Vzgoja dveh psov

[Drejči]

Moja izkušnja je bila takšna:
ko se je psica gonila prvič, je pes hotel dobesedno uničiti vsako prepreko, ki ga je ločila od nje in to celo gonitev. Še Rambo bi se lahko kaj naučil od njega. Da o tuljenju in zavijanju sploh ne govorim.  
Imeli smo valentinov mesec.  

Ko pa je prišla druga gonitev, se sploh ni zmenil zanjo. Na vsake toliko je preveril, kako daleč je gonitev. Malce je bil vznemirjen le takrat, ko je bila godna.
In tako je ostalo tudi ob naslednjih gonitvah.

[bina]

No, jaz upam, da pri nas ne bo tako hudo, kot je Mefisto opisala   Glede na to, da našega Berota do sedaj (pa ima že krepko preko 5 let) goneče samice niso brigale, se mogoče lahko nadejam malo lažje preživljanje Binine gonitve. Drugače pa še vedno ostane varianta, da bo Bina v garaži, Bero pa nadstropje višje.

tudi sobno čist je v stanju v takih dnevih označevati notranjost hiše

to pa nam Bero počne že kakšne 3 mesece. Pa sploh ne ugotovimi vzroka. Ampak verjetno je Bina kriva (ker cahna tista vrata, kjer Bina hodi v hišo).

Lp jana

[Lilit]

Mi imamo tudi dve psici in me zanima par stvari...

Namreč mlajša, novofundlandka, ki je logično večja in težja od starejše labradorke, jo velikokrat naskakuje. Glede tega sem marsikje zasledila, da je znak dominance.
(če ju vidim, jo spravim dol z labradorke, ker je pol tolko težka kot ona...)
Po drugi strani pa starejša na sprehodih lula vedno za mlajšo, na istem mestu, in pri tem dvigne nogo - in o tem sem tudi brala, da je znak dominance.

Meni se zdi, da je starejša po rangu višja od mlajše, ampak kaj potem, jo mlajša naskakuje zato, ker bi rada zvišala svoj položaj? Skoraj si ne predstavljam, da bi ble v tem kakšne "razmnoževalne" težnje, čeprav je mlajša sterilizirana, starejša pa ne

Sej drugače se super razumeta in se ves čas ližeta in ljubčkata, če pa ju peljem na ločen sprehod, je blazna sreča, ko se tadruga vrne domov
Samo informativno me zanima... drugače pa domnevam, da se bosta itak samo zmenili med sabo, katera je po rangu višja.

[--TINA--]

V zacetku julija bomo dobili psa - labradorca.
Razmisljam, da bi istocasno vzeli se enega (iz zavetica - majhnega), da si bosta delala druzbo, ko ne bo nobenega doma, predvsem pa pozimi, ko so dnevi krajsi in ne prezivimo dosti casa zunaj.
Doma imamo veliko zagrajeno dvorisce in bi psa bila spuscena.
Zanima me vase mnenje, predvem pa ali je boljse vzeti psa isti dan ali pocakamo kaksen teden preden vzamemo se enega.
Hvala za odgovore

[--TINA--]

Bom malo bolj jasna.
Labradorca bom imela jaz, drugega psa pa moja mama. Vsaka bo vzgajala svojega psa. Na sprehode se bo hodilo istocasno.
Ne bosta skoraj nikoli sama (edino ponoci)..

Moje mnenje pa je, da pes, se posebno velik ni za v stanovanje. Pri nas pa imamo take razmere, da mu pozimi ne bo hudo. Verjemi.

[linchaich]

Ko si ze omenila velikega psa, ti povem se to, da je velik pes, pasma nemska doga se posebej za noter!!!
Jaz zivim v garsonjeri z dvema bokserkama, 32 in 26 kg, da si bos lazje predstavljala, se pravi, nista ravno majhni, pa nista nikakor za ven!
Vsak pes potrebuje clovesko blizino in druzbo, glede na to pa da gre za labradorca, ti pa se enkrat povem, da to ni pes za ven! Je kratkodlak in zelooo druzaben (se pravi ne prevec samostojen!).
Pes je druzabno, krdelno bitje, ki bo namesto vasega krdela, za krdelnika izbral drugega psa.

Odlocitev je se vedno vasa, moje mnenje je pa se vedno moje mnenje oziroma prepricanje!!!

Lp, Ursa

[Teja]

Pes mora imeti prostor, da se sam sprehodi, ce ima to zeljo in, da ni prisiljen biti v svojem prostoru nekje po stanovanju.

Ni nujno. Saj psi komunicirajo in ti že povedo, kdaj je že skrajni čas za sprehod
Prisiljen biti v svojem prostoru nekje po stanovanju??
Moji sta tudi zunaj- nista niti privezani, niti ograjeni, niti v pesjaku. Prosto bi lahko odpeketali kamor bi jima srce poželelo. Pa tega ne storijo! Sta čisto zadovoljni, poležavata na soncu, včasih gresta malce na vrt (na lulanje, pasenje trave ali pa sosedom na kompost- takrat pa prileti moje jezno opozorilo iz hiše ), ko je čas za sprehod se gre pa zabavat Iz tega sklepam, da psu v stanovanju čisto nič ne manjka, v kolikor ima sprehode, s katerimi je zadovoljen.