Mi apetita rajsi ne spodbujamo, ker bi se v navalu pozresnosti se kateri zadusil. V dolocenih okoliscinah se jima lakota tako poveca, da se jima trga in zahtevata hrano z lajezem ter skropita slino. To se zgodi:
- ce damo hrano prevec ocitno hladiti (npr. v pasjo posodo), tako da vesta, kaj ju caka, do sklede pa se nekaj minut ne moreta,
- ce se ze odpravimo pripravljat hrano, pa se zamotimo s cim drugim,
- kadar cisto pozabimo in morata spomniti, da je cas za obrok,
- ce jima med pripravljanjem govorimo, kako bo dobro in »njam, njam, njam«,
- po prihodu s sprehoda, ce smo na prazen zelodec vadili povelja s priboljski,
- pa tudi ce zvecer prepozno (tik pred spanjem) kaj pojesta, se zbudita neverjetno lacna.
Mogoce bi te finte pri komu delovale za povecanje apetita...
Pri nas je hranjenje eden najbolj lustnih trenutkov dneva, zato dajemo 2x – zjutraj in zvecer. Ker sama slabo prenasam enolicje, ga tudi psom ne privoscim. Brikete skoraj vedno s cim oplemenitim (zlica olivnega olja, pol jogurta, zlica skute, kaksna sardelca, koscek tune...), na vsake tri dni pa jima kaj skuham. Kadar jemo socasno, dobita na brikete malo kaksne stvari, ki jo jemo mi. To zelo cenita.