Vzgoja dveh psov

[Zoia]

Je za vas "ko se stepeta, primeš vsakega za kravatljc in butneš v tla" pregrob prijem?

[Lanabela]

Zoia: odvisno od psa. Pri nas se zgodi točno to, če se ne nehajo repenčiti ob prvem povelju. Potem pa sledi hlajenje na prostoru - grešniki morajo ležat (vsaj klečat jim ni treba) en zraven drugega brez mrdanja, dokler se meni zdi potrebno. Potem pa je prekršek pozabljen kot da ga ni bilo.

Yago: ne obupaj prehitro, tamladega dajejo hormoni, puberteta je huda reč. Ampak prej ali slej mine.

[Desobediencia]

Je za vas "ko se stepeta, primeš vsakega za kravatljc in butneš v tla" pregrob prijem?

Ne. Pa psi niso iz vatke in ne bojo travmirali, če bo lastnik kdaj pa kdaj po potrebi tudi grob z njimi.

[Lanabela]

Stvar seveda funkcionira. Če se držiš njihovega reda ali pa če se ga ne. Toliko časa, dokler imaš stabilno krdelo, v katerem je vsakemu članu jasno, kam sodi. In ima sposobnega šefa (šefico).  Ko pa se to poruši (recimo takrat, ko šef opeša ali pogine, ali pa ko postane breja kakšna nižje rangirana psica, ali ko pripelješ k hiši prepotentnega mladostnika, ki bi najraje vse postavil na glavo) pa moraš včasih poseči tudi po kakšnem bolj konkretnem sredstvu. Dokler ne vidiš, kako grdo se znajo sklati psi, ki so bili vedno prej kot bubice, ne moreš verjeti. Najgrše je pa to, da gredo ponavadi vsi na enega.

[Yago]

Javljam, da smo končno rešili probleme, se je pa vleklo kar nekaj mesecev, potem pa smo dobili hvalevreden nasvet. Začeli smo tako, da ga je mami kakšen teden ignorirala (tamali je čisto nor nanjo), potem pa smo počasi šli v bolj aktivno fazo, in sicer smo kupili nagobčnik. Ko je imel nagobčnik, je bil užaljen, gledal v tla, se ni odzival, se pravi imel neprijeten občutek. Potem smo pripeljali starejšega, tamali je takoj začel renčati, vendar smo v tem trenutku uporabili vodo in ga zalili, prav tako velikega, če je zarenčal nazaj. Po nekaj tretmanih se je tamali umiril, tako da smo dali nagobčnik dol, v posodici pa imeli hrenovko, tako da sta dobila hrenovko takoj, ko sta sedel drug poleg drugega brez renčanja. Po nekaj dnevih je tamali prvič spremenil odnos, in pozval drugega za igro, ki se je lepo odzval, od takrat se igrata, ližeta, in nasploh ni nobenega incidenta več, ne le da se tolerirata, celo vseskozi drug drugega vzpodbujata k igri.
Puberteta je kot kaže res huda reč 

[Tarchyca]

Živjo! sem nova tukaj in foruma ne poznam preveč dobro zato se opravičujem če vprašanje ponavljam.
Torej doma imamo psičko tibetansko terierko. Naša Tala je naš prvi pes in, ker se njeni vzgoji nismo pretirano posvečali(bili smo v pasji šoli in to dvakrat-pa je bila na končnih preizkusih vedno zadnja) zato ni ravno primerek najpridnejšega psa. Stara je 9 let in zadnje čase imam občutek, da se malo dolgočasi in bi ji prav prišla pasja družba. Z drugimi psi se razume tako tako-s sosedovo psičko, ki nam dela družbo skoraj na vsakem sprehodu se ignorira, kdaj pa kdaj tudi igra.
No zdaj pa k vprašanju: Slišala sem, da maljši psi (posvojili bi mladička) radi ponvaljajo za starejšimi.mi pa si pri kosilu res ne želimo dveh pasjih glasov, ki nas nenehno prosita za hrano in dveh lajajočih psov,ki ob obisku prijateljev opozarjata nase. Torej ali je mogoče novega psa vzgojiti drugače kot starejšega?
Kako je s sprehodi? Je dva psa težko obvladati?

Hvala za odgovore!
Tara

[jackinmi]

Pozdravljeni!

Kako je z dvema psoma, ki sta enako stara in začneta živeti skupaj v cvetu pubertete (8 mesecev) ?
Ima kdo tako izkušnjo?

Najbrž je odgovorov toliko kot pasjih parov ... torej je veliko odvisno predvsem od značaja prvega psa in seveda potem tudi drugega.

Če se bom odločila za drugega psa, se bom definitivno zato, ker bi imela 2, zelo velik faktor pa je ta, da moj prvi zelo trpi samoto. Za tiste, ki ga ne poznate je moj Pritlehni opisan tukaj http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,44802.0.html.

Neustrezno vedenje, ki bi ga drugi pes lahko pobral od prvega, je predvsem vezano na ločitveno tesnobo (ki pa je že veliko manjša kot je bila, ker pes ne da glasu od sebe, se pa še vedno občasno pokaka ali polula, predvsem pa grizlja copate, igrače ... cunje ... časopise).
Problem bi nastal, če mu drugi pes ne bi potolažil strahu pred samoto in bi npr oba uničevala ...  Moja usoda, če bo sreča, je še 30 let delovne dobe - to pomeni odsotnosti 8 ur na dan. Je pa res, da bosta čez dve leti že otroka tako velika, da bosta prišla po pouku domov in se bo čas samote znatno zmanjšal. 
Problem bi nastal tudi, če bi se tepla, čeprav je moj prvi zelo miroljuben in podredljiv, se pa zna postavit zase, če se jih več spravi nanj ali pa, če je kateri pes malo bolj grob in vsiljiv ( v pasji šoli sem ga slišala celo zarenčat na sošolca ). Sicer je prijazen in se razume z večino psov in psic tako v našem naselju kot tudi v šoli.
Je zelo poslušen in vodljiv ter bolj umirjene sorte, čeprav se zelo rad razigra, ko mi to od njega pričakujemo ali ko je v pasji družbi.

Drugi pes, o katerem razmišljam, je približno enako star, prilagodljiv in oba sta kastrirana.

Prosim za mnenja  !

[čarka]

Jaz bi bila danes vsekakor najbolj pozorna na to;

- da sta psa fizično vsaj približno enakovredna, mislim predvsem na njune gibalne sposobnosti.
Delat dnevno vsakič 2 ločena sprehoda, je na dolgi rok sila naporno

- najverjetneje bi samčku iskala partnerko.
Vidim kako drugače se Bindi igra s psi in psicami, četudi je fašistična vzgoja stalno prisotna   

- zavedati se moraš, da bo potrebno delati še z obema in to tudi ločeno
Vprašanje časa, ki si ga namenila psom in ki lahko postanejo predmet očitkov ostalih družinskih članov

- obvezno bi bila v času odsotnosti ločena, vendar seveda v skupnem prostoru
Ni ga čez sobni boks 

- računati moraš, da bo tudi pridni Jack, vsaj v začetku kazal znake neposlušnosti in večje trme
Rivalstvo, enako človeškemu

- težja logistika pri iskanju varstva v nujnih primerih
Enako kot pri otrocih, po mojih iskušnjah  Enega bi vsi, dveh pa najraje nihče 

- stroški, ki pri zdravih psih sicer niso 2x višji, so pa vsekakor višji
Mi futramo 2 zelo dragi dieti in ene dobre, a vedno akcijsko najugodnejše brikete

Za Jacka pa vsekakor neprecenljiva in najboljša odločitev šefice