COTON DE TULEAR - čvek

[vesna]

Ppetra čestitke k super odločitvi - veliko veselja z belo kepico....

Drugače je pa za skoke odvisno od pasme - skok se plača vedno, ponekod odvisno na število mladičev, ponekod je to cena mladiča ali menjava za mladiča....

[NAMI]

Oprost za napako mojih slik. Naslov je brez www
http://nami.moj-album.com

[martinca]

Bombažka, ali ni tale z čopkom tvoj?

[Uma]

V bistvu ima vsak vzreditelj svoje pogoje oziroma je odvisno od dogovora, tako ne mores rect da velja za eno pasmo tako, za drugo pa drugace...tako da kot ti je napisala Lobsang, najprej izberes par samcev, ki bi prisli v postev, potem pa kontaktiras vzreditelja in se skusas dogovoriti za pogoje.

[mojčica]

Ali cotoni radi grizejo stvari, ko so sami v stanovanju?

[NAMI]

Mojčici sem hotela odgovoriti o dlaki, vendar ji je že bombažka lepo povedala. Dobra lasnost dlake pa je tudi, da ko pridemo mokri s sprehoda ne oddaja posebnega vonja. Garantiram, da če vsakodnevno počešeš odmrlo dlako, je v stanovanju ni.
Kar se pa tiče sprehodov, je pa druga pesmica. Posebno jaz z Tajem greva rada v naravo, tako da prideva vsa blatna domov. Pogled na belega contončka pa si lahko predstavljaš kakšen je. Takoj si umijeva tačke in z brisačo obriševa, ko pa se posuši se lepo počeseva. Tai je že tako navajen, da ko stopiva skozi vrata me počaka kar pri bideju.
Pri nas dosedaj nekega posebnega grizenja pohištva ni, je pa na začetku bil nor na copate. Sčasoma smo tudi to odpravili. Posebni užitek pa je toaletni papir. Vsaki dan nam je uničil eno rolo. Prijel jo je z gobčkom in jo kot v rekkami vlekel po celem stanovanju. Nato smo ugotovili, da si z smrčkom poriva otroški stolček do papirja in stopi nanj ter vleče papir. Papir smo morali umakniti.
Največje veselje pa mu je skakanje po travniku. Tai je zelo malo krat sam doma, vendar ko je je zelo priden in nedela škode ter tudi laja in cvili ne.

Ppeta, mislim da boš s samičko imela manj dela pri vzgoji, saj samčki so bolj svojeglavi. Bombažka lahko potrdi, da vsaj Tai se zelo postavi zase.

Bombažko bi vrašala,koliko časa so njeni lulali tudi na časnik.

[r1ata]

Naših dveh nismo nikoli navajali opravljati potrebe na papir. Tega ne poznata.

Oba sta prišla v hišo "skoraj" sobno čista, saj jih je truma sorodnikov pri vzrediteljici že naučila, da se zadeve opravijo zunaj, na travici. Skoraj pomeni, da smo si prvih nekaj dni vzeli čas in jih vodili ven vsaki dve uri, pohvalili in sta razumela. Imamo to srečo, da živimo v hiši in jih ni problem spustiti ven. Znata pa zelo jasno izraziti, če je kdaj sila. Ko opazim, da recimo Čupko nekaj hoče samo vprašam: "Moraš ven?" Če to ni to me samo nepremično gleda v oči in čaka, da ga vprašam kaj drugega ("Si lačen, gremo jest briketiče" ali "Gremo na sprehod?" , ...). Ko pa zadenem pravo se postavi na zadnje noge kot beli polarni medo in začne prosit s tačkami (če ima dolge nohte se prav sliši, ko treska skupaj).

Ppetri dolgujem še odgovor v zvezi s sprehodi. Kot sem že omenila jih pri nas nekajkrat na dan spustimo malo ven in okrog hiše seveda nista nikoli privezana, niti ne nosita ovratnice (poleti smo praviloma vsi do večera zunaj), enkrat na dan pa gremo na daljši sprehod po okolici. Ponavadi naredimo eno krožno pot po manj prometnih in enosmernih ulicah. Vedno sta pripeta, Gi se smuka nekje blizu mojih nog, Čupko pa je vedno na koncu popolnoma raztegnjenega najdaljšega povodca (8 m). Med sprehodom vedno malo vadimo poslušnost (hoja ob nogi, stoj, počakaj, ...), včasih jih spustim na travniku, da se zdivjata, pri čemer seveda pazim, da ni kakšnega psa v bližini. Če se bliža potencialna nevarnost ju odpokličem (zvabim s priboljškom), hitro pripnem in praviloma pustim, da se posmrčkata z vsakim (tudi velikim) psom, ki ima ob sebi za moj okus primernega lastnika. Če ocenim, da lastnik ni v redu, se kontaktu izognem, kje počakam ali sploh odkorakam stran. Nikoli jih ne dvigam v naročje. Enkrat jeseni nas je sredi belega dne, na cesti napadel nemški ovčar, ki se je strgal iz ovratnice, lastnikov ni bilo doma, hiša brez ograje. Moja dva sta bila vsak na svojem povodcu, od panike sta mi z njima ovila noge, jaz pa sem kričala kot zmešana tako, da se je napadalec počasi oddaljil. Sem pa prepričana, da če bi ju dvignila v naročje, bi nas napadel.

Ja, marsikaj doživiš s kosmatinci. Ampak najlepše je lubčkanje pred spanjem. To gremo mi zdaj delat. Lahko noč.

[vesna]

Oprsnice niso priporočljive/primerne za dolgodlake pse....