče bi bilo dobro, da pelješ Dingota v katero izmed pasjih šol, da se malo bolj socializira.

Sporoči, kako je šlo & držim pesti.
Pozdravček,
Tina

Tina, hvala.

Strinjam se s tabo in prav to nameravam poceti. Ko bom lahko. Ta hip pa gospa ob sobotah ne more, jaz pa med tednom ne.

Zdajle bom vzela dopust, ker je zdaj opravil vsa cepljenja in mora naslednji teden na kastracijo, tako da bom z njim par dni doma. Ampak drugace pa v sluzbi ne znese, da bi bila jaz takrat vsak teden doma.

Sicer je pa Dingo popolnoma socializiran - tako do drugih psov kot do ljudi, otrok, itd. Problem je le doma, ker sciti dom.  Menim, da bo to scasoma minilo. Gospa se ga vec ne boji toliko, on se je bo pa tudi privadil (navsezadnje se je bo moral). Cim bom zmogla, bom pa organizirala tako, da bom zraven.

Lp, Kiki

Kiki, to se mi zdi da je popolnoma normalno vedenje za Dingota. Tudi to bosta zrihtala, vendar počasi. Slej ko prej bo ugotovil, da mu gospa ne bo vzela domeka, ki ga je končno dobil. Čakam še kakšne slikice :D

Saj gre ze na bolje. Ta teden smo zrihtali, da je bila ona dlje casa tukaj, jaz pa zraven. Na koncu se ji je zrinil skoraj v narocje. Eno uro in pol je sedela zraven nega na kavcu in ga bozala.

Seveda pa to ne pomeni, da naslednjic, ko bosta sama, ne bo spet lajal. Ampak zdaj se oba malo manj bojita drug drugega.

Vceraj se je srecal tudi z bodoco varusko. Tukaj je bil pa ravno obraten problem! Zazdela se mu je se prevec privlacna in jo je hotel naskociti, in to kjub temu, da je bil ta teden steriliziran... :-*

Slikice moram pa zdaj res spet priskrbeti...

pozdravljeni....jaz imm en mali problem(no ja nevem mogoce pa ni tako mali :)   ) pred enim tednom sem dobila 9 mesecnega psicka....drugace je zelo pridnen( v dveh dneh je zelo zelo zmanjsal skakanj po nas....problem je ta ker je prej zivel v hisi z se enim psom in tremi mackami.....in pac ni socializiran kot se to rece....zdaj zivi v bloku in je pac nerodno ce laja za vsako figo ki se dogaja okoli njega( vsake toliko gre kak sosed mimo vrat, logicni), se posebej je nerodno ko zacne lajat sredi noci ali pa zgodi zjutraj.....PROSIM pomagajte mi s kakimi nasvet kako ga tega odvadit....a je sploh mogoce?
aja pa se neki -tud nobenega ne spusti v stanovanje...zadnjic sta ga prisla posledat prijatelja in ni nehal lajat dokler nista odsla( enih 10min) in tudi se nepusti pobizat nobenemu....kr rencat zacne...ampak to ni ker je agresiven ampak ker ga je strah...to vem po tem ker se tedi full stiska k meni.....
a ko smo sami je pa tak cukrcek!!!!

prosim za kaksen koristen nasvet

p.s.
za zdaj jaz poskusam z "NE" kar pa ne zaleze glih najboljs...odvisno od situacije

hvala

di

Imela sem podobne izkušnje z mojim mladičkom, ki se je pri 3,5 mesecih, ko je prišel k meni bal vsega in vseh. Bal se je psov in predvsem ljudi, ki so prihajali na obisk. Lajal je, če pa so se ga slučajno hoteli dotakniti, pa je tulil kot da ga s kože dajejo.
Odšla sva k psihologinji, ki je rekla, da zadeva ni kritična ker imajo psički pač različne karakterje in da popolnega mladička ni  ;). Torej, predlagala mi je, naj imam vedno pripravljene njemu najljubše priboljške. Imela sem jih s sabo na sprehodu in doma. Če je kdo prišel, je v roke dobil priboljške, ki jih je moral dati Billiju. Isto se je dogajalo na sprehodu..... malo sem verjetno zgledala čudna, ko sem mimoidočim delila piškotke, ki so mu jih potem dajali z roke  ::) :). No, ampak zadeva je delovala in sedajle pri 9 mesecih je popolnoma pogumen dečko, ki mu nove situacije in ljudje sploh ne delajo problemov. Tudi s kužki se vsemi razume.....
Očitno je tvoj kuža prestrašen, zato mu probaj predstaviti ljudi in svet okoli njega kot nekaj pozitivnega......

lp