Zavetišče HORJUL

[AngSeter]

Delal, da bo lahko živel, bo pa sveti duh 
Brez dela ni jela in tudi psi niso iz porcelana, da bi jih kar pobralo, če so kdaj sami.

[Smetka]

Jaz pa menim, da je mnogo hujših reči, ki lahko doletijo psa od osem ur trajajoče odsotnosti skrbnika.

[moksa]

Delal, da bo lahko živel, bo pa sveti duh 
Brez dela ni jela in tudi psi niso iz porcelana, da bi jih kar pobralo, če so kdaj sami.

Na svetega duha se ne zanesem prav nič, ker moj običajen delavnik traja približno 9-10 ur, pridejo pa tudi obdobja, ko sem nekajkrat na mesec na službenih poteh v tujini. Psa ne bi posvojila ali kupila, če mu ne bi bila zmožna zagotoviti, da ne bo cel dan sam. Še tako se lahko v življenju vsakega izmed nas v trenutku lahko vse obrne na glavo, da bi pa že štartala s predpostavko, da bo pes večino dneva sam, pa se mi ne zdi fer.  Ne vem, se mi  je zdelo prav, da eva84 prebere še drugačno mnenje, nič več.

[Desobediencia]

Po mojem je pa boljse tako kot da je pes v startu po cel dan z nekom, kasneje pride pa neka sluzba in kar naenkrat sprememba. Ampak tudi na to bi se enostavno moral navaditi.
Alternativa je pa zavetisce kjer sicer ni sam, ampak se tudi po 24 ur na dan nihce ne ukvarja z njim predvidevam.

Po taki logiki vecina Slovencev zaradi urnikov dela nebi smela imeti psov. Oni dejansko naso odsotnost prespijo (ok, so izjeme ki trpijo za locitveno tesnobo ampak takim je problem ze par minut samote) in to prav netrpece. Enako kot bi vsaj del tega casa prespali ce bi bili mi v tem casu doma, ker enostavno ne sibajo po 8-9 ur na dan naokrog. Ker "poznajo na uro" tudi tocno vedo kdaj pridemo domov in zivijo za ta trenutek, dvomim da ob prihodu iz sihta doma koga pocaka do konca depresiven pes, pac pa nori od veselja.
Jaz bi cloveku ki na tak nacin posvaja psa dala psa takoj, ce vse ostalo stima. Samo izbere naj psa primernega zanj.

[moksa]

Kaj ima zgornji zapis skupnega z odsotnostjo skrbnika 8-9 ur med tednom, pa še to ne vsak teden?

Da si psa ne bi omislila, če bi ta med osem ali večurno ponavljajočo se odsotnostjo (v evinem primeru vsak drug teden, cel teden - torej ponavljajoča odsotnost) bil sam. Torej, da me bo morda kdo bolje razumel: v vsakem primeru bi si omislila psa, če bi imela možnost drugih (dodatnih) skrbnikov v času moje odsotnosti (in tako je v mojem primeru), ali pa bi  se za psa ne odločila, če si življenja ne bi mogla drugače organizirati. Govora je vseskozi o daljši odsotnost, ne o nekaj urah. Osem ur vsak dan, vsak drug teden je zame dolga odsotnost. Vsak ima pač svoje kriterije.

[AngSeter]

Še dobro.

Se pridružujem...

[takoda]

Povečini upokojenci in brezposelni. Res idealna populacija.

Poznam nezaposlene, ki imajo debelejši račun kot marsikdo od nas in upokojence, ki imajo več energije kot marsikdo od nas, zatorej neko posploševanje ni na mestu. Je pa res, da povprečen smrtnik preživi najmanj 8 ur v službi, se pravi da je večina pasjih skrbnikov odsotna od doma cca 9ur. Kar ni nič dramatičnega, če se psu posvetimo takrat, ko smo doma, mu omogočimo primerne sprehode itd. Iz mojih izkušenj grem Čipu prav na živce, kadar dopoldan kolovratim po stanovanju, namesto da bi šla od doma in ga pustila kraljevat v deželi sanj  .