Psi kot orodje za doseganje uspehov

[Dani]

Na zalost to ni zelo redka zgodba, veliko je podobnih v razlicnih sferah kinologije. Zal obstajajo tudi ljudje, ki morajo svoje ambicije na vsak nacin zadovoljiti preko psov. Mnogim so res samo orodje, s katerim se lahko uveljavijo v sirsi druzbi oz. da na tak nacin postanejo bolj prepoznavni ali pa si obetajo boljsi zasluzek s potomstvom. Vse lepo in prav, dokler "orodje" po njihovem mnenju ne "zataji" in ne izpolni njihovih pricakovanj in zahtev. Takrat pac postane "skart roba", ki je samo se strosek. S "pokvarjenim orodjem" ni mozno na vrh, zato ga je treba nadomestiti z novim, boljsim. In kaj se zgodi, ko tudi novo orodje ni po pricakovanjih. Spet zamenjajo. In nekateri menjajo tako hitro kot "spodnje gate", ob tem pa so prepricani, da delajo uslugo pasji in se kaksni populaciji. Tudi to je kinologija .

[rožica]

Tega, da menjaš psa zaradi dejstva, da pes ne dosega rezultatov, kakršne si hotel, enostavno ne razumem. Pa saj je živo bitje!! Razumem, da si nekateri kupijo psa npr. za tekmovanja v agilityju ali pa za reševanje- vsak ima svoje želje, kaj počet s psom. Samo zaradi tega se ga znebit pa je zgrešeno- tak človek je za mene brez srca. Sama imam psa predvsem za družabnika na sprehodih, potovanjih, doma.. Nisem si ga kupila s posebnim namenom, sem pa bila na razstavi, kjer sem ugotovila, da ima verjetno preveč skodrano dlako, da bi bila v samem vrhu- pa kaj, razstave so mi všeč in še jih bova obiskovala, ne bom ga pa zaradi tega oddala. Mislim, da se je treba ob nakupu zavedat, da se lahko še tak super mladič (z dobrimi predispozicijami za razstave, reševanje...) izkaže za ne tako super. Upam, da bo čimmanj takih zgodb in takih ljudi

[Rincy]

Žal to ni edini primer,da oddajo psa zaradi napake,zaradi katere ne mora biti uspešen na določenem področju(razstave,agility,...).
Jaz sem psa kupila kot za prijatelja,ki mi bo zvest in da bova skupaj preživljala skupne dni. Res da je Rina rodovniška psička,z njo bi lahko imela mladičke, če bi bila popolna in po standartu.Pa ni. In to me ne moti.Pač niso vsi psi popolni,ne morajo biti vsi lepo obarvani in biti dovolj hitri(za agility npr). Tudi ljudje imamo napake,pa nas zaradi tega ne ubijajo ali karkoli...
Jaz Rine ne dam stran za noben denar. Kljub temu da ni čisto po standardu bernija.Vseeno jo imam rada in ravnam z njo kot nekdo s popolnim psom.

LP,
Nina

[Kalsang]

Problem nastane, ko to postane posameznikova ustaljena praksa. Pri vzreji to še nekako razumem, kot je opisal Altervita, saj se ti drugače hitro nabere veliko psov, ki nikakor ne morejo biti srečni in za katere ne moreš enako kvalitetno skrbeti.

Vse je odvisno od posameznika, njegovega odnosa, motivacije, ciljev.... Če na ta način oddaš v kratkem času kar nekaj psov in jih še naprej menjavaš, pa nekaj ne štima. Še posebno, če to počneš pod pretvezo, da boš dal psa drugače uspavat, pa naj bo to laž ali resnica... V obeh primerih nekaj ni v redu z odnosom do živali takšnega posameznika....

[andi]

No, ker se moderatorju na sosednjem forumu ne zdi sporno, da nekdo psa odda, če ta ne ustreza njihovim merilom, je temo zaklenil, s pojasnilom, da smrdi, bom pa tukaj povedala.

Strinjam se, da je psa bolje oddati če mu ne moreš več nuditi ustrezne oskrbe; sprehodi, hudi socialni problemi itd. Tudi jaz sem se znašla pred veliko oviro, ko sem imela doma psa, ki ni zdržal niti enega briketa v sebi, 2 hudo bolana mačja najdenca in spraznjene rezerve na računu. Požrla sem svoj ponos in si denar za zdravljenje psa sposodila, za mačkončka so prispevali tudi nekateri forumovci. Pa sva se prebila čez težave.

Žalostno je, da ko pride do tekmovalnosti, ceno plačujejo psi. Aja, saj se hitro navadijo a ne; tisti stabilni, moj norček pa se ne bi pobral, pa če še "športniki" kontrirate temu. Za tamalo ne dvomim, da bi se prilagodila a vseeno je del mojega srca njen.
No, vidim, da nekateri v psih vidimo še nekaj drugega, kot samo psa.

[Mitja]

Meni pa ta zadnji odgovor malo smrdi po dvojni morali. Torej nekaterim ni sporno ce vzreditelj odda 5-6 let staro psico potem ko jo je "dodobra izkoristil", ce pa sportnik odda 1 leto starega psa za katerega je ugotovil, da pac ne ustreza njegovim merilom je pa to sporno in vsega obsojanja vredno?
Meni se zdi ravno obratno, psa ki je bil pri meni 5-6 let res ne bi mogel oddati. Pravzaprav bi tezko oddal kateregakoli, vendar ce bi se ze moral odlociti za oddajo, bi lazje oddal mlajsega.

[Ora]

Težko je posploševati. Vsak primer je različen. Seveda so razlike med športom in vzrejo prav tako imaš tudi znotraj tega različne primere.
Poznam vzreditelje, ki oddajajo "odslužene" pse in se jim za njih po oddaji gladko fučka. Pri takšnih vzrediteljih se psom ponavadi ne godi prav lepo tudi, ko so psi pri njih. ... in pri meni tak tip vzreditelja ali špornika izgubi vse točke, ne glede na uspehe, ki so jih dosegli in jih dosegajo s svojimi psi.
So pa tudi vzreditelji (ali športniki), ki psu po določenem času, ko z njim dosežejo svoje ambicije ali ugotovijo, da teh ambicij z njim ne bodo mogli doseči, poiščejo družino za katero se prepričajo, da je za psa boljša, kot pa če bi ostal pri njih... to se mi zdi v določenih primerih sprejemljivo. Amapak, kot sem rekla te zadeve ne gre posploševati, presojati moraš vsak primer posebej in poznati zgodbo iz vseh plati.
Sama pa sem človek, ki psa od sebe ne bi dala za nobeno ceno!