COTON DE TULEAR - čvek

[tana]

Pozdravljeni,
Na form me je opozorila ga. Jana, hvala, zdaj se javljam
Sem Tana Strozak iz Velenja.Res sem imela dve prekrasni psički Ejo in Pino, vendar sta doživele svoje življenje. Eja je bila stara skoraj 17 let ko je umrla in Pina 15 let.Cotoni so res prekrasna pasma, ljubeznivi, vedno pripravljeni nasmejati lastnika.
Prvega Cotona sem dobila iz Belgije od zelo priznane psarne, to je bila naša Eja. Pino pa smo obdržali iz našega legla. Zdaj pa sem ponosna lastnica dveh Afganistancev psa Pana, ki ima 9 mesecev in Aysha, ki je stara 20 mesecev.
Lep pozdrav

[tana]

Pozdravljena,
Parila sem v Avstriji psičko Ejo, Pine nismo nikoli parili, vendar tudi ta gospod nima več Cotonov. Vem pa za zelo dobro psarno  iz Češke. Ta gospa ima fantastičnega psa.
Raztave! nekajkrat smo jih obiskali, potem pa ne več. Pred 20 leti je bil naš Coton eden zelo redkih psov v Sloveniji in tudi  daleč naokrog. Ljudje so jih zamenjevali  z Maltežani.

[Stella]

ppetra, ali tudi ti nameravaš imeti z Lotty mladičke? Zdaj je tako še premlada in še ne razmišljaš o tem, ali pač?

tana, lepo, da ste se oglasili. jaz sem spraševala za vas, ker sem slišala da imate oz ste imeli cotone. škoda, ker jih nimate več, v nasprotnem primeru bi se vam jaz kar hitro najavila na obisk ker sem postala že čisto nora na to pasmo, pa še blizu smo, saj sem tudi jaz iz Velenja. Kako ste se pa vi odločili za cotona?
Drugače pa mislim, da ljudje še danes dosti zamenjujejo cotone s kakšnimi maltežani oz jih slabo poznajo.

[tana]

Lep pozdrav Stella ,vseeno lahko prideš k nam te bom navdušila za Afghane ha, ha. Najprej naj odgovorim Petri. Tudi takrat so bili dragi, sicer ne vem kakšno ceno dosegajo sedaj vendar vem, da smo jih mi prodajali za 1000 nemških mark kar je približno 100.000 sit, vem pa, da so dosegali astronomske cene sploh v Franciji.
Odločitev za Coton-a je bila že zelo dolga, saj semg a tudi zelo dolgo iskala, (takrat še ni bilo interneta).Najprej sem iskala Chi Leo, pa ker ni imel FCI rodovnika, menda ga še vedno ne priznavajo, sem iskala naprej, želela pa sem, da je mali kuža, da ne bo puščal dlake, kar Coton gotovo ne, Skratka zaljubila sem se v njega po sliki.  Karakter tega psa je krasen, edino kar je mene motilo je bil lajež. Naša Pina je jokala z mojo hčero, kadar je bil kdo slabe volje je ona prva ugotovila in prišla k tebi se mucat. Pina ni marala otrok, Eja pa je bila zaljubljena v otroke.Tako različna karakterja sta bile, pa vendar sta se imele neizmerno radi.

[ppetra]

Tana napisali ste da sta bili psički zelo razklični, pa se je kakšna slaba lastnost prenesla na drugo? Sama bi enkrat v bližnji prihodnosti kupila še eno psičko, samo se bojim, ker je Lotty kar glasna psička, da bo tudi druga taka (kljub temu če mi uspe zbrat tako ki po naravi ne bi lajala vse povprek)

Tana, imate morda kakšne slikce od vaših dveh psič in bi se jih dalo pokazat tudi nam ?

[mateja007]

Zanima me, če je kdo izmed lastnikov cotona doma iz okolice Ljubljane?
Čes pribljižno pol leta bom tudi jaz postala lastnica te prikupne kepice
Zelo bi rada cotončka vidla u živo, problem je samo v tem, da ne poznam nikogar v bljižni okolici ki bi imel takega kužka.

Lp
 

[r1ata]

Tana, pozdravljeni. Lepo da ste se oglasili, po 17 letih življenja s cotoni imate prav gotovo mnogo izkušenj, ki bodo nam in bodočim lastnikom v pomoč.

Prejšnji teden smo razpravljali o problemu Lane40 in takrat sem se v debato vključevala brez izkušenj in kakršnega koli vedenja o teh zadevah - zgolj s svojimi razmišljanji. Pa me je stvar le začela zelo zanimati, zato sem vikend izkoristila tudi za razgovore z ljudmi, ki ali že zelo dolgo vzrejajo ali so aktivni v kinološki zvezi ali pa samo boljši poznavalci razmer na tem področju (nihče od njih se ne ukvarja s cotoni). Po zbranih podatkih in izkušnjah moram povedati, da Lanin primer nikakor ni osamljen, izjemen oziroma neznan. Dejstvo je namreč, da priznani vzreditelji, ki dajo nekaj na svoj ugled in jim je predvsem mar za dobrobit pasme in njenega nadaljnjega razvoja, skrbno pazijo, da ne dovolijo parjenja tistim mladičem, ki bi lahko na potomce prenašali lastnosti, ki so za pasmo nezaželjene. Torej že zelo zgodaj v leglu mladičev ločijo pet in show potencial. Glede na to mladiče kasneje tudi prodajajo. In če se vzreditelj odloči, da je nek pes samo za na kavč, seveda želi in ima vso pravico zahtevati, da tam tudi ostane. Praviloma je tako, da svoje zahteve opredeli v pogodbi, ki jo sklene z bodočim lastnikom takšnega psa. Dejstvo je, da lahko vzreditelj v pogodbi zahteva marsikaj, pogodba se tudi podpiše, toda izvrševanje določil pogodbe je vprašljivo, saj jih novi lastniki ne upoštevajo. In dejansko takšna določila, kot so obvezna kastracija ali sterilizacija tudi pravno ne vzdržijo. Po domače, če v pogodbi piše, da je potrebno psa kastrirat, novi lastnik tega ne stori, vzreditelj ga toži in izgubi. Pravno takšna zahteva namreč ne vzdrži in izpolnjevanje zahtev iz pogodbe je samo dobra volja novih lastnikov, ki se lahko potem vzreditelju le še smejejo. In ker se je velikokrat dogajalo, da so si novi lastniki nabavili psa pet kvalitete in kljub pogojem določenim v pogodbi, potem z njim veselo parili, so se temu pač prilagodili tudi vzreditelji. Tako danes primer, da pes pet kvalitete ne dobi export rodovnika sploh ni nobena redkost, pogosto se dogaja tudi, da se iz legla dobi že kastriran pes oziroma sterilizirana psica (na stroške novega lastnika). Torej to bi bilo na kratko, takšna je v svetu dobrih vzrediteljev praksa pri prodaji psov pet kvalitete.

Nauk: pred nakupom psa se je potrebno odločiti kakšnega psa želimo. Če želimo takšnega za razstave in razplod je potrebno tudi takšnega iskati in temu primerno plačati, če pa želimo psa za kavč, pa si tudi, ko ga enkrat že imamo, ne moremo več premisliti. Kupovanje psa pet kvalitete ni kot kupovanje na razprodajah, kjer kupimo nekaj ceneje, potem pa sami malo popravimo in predelamo, pa imamo vrhunski izdelek.

Zdaj pa veselo na replike.

[ppetra]

S tem da se ne da rodovnika lastniku, se res dejansko prepreči, da le ta ne gre na razstave in nima s psom rodovniških mladičev in vse to v dobro pasme. Se pa s tem tvega, da ta lastnik dopusti da ima recimo psička mladiče, ki so čisti mešanci, ali pa "čistokrvni psi brez rodovnika", kar je pri cotonih težje saj jih je malo in ti ne bo nekdo dal rodovniškega psa za parit s psičko ki "nima" rodovnika. Se pa to lahko zgodi lastnikom ki imajo par pet kvalitete in se na te stvari požvižgajo. Tako da ...