Ko se krog zapre...

[simi]

Tudi sama sem se ze poslovila od 2 psov in 5 mack in vse sem pustila pri veterinarju, zivijo pa v mojem srcu in na slikah, ki jih imam v spomin na njih.
Sama osebno mislim, da bi bilo potrebno najprej, predno bi razmisljali o zivalskem pokopaliscu, razmisliti o krematoriju za zivali, ker je nevarnost okuzb velika. Ravno zaradi tega sem proti temu, da se umrlo zival pokoplje na domacem vrtu.

[LIZA]

Nekje sem slišala,da dajo tiste pse in mačke,ki jih ljudje pustijo pri veterinarjih zmleti v kostno moko.Ampak tega skoraj ne morem verjeti,se mi zdi preveč za lase privlečeno.
Nobene moje živali nisem pustila pri veterinarju,saj so mi večinoma umirale male živalice,kot so papige,ribice.Papige in hrčke sem pokopala na vrtu,ribice pa smo dajali kar v stranišče (še zdaj se jezim name in na mojo pametno idoje za pokopavanje ribic v WC,ampak stara sem bila štiri in pet let).

[Pudlica]

Hov,hov!
Svoje ljubljencke nisem nikoli puscala na veterinarski postaji.Vsi so pokopani na nasem vrtu.Ce nebi imela te moznosti,bi jih pokopala kje v naravi.Nikoli jih nebi pustla odvrzene na kupu.........Grozaaaaaaaaaaa,kar strese me,ko na kaj takega pomislim.......

Lep pozdrav!

[kirka]

Mislim, da bi bilo lepo, če bi v Sloveniji obstajal krematorij in pokopališče za domače živali, da bi se od naših ljubljencev lahko poslovili na dostojen način. Zlato ribico ali hrčka seveda lahko pokoplješ na domačem vrtu (če ga seveda imaš), kakšno večjo žival, pa že zaradi higienskih razlogov ne.

Jaz sem svojo psičko po evtanaziji (v katero so me doma dobesedno morali prisiliti, saj je psička zaradi odpovedi ledvic neznosno trpela) na žalost morala pustiti pri veterinarju in še zdaj me preganja misel, kaj se je z njo dogajalo potem. Verjemite, da ti po toliko letih, ki si jih preživel z nekom, ki ti je dal toliko lepih trenutkov, pa naj bo v očeh nekaterih to 'samo' žival, ni in ti tudi ne more biti vseeno.

In kaj narediti s kakšno večjo živaljo, kot je npr. konj?  S humano evtanazij lahko sicer poskrbiš, da na koncu svoje poti ne trpi (veliko je seveda tudi takih 'ljubiteljev' konj, ki ne morejo, da ne bi zaslužili še kakšnega tolarčka na račun svojega prijatelja in ga mirne duše, ko je odslužil svoje, pošljejo v klavnico). Potem pa moraš poklicati higienike (konja res ne moreš zakopati kjer koli) in kot se je izrazila moja prijateljica, katere konj si je zlomil nogo: 'gledati tisto smrdljivo kiblo in grozljivo  nalaganje TVOJEGA konja v kontejner (pri katerem se ne moreš  izogniti asociaciji na 'kanto za smeti') poln trupel drugih živali. Kam ga odpeljejo potem, pa raje ne razmišljaš več, ker je že tako preveč hudo.'

Lepo bi bilo, ko bi lahko na koncu ohranili vsaj nekaj dostojanstva in se od prijateljev poslovili na bolj kulturen način, ki  si ga z vsem, kar so nam dali, resnično zaslužijo.

Kakor koli že -  v naših srcih in spominu so zapisani za vedno.

[Sammy]

Z Lizo se povsem strinjam. Pokopališče za male živali bi bilo zares lepo. Recimo vsaj eno v Prekmurju, na Štajerskem, Dolenjskem, Gorenjskem, Primorskem, Notranjskem itd. Mislil, da to finančno za ustanovitelje ne bi bilo zelo veliko... Usluga za vse ljubitelje živali pa bi bila, jasno, ogromna.
Jaz ne bom svojega Sammy-ja dala veterinarju, ker ne vem, kam bi ga dali, če pa bi mi tudi karkoli rekel, mu tega ne bi verjela. Če do takrat ne bodo obstajala pokopališča za živali, ga bomo verjetno zakopali kar na dvorišču. V kakšen obstojen zaboj (ali krsto, lepše povedano).
Vsekakor pa mislim, da mi niti slučajno ne bo lahko. Sploh ne vem, če bom lahko prebolela...

[Tara]

Mi smo tudi našega prejšnega psa pustili pri veterinarju, čeprav še danes ne vem, kaj bi bilo najbolje (takrat sem bila maljša). Vsekakor je misel na to, da ga po tolikih letih kar pustiš tam, zelo žalostna...

Lp

[fleka]

Ojla!Pred 3 leti smo izgubili najprej 10 letnega mešančka Falkota,kasneje pa še 10 letno nemško ovčarko Nexy.Imela je raka,prenašala hude bolečine,zaradi slabega srca pa je nismo mogli dati operirati.Tako smo se odločili za evtanazijo.Že vtakem primeru je zelo hudo,ker ne veš ali si ravnal prav?Si sebičen,ker hočeš zaradi svoje velike ljubezni do svoje živali jo imeti še ob sebi kljub temu,da vidiš,da ji ni lahko?Ali pa ji omogočiš zadnji počitek in jo ohraniš v spominu?Že to je dovolj hudo,nato pa ne veš kam bi jo pokopal,da bi jo tudi po tem lahko "obiskoval".Mislim,da bi tudi v Sloveniji morali imeti živalsko pokopališče.V Mariboru se bojda že dalj časa ukvarjajo s tem projektom,a rabijo en kup dovoljenj.Upam,da jih bomo dočakali.