Nesoglasja pri vzgoji

[Bonie]

Moram povedati, da pa jaz sploh nimam takšnih problemov. Tudi pri nama se jaz (na moje veselje) večinoma ukvarjam s psico, za kar ne gre malo časa... Fant pa ima pač več časa za svoje opravke in kolege. Pa je volk sit in koza cela.
Nesoglasja pa imava drugje in sicer kaj psica sme in kaj ne. On ji dovoli vse, kar si zmisli. Ko jo jaz skušam odvaditi pozdravljanje ljudi z lizanjem po obrazu, se on celi srečen takoj počepne, ko pride domov, in je celo užaljen če mu psica ne da ene velike puse na lice...  Pa milo rečeno: pojma nima o vzgoji psov. Najina psica je prvi pes, ki ga je v življenju sploh videl malo bolj od blizu. Tako da ga moram ves čas popravljati, ko ji npr. ko dela kaj narobe pravi "Bonie, pridna", pa s tem misli "Bonie, bodi pridna!". Kar seveda noben pes ne razume drugače, kot da dela nekaj v redu in s tem seveda nadaljuje... Pa še takšnih cvetk bi lahko naštevala... Ampak načeloma pa je naša družinica odkar imamo psičko super. Psica gre povsod z nama, sploh ni noben problem, sploh niti noben ne razmišlja, da bi jo kdaj pustila doma. Pa stalno se v stanovanju nekaj dogaja. Veselja in smeha sploh ni konca, ko vedno kako ustima, pa se tako dobro se zna prikupiti...

[JennyK]

Hehe, Travca: tale izjava je pa precej huda. Ceravno se vsaj delno strinjam s tvojo ugotovitvijo. Ampak partnerja ne bi menjala...  
Bonie, takiste tezave imam tudi jaz s fantovo "pasjo" vzgojo: vsaj kar se popuscanja tice!  Pa pravzaprav nima niti pojma o vzgoji; je pa tako trmast, da ne bo niti uposteval ali poskusal  mojega nacina vzgajanja.
Heh, ocitno nihce od forumasev nima problemov pravzaprav s partnerjem, ces da se prevec posveca psu?!

[simi]

Heh, ocitno nihce od forumasev nima problemov pravzaprav s partnerjem, ces da se prevec posveca psu?!

Nekateri nimamo partnerjev  , mogoče ravno zato

[Drejči]

Hja, partnerstvo je vedno polno kompromisov. To je dejstvo, če želimo s shajati s svojo ljubljeno osebo.

Vendar določene zadeve pa pač ne morejo biti stvar kompromisov. In pes spada v to kategorijo.
Seveda tudi to ni samo črno ali belo. Najdejo se tudi nekateri, ki se preveč fanatično ukvarjajo s svojo živaljo, ostali člani družine pa so nekje daleč v ozadju. Psa je vsekakor treba jemati kot člana družine, vendar ne sme biti absolutno na 1. mestu, ker se bodo ostali člani počutili zapostavljene in odrinjene. No, YennyK, o tem ali res pretiravaš ali ne, boš morala sama presoditi.

Ko sem morala poslušati očitke, da psa res ni treba voditi ven 3x dnevno, sem mirno odgovorila: "pa ti hodi scat 1x na dan." In sva bila zmenjena za vse večne čase. Na koncu je bilo celo tako, da ga je on odpeljal ob uri ven, če sem jaz zamujala. Ja, pes pa res ne more čakati - sem na koncu spet poslušala očitke, tokrat v kontra smeri.  

[KARMEN]

Pri nas doma teh težav nimamo. Oba obožujeva živali, z vzgojo in nego se ukvarjam jaz, on pomaga, če nimam časa. Nikoli ni in nikoli tudi ne bo nobenih očitkov o času, ki ga porabim z našimi živalmi. Mislim, da sem izbrala pravega partnerja. V tem pogledu ne sklepamo nobenih
kompromisov, ker to ni potrebno. Kolikor pa se poznam, verjetno jih tudi ne bi sklepala, taka pač sem (adijo dragi, pa zdrav mi ostani).

[Drejči]

Zdaj sta dve možnosti, ali najdeš fanta, ki je tudi sam nor na živali ali pa uporabiš vso žensko zvitost in ga prepariraš  - ženske smo eksperti za te reči  

[Nanook]

No, jaz sem precej, hm, arogantno dete in nikomur ne pustim, da se vtika v vzgojo mojega psa. Mamo sicer poskusam pouciti kaj ja in kaj ne, ampak moja beseda ne velja (skoraj) nic, ce pa kaj vidi/slisi/prebere, pa to meni potem razlaga, ces-tako je treba, vidis. Pes jo jasno vrti okrog krempeljcka, ona se pa pritozuje samo zarad lepsega. Kar se tice pa "boljsih polovic"-nimajo oz. niso imeli nobene besede. Pes je ponavadi indiferenten oz. se poskusa na sprehodu zriniti vmes, to je pa tudi vse, razen pozdravljanja pac. Da sem pasji fanatik je pa itak ze takoj jasno, tako da tisti, ki ima s tem probleme, prav dalec pri meni ne pride.

[Tamara]

Jaz sem imela psa se pred partnerjem, tako da dosti izbire ni imel. Ali me je sprejel z njo ali pa nic . Imam sreco, da ima ful rad kuzate in moja mala ga je itak takoj sprejela - vcasih imam obcutek, da ga ima raje kot mene in sem jaz malo ljubosumna , sicer se pa ful ukvarja z njo. Vcasih se najina mnenja razlikujejo (predvsem kar se tice popuscanja), ampak prebrodimo. No sedaj pravi, da ima kar dve lubici .

JennyK, tvoj partner pac ni tisti nori ljubitelj psov kot smo ostali. Vsi ne morejo biti, tako da ti predlagam, da to sprejmes. Pac se bos morala naucit "pametno" razporejati cas med oba.

[KARMEN]

Po vaši odgovorih sodeč lahko ugotovimo, da je tudi ljubezen do živali eden od dejavnikov, ki združi in združuje partnerja.

[Tamara]

JennyK pazi, da ne bo potem med vama se vecji problem, ce bos nabavila se enega psa.  ???Vsekakor sem mnenja, da ne sili z glavo skozi zid. Po eni strani razmisljam, da bodi vesela, da je sprejel tega psa, po drugi strani pa, da lahko vsak dela kar hoce in si uresnicuje svoje zelje. Resnica pa je, da je partnerstvo en velik kompromis: enkrat popusti eden, drugic drugi. Vcasih se je treba cemu odpovedat. Sej ves o cem govorim, a ne?

[Alix]

Mislim hotela sem povedati to, da če boš imela kdaj še idejo za enega psa, ga poizkusita sedaj izbrati po njegovih željah in pač stanovanjskih zmgoljivosti...

[Tamara]

... Pa se mu odkupi takrat, ko tamala že spi...

hahahahahahahaha pes=otrok  

[Petra]

JennyKče je indiferenten do živali ne ga silit in ne nardit napake (v stilu mu kupit kužka za rojstni dan  ) je pač tak človek, ne moreš od vseh pričakovat, da bodo "dog addicted" kot nas je velika večina ki visimo tukaj gor  .

Mislim pa da bi bila kolosalna napaka takemu človeku (ki mu pač živali ne predstavljajo ravno center vesolja) kupit delovnega psa (kot je npr. belgijski ovčar , govorim iz lastnih izkušenj), če se seveda ne izkaže, da se človek sam prepozna v tem načinu ukvarjanja s psom. Z glavo skozi zid pa ne bo šlo...

[Geri]

Ojla!

Ko sva se s fantom spoznala sem jaz že imela 2 psički. Na začetku je bilo ok, pač ni imel veliko stika z njima. Nato je bilo obdobje ljubosumja v stilu- saj maš raje pse... On nikoli ni imel nobene živali razen mačke, pa še te starši niso pustili v hišo. Začela sva hoditi na sprehode skupaj, pa moja mala ni naredila ravno najboljšega vtisa Imela je manj kot pol leta in je bila pač še neposlušna, za vsakim zajcem ali pa sledjo srne je kar zbezljala. On pa takoj, da moji psi nič ne ubogajo . No po raznih konfliktih se je na psički nekako prvadil. Vedel je da pač nič ne more in da sta bili že pred njim. Ko pa se je Kaja nehala igračkat in je postala tudi ona poslušna se je kar čudil kaj je "ratalo" iz nje. Medtem mu je še povozilo muco , pa sem mu jaz zrihtala novo s pogojem, da bo muca v hiši Njegovi so bili nad mucico navdušeni- češ kakšna kepica je (dolgodlaka)... pa je ostalo pri temu da je v hiši. No sedaj ima muca celo urnik kdaj gre spat, pa jo njegov oče pospremi spat v njeno posteljco . S tem pa se je tudi fantov odnos do živali spremenil. Sedaj ima moji psički rad, tamalo pa naravnost obožuje. Moram pa reči da je za vse to bilo potrebno krepko čez leto. Mislim, da je v nekaterih "neljubiteljih" živali potrebno le vzbuditi čustva do živali. Po mojem mnenju nekdo, ki nikoli ni imel možnosti imeti živali (pa si jih je želel in nato obupal) lahko naredi veliko na tem.
Sedaj ko živiva skupaj in sem si jaz želela še enega psa pa se je takoj strinjal in želel, da bi bil ta pes njegov, saj si ga je od vedno želel
JennyK: čas, čas... ne prehitevaj dogodkov!

Lp!

[karo]

JennyK, kako sta potem uredila? Je OK?
Moja žena je bila tudi proti. Sploh pa bi ga ne pustila kupiti, če bi vedela, kakšna je cena. No, že prvi dan je bilo "preveč", ker je ves čas motovilil pod nogami.
Pa ji je to postalo kar nekam všeč, da ji povsod sledi.
Saj ni proti živalim, vendar je vedela, da je to kar velika obveznost. (Pri njeni mami imajo vedna vsaj 4 pse. 1-2 nemška volčjaka, pa še 4-5 majhnih mešancev).
No, to, da ga imamo radi, si je priboril s svojo igrivostjo in živahnim značajem, pa učljivostjo itd.
Je mali špic, poln energije, vedno pripravljen na igro. No, ker je pri igri včasih tudi glasen, jih dobi po grbi ta starejši poba, ker "ne ve, kdaj je dost"! Scertala ga je pa ona, to pa zato, ker je čist in ker potrebo opravlja zunaj. Tudi dopoldne se ne onečedi v kuhinji, čeprav je tudi po 5 ur sam. Star je 7 mesecev, pa smo ponosni nanj, ker "že tolk zna." (pridn oči, k ga uči).

LP,Karo
PS: Mi smo ga zelo veseli, ker je tak, kot je. Imam pa znance, ki pravijo, da so njihovi psi zoprni in butasti. ( kraševec, pekinezer).

[TagTu]

.....in revež tisti, ki se z njo maže

[rikica11]

Doma imamo 10 mesecev staro am.staf.terierko. Moram rect, da ceprav nisem njena lastnica me se kar uboga. Problem je pa pri starsih, ki mi fulllll pijejo kri. V splosnem o psih nimajo pojma, delajo pa se znanstveniki. Problem je da psa  ful omejujejo, v stanovanju mora samo sedet v kotu in se ne premikat, se ne sme igrat, skratka psicka ne sme bit vesela in sproscena. Jaz se pa z njo na skritem igram, peljem okrog, spoznava ljudi in pse. Je zelo prijazna in pametna psicka, V glavnem pes je njim lutka, ne pa zivo bitje.  Glavni problem, ki ga ne morem resit je sledec, zivimo v pritlicju in imamo kar nekaj prostora zunaj na vrtu... Psicko veckrat na dan spustim ven, da normalno opravi svojo potrebo in ji ne omejujem gibanja. Ko jo poklicem pride k meni in tudi brez tezav jo spravim nazaj v stanovanje. Zelo hudi spori pa nastanejo ker moji starsi delajo take probleme, da je pes zunaj  prost, spuscen. V 10 mescih jo se niti enkrat niso spustili iz vrvice. Ko gre na potrebo je na vrvici, ko gre na travnik je na vrvici... Skratka zivi na vrvici. Cudno je da jo se po stanovanju ne peljejo na vrvici. Meni to ful dviguje pritisk, tako da se bomo en dan  verjetno  pretepli, ker jaz tega ne prenesem vec.  Ne prenesem da me zmerjajo in vidijo problem v meni ter ne pri sebi. Ful govorijo, da pes mora imet red in kako so idealni lastniki, ter da boljsih ni.  Pri mizi jo  vedno futrajo kot prasicka in ko to vidim jo odpeljem v drug prostor. Potem pa boga cvili, ker hoce prigrizke. Seveda je to za njih disciplina, tudi non stop prigrizek.
Kako ste/bi resevali take zadeve? Hvala

[Tejka]

Hja, to je kar zoprn problem, sploh ker so starši  pač starši in morajo imet glavno besedo. Zato je po moje najboljši način, da se lotiš reševanja problema diplomatsko - z majhnimi koraki in na način, da sploh ne bojo opazili, da psička imela počasi več svobode gibanja . Pokaži jim tudi kakšen članek ali knjigo, kjer piše da psi potrebujejo veliko gibanja... Nauči jo kakšne trike in to potem kaži po stanovanju...

Sicer pa predlagam, da se sama čimveč ukvarjaš s to psičko, jo pelješ na sprehode in se igraš z njo...

Nisi pa napisala, kdo sploh je lastnik te psičke?
LP, Teja

[Uma]

Sicer jaz ne poznam tebe, niti tvojih starsev, ampak sklepam, da jo tvoji starsi vozijo vn na vrvici zaradi lastne nesigurnosti in dokler oni ne zaupajo psicki in sebi, da bi zmogli brez se mi zdi boljse, da je tako. Na drugi strani ti poskrbi, da bo imela dovolj igre, gibanja, skratka sproscenosti, potem sploh nebo tako hudo, da mora kadar je notri lezati.

Stvari o katerih govoris so namrec stvar reda, ki ga vsak defiira po svoje. Nikjer ne pises, da bi tvoji starsi psicko tepli ali nad njo izvajali psihicni pritisk, red sam po sebi pa tudi ne more bit slab. Dokler sem jaz imela samo eno psicko sem tudi mislila, kako je lusno ces e notri igras, pa divjas, pa je sproscena in vesela psicka. Ko pa sem dobila drugo pa sem videla, da to pomeni kaos in uvedli smo red - divja in igra se zunaj, notri pa se da mir. V praksi to pomeni da lezita in se prestavljat po stanovanju, pa se mi to ne zdi nic taksnega, dokler dobita zunaj dovolj gibanja. SKratka ne jemlji stvari tako kriticno, nadaljuj s svojimi sprehodi, vzgojo in socializacijo, pa pazi, da nebo presla v lahkomiselnost po sistemu moj pes tak nobenemu nic ne bo, ipd.