Ojla!
Srečno prispela domov in se naspala.
Crufts doživeti je bilo res nekaj neverjetnega... Toliiko stojnic, psov, prijaznih ljudi, niti ene umazanije na tleh, kaj šele vonja po psih...
Torej na dolgo opisano
S Kajo sva v Birmigham prispele okoli 11h in se odpravile do hotela. Tam naju je že čakala soba. Kmalu je prišel že tudi glavni organizator (ki nam je dal rozete in vse natančnejše podatke) in naš ''govorec'' (ki je preveril pravilno izgovorjavo imen - je bilo prav zabavno poslušati
). Najprej je bilo rečeno, da bomo od hotela do restavracije, kjer je bila gala večerja šli peš. Ampak je bilo vreme zelo vprašljivo (nekaj časa dež, potem spet ne...) tako da smo šli z avtobusom.
Drugače je bila večerja kar v isti stavbi kot je bila glavna arena. Pred večerjo smo lahko nekaj časa gledali glavno ocenjevanje v glavni areni. Moram rečt da je fuuuuuuuul manjša kot zgleda na TV oz. računalniku
No, vseeno je za nekje 2 naša BIS ringa.
Večerja ITAK ne more potekati brez zapletov. Po sladici smo imeli govore. Pa pridemo do Slovakije...in govorec napove že kar Severno Afriko!! Tako da ja, na koncu po ZDA sem šla do njega in povedla da je pozabil Slovenijo.. Sej se je zelo opravičeval
Po tem je še potekala izmenjava darilc, slikanja... V hotel smo se vrnili šele okoli polnoči.
Naslednji dan je bil shooping day
Koliko je tam šopinga... Ena hala je po mojem za dve ljubljanski, potem pa v mislim da dveh al treh halah je bilo samo pol hale za šoping, ostalo ringi, potem pa še ena cela hala samo za šoping. Verjemite, noge so me po tem dnevu pošteno bolele
Obiskat sva šle tudi slovenski štant. Zvečer je bila še vaja za naslednji dan v glavni areni. Po tem sva s Kajo šle s predstavnikom Srbije in njegovim očetom še jest in počasi do hotela. In ja spat ponovno okoli polnoči.
V nedeljo smo se morali zbudit že ob 6h. Vsi smo meli takeee podočnjake
Prideva s Kajo dost bolj zgodi pred naš ring (da se ne bi zgodilo kaj podobnega kot v Bratislavi). Pa nama in še parim juniorkam povedo, da se naj še vsedemo pri ringu, ker boksi še niso pripravljeni. Pa pride mimo nas malo preplašena tibetanska španjelka. Itak je bila tukaj za JH, ker so bili v nedeljo na vrsti ptičarji. Pa jaz še Kaji rečem, da jooj ena si je pa TŠ-ja zbrala, sam da zgleda nekak preplašena pa da ne vem kako bo to. Pa men Kaja reče, da dober če niso kej zašuštral in so men dali TŠ-ja namesto TT-ja! Pa jaz njej trdim da nee..itak da ne.. in ja..V boksu za Slovenijo je bil TIBETANSKI ŠPANJEL!! Seveda kaj naj; grem do lastnice in njene prijateljice, pozdravim prikupno crtljivo španjelko in grem do ogranizatorjev. Oni so meni na vsak način trdili, da je bilo na prijavnici napisan tibetanski španjel (sej ne vem več kdo je res bil tukaj kriv). Pa mi reče Liz (katera nam je rihtala te pse), da bodo imeli še nekaj rezervnih psov, oz. psov za menjavo in da lahko imam katerega od njih. Okej, vsaj iz vljudnosti poskusim španjelko... Rep na tleh, prestrašena, navajena se je free postavljati, sploh me ni poslušala. Takega psa pač ne morem imeti za JH. Torej, napad na nove pse. Prvo poskusim kitajskega golega psa; puffija; sicer tekel je res super, ampak bil je še zelo mlad, tako ni dolgo zdržal v pozi. Nato pa poskusim še avstralskega ovčarja. Prvi krog je bil tako-tako. Ampak lastnik avstralca je zgleda videl, da nisem tako slaba, izbirčna (glede da svojega prvega psa nisem želela imet) in mi je vse povedal o njem; kako ga naj postavljam, kako naj z njim laufam..uglavnem res vsee. Tako nama je šlo potem že zelo super.
Poskusila sem še njihovega drugega, ampak je bil prvi veliko boljši. Tekmovanje je potekalo v enem malo večjem ringu. S ''svojimi psi'' smo šli najprej gor-dol. Prej ga je pa pregledal, kot v navadnem ringu, le da bolj na hitro. Mislim da sva se super odrezala, še lastnik mi je celo dal roko in čestital, da sem ga res fuuul lepo predstavlja in da se je res lepo gibljal.
Najprej sem ga pred sodnikom postavla (Lana btw tako kot si mi ti kasneje opisala
), nazaj grede pa sem ga pustila, da se je postavil na free. Moj drugi kuža je bil basenji, ki ga je prej imel fant iz Severne Afrike. Ko smo postavili pse pred sodnikom, je naredil en krog (po mojem malo preverjal zlato pravilo), potem pa smo vsi naredili trikotnik. Tudi z basenjijem nama ni šlo slabo. Sva se kar dobro ujela. Drugače pa ta menjava je zgledala takole: povedali so ti katerega psa imaš, v tistem malem predpripravljalnem ringu sploh nisi mogel probat laufat z njim. Za pripravo pa smo imeli samo slabih 5 min.
Po tem smo imeli prosto do večera. Tukaj pa kar me je motilo, je bilo to, da smo mogli v predpripravljalnem ringu čepeti več kot POL URE!
Nekateri psi so že kar precej pogrešali lastnike, bili živčni. Da ne govorim o tem, da smo imeli stole eden zraven drugega in so psi še bolj noreli. Verjetno je to tudi razlog, zakaj so psi v glavnem ringu tako galopirali. Nam je bilo rečeno, da bo sodnik vsakemu finalistu dal gor-dol, ampak ste lahko videli, da ni bilo nič iz tega (bedno).
Po tem je bil še fotošoting in počas odhod proti hotelu (bi gledala BIS v areni, če mi ne bi bilo potrebno dat 17 funtov za karto!). V hotelu sva si s Kajo privoščile njihovo zelo zelo zelo dobro sladico in prek TV-ja gledale BIS.
Včeraj sva si privoščile malo daljši spanec, zajtrk in nato še en veliiik shooping v Bullringu (njihovem največjem šoping centru v centru mesta). Receptorka nama je točno razložila kam naj greva (šle sva z vlakom). Glavni center je v treh nadstropjih, zraven njega pa še poooolno drugih. Letalo sva imele šele ob šestih zvečer, tako da sva imele časa na pretek.
Pregledale trgovine, nekaj malega tudi nabavile in še posedle ob lepem razgledu na njihovo znamenito cerkvico.
Ampak moram pa povedati da smo eni izmed boljših držav v JH-ju. Ko vidiš to nekatere druge. Namesto trikotnika je bil krog, še slišali niso za zlato pravilo, niti za to, da se psa na mizi postavlja čist ob sprednji konec mize itd... Nekateri sploh niso znali postaviti pravilno psa, kot zahteva standard.
Vseeno doživetje je bilo neverjetno, s Kajo že načrtujeva nasledni pohod v Anglijo
(nama je tudi receptorka rekla, da morava nuuujno prit naslednjo leto, ampak kak dan prej, da nama bo lahko razkazala celo mesto, midve jo pa naslednji dan peljeva na razstavo
).
Za na konec pa še dve slikici mene in avstralca:
Jana. Vse pravice pridržane.
