mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sreda, 27.11.2024 : 19:23:17

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Zavetišče HORJUL
Strani: 1 ... 605 606 607 608 609 [610] 611 612 613 614 615 ... 779   Dol
Natisni
Avtor Tema: Zavetišče HORJUL  (Prebrano 1846968 krat)
0 članov in 12 gostov pregleduje to temo.
bamfel
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.186


WWW
« Odgovor #9135 : sobota, 18.06.2011 : 23:35:59 »

Ko po fotkah sledim vašim varovancem se včasih pojavi zraven tudi Pupa, sploh pri Tristi. Pa sem res mislila, da se je stanje izboljšalo, da jim je nadomestna mama. Današnji zapisi in posnetki so pa vseprej kot to. Res čast tebi, Smetka, da sploh zmoreš to. Da ti ne prekipi. Da ne obupaš. Da še kar vztrajaš. In najvažnejše: da jo imaš rada. Pupa čuti to.
Na dopust bi pa najbrž najrajši šla na luno, tam bi bili čisto sami in bi se obe lahko odpočili.
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #9136 : nedelja, 19.06.2011 : 08:56:34 »

Najbrž se res grozno sliši, ampak po neki strani mi je odleglo za Mirno.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #9137 : nedelja, 19.06.2011 : 10:42:28 »

Ali ste že poskusili s triptofanom? Ko je naša najstarejša psica (okrog 19) postala izjemno nemirna, ko ni zmogla ostati sama v kuhinji niti za trenutek in je dobivala napade panike, če je ostala sama v stanovanju, tulila in zavijala, cvilila da so bolela ušesa, celo noč coklala po sobi gor in dol... (delovala je čisto tako, kot senilni starčki že bolj proti koncu), je dobila za poskusit še triptofan  v obliki gela. Za poskusit, če bi slučajno delovalo. naj bi zmanjševal depresijo in strah ter izboljševal spanec. Pri njej je proti vsem pričakovanjem pomagalo. mogoče bi bilo vredno poskusiti, čeprav je vzrok težav povsem drugačen.
Logiran
ironcat
rad pišem
****
Sporočil: 448


« Odgovor #9138 : nedelja, 19.06.2011 : 11:17:28 »

Pupo sem že videla v vseh situacijah, v katerih se je znašla:
- doma se počuti varno, če je seveda Polona v bližini (to pomeni, ne več kot meter stran)
- tudi, če ji celo uspe zaspati, je ob samo majhnem Poloninem premiku (lahko se samo presede na stolu), že na nogah in ji je pripravljena slediti, kamor je pač tisti trenutek Polona namenjena
- najhuje je, ko se rutina podre, to pomeni, ali se samo neznan avto ustavi ali zasliši neznane glasove, to jo spravlja v stisko
- z nami, ki nas pozna in se nas celo razveseli, ko nas zagleda, je ok. Ampak to nikakor ne pomeni, da bi bila z nami pripravljena ostati ali celo iti na sprehod....Tudi v dnevni sobi naprimer ji ni za počakat z mano, ko gre npr. Polona samo nekaj iskat v kuhinjo, vedno ji sledi kot senca. Vedno.
- Pupo sem uspela za par dni videti tudi na "dopustu". Mi je žal, da nam ni uspelo posneti vseh tistih situacij, ki jo resnično spravijo v beg. Ves čas ji z oči lahko bereš, kako je zaskrbljena, saj se seveda vsako minuto zgodi kakšna nova situacija, ki je njej stresna (v daljavi nekdo smuča na vodi, zapiha veter in vejica borovca pade na tla, se samo nekdo sprehodi mimo, nekdo v bližini nese blazino v vodo.....)
- ko zagleda "njen" avto, jo to spravi v beg, kljub temu, da ve, da gre Polona z njo

Koliko vas je, ki bi želeli 15 let preživeti tako?

Se mi zdi, da se redko kdo zaveda, kakšna doživljenska odgovornost je to. Jaz odkrito priznam, da si ne bi želela tako preživeti nadaljnih 15 let. Pupo imam res rada in je dejansko cel srček, ampak, to, da bi rabila vsako sekundo oprezati, ali jo bom pohodila, ali ji bom po nesreči priščipnila rep, pa nisem pripravljena. To, da nadaljnih 15 let ne bi šla na zaslužen dopust ( ne govorim o dopustu pred sezono ali po sezoni, ko dejansko razen domačinov ni drugih ljudi, kjer bi morala vsako sekundo paziti, kje je kdo oz. ali se kdo približuje, da niti v miru ne bi mogla pod tuš, ker bi ves ta čas poslušala jok pred vrati, ker pač Pupi ni jasno, da kopalnica nima še enih vrat , kjer bi ji lahko ušla, da o mirni večerji ob morju ne govorim.....), to, da se mi slučajno zgodi, da pristanem v bolnici za par dni, da se nekje zadržim dlje, kot je običajno.

Pa če sem čisto iskrena je Pupa ciciban v primerjavi z Mirno. Mene resnično boli srce, ko vidim v kakšni stiski je. In to nikakor ni neko kvalitetno življenje. Ne za psa, ne za lastnika.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #9139 : nedelja, 19.06.2011 : 11:26:53 »

Po par mesecih nečesa, kar ni niti bleda senca tega kot je Pupa, te precej razumem Smiley.
Se še spomnim, kako sem prve mesece zjutraj vedno najprej pogrela avto, da sem tamalo lahko v vrtec furala brez jakne in v copatih (čevlji in ostalo so bili v vrečki, ker sem jo tako lahko hitreje oddala), pa še tiste pol minute ko sem letela nazaj v avto sem gruntala, kaj ET tačas počne v avtu... al pa ko sem čakala na rezultate za kri v laboratoriju in se vmes nevemkolikokrat opravičila in šibala (kao nujno) ven nekaj preverjat, pa sem kljub temu našla čist zadihanega psa in zgrizen varnostni pas, s katerim je domnevala, da je poleg varnostnega sedežka z njim v avto nekako zaprta tudi ona... Pa če se spomnim, kako je sesula bivalno kletko na prafaktorje... In ena zunanja vrata, ko me je skoraj kap, ker me je 'ko pribita' čakala zunaj, pred bajto, zraven se je pa še Pici sončla... Pa kako sem iskala varstvo za vsakih ušivih pol urce in nervirala sestro, da se je po 50km vozila zato, da sem jaz lahko uredila nekaj na občini, ti niti najmanj ne privoščim. Pa kot rečeno ni bilo niti od daleč tako hudo.

Mene osebno ful nervirajo ljudje 'obešanke', ki mi ne dajo dihat, nisem pa vedela, da mi je tudi pri psu lahko to utesnjujoče. Pa je bilo in to še kako. Ti si me takrat streznila, ko si enkrat po mojem 'jamranju' napisala, naj čimprej obupam, če mislim. Pa ni bilo za obupat, ker je bilo daaaleč od tega, da bi bila stvar nepopravljiva, samo čas je rabila.

Če je pri Mirni zadeva nepopravljiva, če ni nikogra, ki bi ji sploh uspel vzbudit ugodje in če ona ne bo nikoli zadovoljna, niti mi nimalno ne, potem tu najbrž res ni kaj za tuhtat, ker si takega življenja gotovo ne zasluži sram...

A Pupa je srečna, mislim takrat, ko je doma, s Polono in ima svoj red in rutino in vse pod kontrolo?
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #9140 : nedelja, 19.06.2011 : 11:44:20 »

Ali ste že poskusili s triptofanom?

Ne, se izogibam zdravilom. Bi vseeno rada preživela čas s svojim psom takšnim, kakršen je; ne gre za neko starostno težavo ali kakšno takšno, ki bi se ji dalo prehodno pomagat z zdravili.

čeprav je vzrok težav povsem drugačen.

Sej...

A Pupa je srečna, mislim takrat, ko je doma, s Polono in ima svoj red in rutino in vse pod kontrolo?

Ja, ful. Najbolj hepi pes pod soncem.
Logiran

sanco1a
živim tukaj
***
Sporočil: 6.031


« Odgovor #9141 : nedelja, 19.06.2011 : 13:16:12 »

Mogoče bi si pa pomagali s kakšnimi manjšimi odmerki pomirjeval samo takrat, ko je v res izjemnih, stresnih situacijah, torej ko mora od doma. Da bi bilo obema malo lažje. Dvomim, da bi homeopatska ali zeliščna pomagala.
Jaz tega ne bi bila sposobna, bi bila bolj pod stresom kot pes.
Logiran
takoda
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.324


« Odgovor #9142 : nedelja, 19.06.2011 : 13:25:28 »

Ne, takega psa si ne bi upala sprejeti v življenje. Čeprav se popolnoma prilagajam mojima dvema, čeprav sem sama in sta v celoti odvisna od mene (raje ne pomislim, kaj bi se zgodilo, če se lepega dne razsujem na cesti...), čeprav capljata za menoj v kopalnico( bog ne daj, da zaprem vrata, jih hočeta snet s tečajev), pa v spalnico, pa povsod, vendar le ko sem doma. Vse to ni nič v primerjavi s to revo prestrašeno. Ne predstavljam si, da ne bi mogla s svojim psom na sprehod kjer so drugi ljudje, na kofe, na piknik... Najhuje jo je gledat, kako trpi. Morda če bi bila v penziji, če bi živela na samem.. Pa še takrat bi bila to prehuda obveznost. Ne morem pomagat, ampak posnetki so me dejansko spravili v jok.                                             
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #9143 : nedelja, 19.06.2011 : 13:53:15 »

Mogoče bi si pa pomagali s kakšnimi manjšimi odmerki pomirjeval samo takrat, ko je v res izjemnih, stresnih situacijah, torej ko mora od doma. Da bi bilo obema malo lažje. Dvomim, da bi homeopatska ali zeliščna pomagala.
Jaz tega ne bi bila sposobna, bi bila bolj pod stresom kot pes.

Ja... Ampak takšni psi so malo na meji pri čemerkoli že, ko adrenalin dela svoje. Ko je bila sterilizirana, je dobila polno dozo za narkozo, pa še propofol v žilo. Sem počakala z njo, da je bila čisto zadeta in se šele potem odmaknila, pa je na vsak način hotela za mano. Ne moreš verjet, če ne vidiš psa v polni narkozi, kako hoče za tabo. Budna je bila pa naslednji hip po sterilizaciji, ko običajno še nekaj časa spijo, potem se pa počasi začnejo prebujat. Ker torej ne gre z manjšimi odmerki, bo šlo naprej z nikakršnimi  Tongue.
takoda, ni bil moj namen spravit kogarkoli v jok, samo povedat sem hotela, da včasih lahko daš vse od sebe, pa ne gre tako, kot bi želel. Mi gre blazno na živce pametovanje, ko pride do takšne situacije... pa ko se primerja z nesocializiranimi 8 tednov starimi mladiči (ki mimogrede zagotovo nikoli ne bodo povsem običajni) ali pa so ljudje prepričani, da oni bi pa gotovo zmogli drugače, samo zadosti časa in potrpljenja in ljubezni in kaj jaz vem česa vsega je potrebnega. Ni res, vedno se ne da - in takrat, ko se ne da, gre po mojem prepričanju za navadno mučenje zaradi bog ve kakšnih egotripov.
Logiran

alexy
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.308



WWW
« Odgovor #9144 : nedelja, 19.06.2011 : 13:59:02 »

Smetka pa bi bilo v tem primeru mogoče, da je psica dejansko pripeljana iz kje drugje? Misliš, da bi zmogla vso pot do sem?

Na nič ne namigujem, samo čisto iz firbca me zanima ali bi bilo možno takega psa peljati vso dolgo pot do sem..
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #9145 : nedelja, 19.06.2011 : 14:06:34 »

Ujeti se jih očitno da; sploh ko jo gledam, kako vedno znova "zmrzne" pred kakršnimkoli zaprtim - napol odprtim tujim prostorom; zadeti pa tudi, ker je navsezadnje vendarle bila sterilizirana  Roll Eyes. Si pa predstavljam, da bi z lahkoto ušla komu, ker si jaz takrat, ko nisem 100%, niti slučajno ne upam opustiti uporabo tako ovratnice kot oprsnice + dveh povodcev. Naša ni, pa še tega ne morem z gotovostjo trditi, ker ne vem.
Logiran

takoda
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.324


« Odgovor #9146 : nedelja, 19.06.2011 : 15:30:16 »

Vem, da ni bil tvoj namen moje cmeranje, ampak take duše nič krive in trpeče me vedno pretresejo. In zavest, da bi lahko bilo drugače, pa tvoj: a je tega treba?, pa folk ki ni vreden da po tem svetu pizd...... zganja, pa... Ja, tudi tisti tihi glasek, ki sprašuje; ima smisel? Bo kdaj bolje?
Logiran
Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #9147 : nedelja, 19.06.2011 : 16:41:59 »

Mi gre blazno na živce pametovanje, ko pride do takšne situacije... pa ko se primerja z nesocializiranimi 8 tednov starimi mladièi (ki mimogrede zagotovo nikoli ne bodo povsem obièajni) ali pa so ljudje preprièani, da oni bi pa gotovo zmogli drugaèe, samo zadosti èasa in potrpljenja in ljubezni in kaj jaz vem èesa vsega je potrebnega. Ni res, vedno se ne da - in takrat, ko se ne da, gre po mojem preprièanju za navadno muèenje zaradi bog ve kakšnih egotripov.

Še dobro, da imamo tebe  ljubezen
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #9148 : nedelja, 19.06.2011 : 16:51:30 »

Oh, nimate me  Tongue.
Logiran

Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #9149 : nedelja, 19.06.2011 : 16:52:50 »

Si predstavljam, da bi taki psi kot je Mirna lahko čisto lepo  živeli na kakšnem večjem ograjenem prostoru, v manjši skupini nekje do najvč 10, kjer bi živeli po svoje, brez mučne bližine ljudi. Če bi to imelo kakšen smisel seveda.

Triptofan sem omenila prav zato, ker gre za naravno zadevo, ki nima nekih opaznih stranskih učinkov. Pri naši tamali sta zalegli dve tubi in je zdaj v redu.
Sama sem bila silno proti uporabi takih in drugačnih pomiril in anksiolitikov, dokler me ni Lanina sicer pridobljena fobija k temu prisilila - zdaj nimam več predsodkov, sploh ker ponavadi sčasoma lahko zdravila nehaš dajati ali pa jih uporabiš samo takrat, ko veš, da bo kriza.

res je sicer, da ga ni zdravila na svetu, ki bi lahko nadomestil zamujeno socializacijo, lahko pa včasih toliko zmanjša strah, da pes sploh lahko začne normalno funkcionirat in se učiti. In res je žal tudi to, da v nahujših primerih niti zdravila nimajo zaželjenega učinka.




Logiran
Strani: 1 ... 605 606 607 608 609 [610] 611 612 613 614 615 ... 779   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Zavetišče HORJUL
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines