Pes na ketni

[delavec@amis.net]

Lepo ime  .

[delavec@amis.net]

Tudi jaz živim na vasi, začuda imajo tu vsi psi pesjak ( tudi na kmetijah), nekaj izjem na ketni sem tako dolgo pomilovala, da so se lastniki naveličali mojega negodovanja in so jim postavili pesjake. Res, da nekateri peljejo na sprehod psa bolj poredko, vendar pesjaki so počiščeni, posode z vodo polne, tudi hrana redna. Večina pa skrbi za svoje pse kar vzorno. Moram priznati, da sem bila nad tem, ko sem se pred 13.leti priselila kar prijetno presenečena. To dokazuje, da ni neosveščenost tista zaradi katere nekatere živali tako trpijo ampak je edini razlog v ljudeh samih. Ali imajo srce ali pa ga nimajo. Le par izjem je v vasi, ki puščajo občasno svoje pse, da se sami potepajo po vasi in moje opozorilo, da jih lahko povozi žal ne zaleže.
Najini psi in mački so z nama v hiši, kljub temu, da imamo veliko ograjeno dvorišče. Ko sva zunaj midva z možem so z nama zunaj najine živali, ko greva v hišo gredo z nama noter tudi živali. Že tako so sami doma cele dopoldneve zaradi službe, zato vsaj čas ko sva doma maksimalno posvetiva njim. Tudi sprehodi so pri nas na dnevnem redu, sprememba koristi psom, pa tudi nama.
Pripomnila bi tudi nekaj malega o tem,  češ da zgledi staršev potegnejo otroke za seboj. Vedno ne. Mene so kot otroka ( veliko let nazaj) učili, da je pes za na ketno. Z vsemi štirimi sem se uprla in trdila nasprotno in nikoli me nihče ni mogel prepričati, da nimam prav. Če v živali vidiš živo bitje z vsemi čutili in občutki, kar dejansko so, potem ni težko pogruntati, da pes na ketni ni srečen.
Jona, čestitam, taktično in brez prepirov si uspela urediti, da je pes na kmetiji postal svobodnejši in tudi ti si nisi dovolila, da bi te slab vzgled potegnil za seboj ampak si se taktično temu uprla in zadevo izboljšala.

[delavec@amis.net]

Pri vas pa kosmatinom zares nič ne manjka, luštni ste  . Mucka sta si pa identična, ali sta v sorodu?

[zalarjeva]

Jaz se spomnim mamine tete, ki je živela na kmetiji. Na njenem posestvu sta živela tudi njena dva otroka,vsak v svoji hiši,vsak s svojo družino,vsak s svojim psom. Vsi psi so bili ketnarji,tako od tete,kot od njenih otrok. Vendar sem se jaz kot majhna zaljubila v enega od psov, po naravi je bil očitno tak, da niti slučajno ni pomislil,da bi malo lahko čuval,saj je zato bil tam. Tako sem ga jaz vedno, ko sem bila tam na obisku, pripela na vrvico in sva šla. Sem ga počesala, božala, sva tekala,...Pes je bil na sprehodu samo takrat, ko sem ga ven peljala jaz,ubogi revež. Seveda me je oboževal, ko sem prišla na obisk se mu je kar snelo od veselja. Odvezali ga niso nikoli, ker je imel takoj sosedovo kuro v gobcu   . Enkrat sem ga odvezala jaz in je tako pritekel izza vogala hiše, da mu ni uspelo zvoziti ovinka, se je podrsal po tleh, vstal in tekel naprej, neverjetno srečen. Takrat mu še na misel ni prišlo,da bi šel loviti sosedove kure,saj je bil vendar po dooolgem času svoboden. No zdaj ga ni več, je bil že star in nimajo več nobenega psa.
V glavnem, hotela sem povedati, da pes nikakor ni za na ketno in kakšna sreča je zanj, če je malo bolj svoboden. 

[branka]

Po moje bi tak pes, ki je večno privezan na ketni in ni šel še nikoli na sprehod zbežal stran, in tekel, kolikor bi mu tace dajale, če bi se strgal. Po moje. Tako mislim.

[branka]

Če se bi strgal s ketne, bi prav gotovo ugriznil tistega, ki bi imel smolo in  prišel mimo. Če je količkaj hud. Ampak veliko raje vodnika kot psa.

Hmm, zanimivo, nisem si mislila. A vodnika zato, ker je jezen na ljudi (na svojega lastnika) ? Ajoj, nočem doživet kaj takega. 

[branka]

Samo zanimivo...človek me je že udaril  , pes pa še nikoli napadel, ali bil vsaj blizu napada. Lanabela želim ti, da ne boš imela nikoli več modric, še manj pa kaj drugega. 

[airedale10]

Če se poskusiš pogovoriti z njimi? Ali jim ga kdaj peljati na sprehod?