Nakup/posvojitev psa

[AngSeter]

prehitro zaključila...

Ni vsak pes (pasma/mešanec) lahko spuščen. Zaradi prirojenih karakteristik je nekatere zelo težko naučit zanesljivega odopklica. Kakšnega tudi nikoli, oz. mora imet vodnik izkušnje in tudi nekaj sreče.

Ni res kar se govori, da je vse v vzgoji. Del je v vzgoji, del so pa lastnosti, ki jih ne moreš spremeniti. Lahko jih samo omejiš in daš pod kontrolo. Velikokrat je to tudi fizična v obliki povodca. Pri odraslih psih z izkušnjami pa je to še izrazitejše.

V skupino z obveznim povodcem spadajo (obstajajo izjeme): goniči, hrti, haski, razni mešanci s temi psi, pa še kaka pasma, ki se je trenutno ne spomnim 


Ogledani pasmi sta različni ja. Dobro bi bilo spoznat predstavnike v živo. Več različnih.  Škoda, ker si zamudil skupni sprehod avstralcev, ki je bil 3 tedne nazaj. NAs je bilo zelo veliko.

[n00b]

Jaz imam weimaranca. Obcasno tece ob kolesu, recimo da v kondiciji, v kateri je trenutno, pretece 8-10 km v hitrem tempu brez vecjih tezav. Za kondicijo nabirat je cisto ok, da bi pa v tem hudo uzival pa tezko recem. Mu je dolgcas.
Naceloma bi bila pasma ok, pod pogojem, da se ukvarjata tudi s kaksnimi lovskimi stvarmi in drugimi sporti. Bi pa jaz za daljse razdalje raje izbrala psa lazje konstitucije.

Omenil si tudi dlako. Te je toliko, da mene cudi da pes ni nag. Pa psa redno krtacim, tudi posesam ga, pa imam po parih dneh po kotih v stanovanju vseeno majhne kupe sivih kocin. Zapicijo se povsod. Kamor se zapicijo, tam tudi ostanejo.

Kaj pa kraljevi koder? Se mi zdi, da so taki fajn sportni psi, sploh ce so v kratki dlaki.

[luna7]

Če so bili ptiči v vidni bližini definitivno na štriku, ker sicer se je vkopala in jih bulila neverjetno veliko časa 

No, to je taboljša varianta lovskega psa.  Goniči pač....gonijo. Pri nas se naša nič ne vkoplje, samo "raketo" dobi v noge in bi jo odneslo v vesolje, če bi bila spuščena. 

[filip7]

@n00b super, da si mi povedal, da imaš ti lih takega za katerega se jaz zanimam. Bi mi lahko mogoče kaj več povedal kako se ti z njim ukvarjaš da mu ni dolgčas, če izvzamemo razne športne aktivnosti? Namreč sprehodi so fix, hoja v hribe tudi fix, kopanje v morju poleti (živim na obali, če nisi pregledoval poste nazaj) tudi fix, razne aktivnosti na prostem so tudi fix (tipa vrži-prinesi, preskoči to-tisto, najdi kar sem skril, itd...). Trenutno mi še kaj ne pade na pamet. Praviš dlake odpadajo kot za stavo hehehe... Dobro nekaj bo treba vzet v zakup. Se bo pa več sesalo in čistilo (ne bo škodilo sigurno ).

@AngSeter ne rolam žal. Se bom pa potrudil da bo pes ob meni. Verjamem, da ne bo lahko ampak bom pa dosti delal na temu. Mislim, da se mi bo splačalo

@nadja hvala bogu sem tudi prijavljen na enem forumu za gorsko kolesarjenje in je tudi ta tema in pravijo, da večina njih nima problemov s svojimi psi. Da ratajo v bistvu čisto neki drugi psi, ko jim sledijo po gozdu in zgledajo, da ne rečem bolj nori od svojega lastnika na kolesu hahahahaha...

[kocka]

Ups, zadnji dve vrstici sta viška in sta tam povsem po pomoti.

[filip7]

@kocka hvala za konkretne namige. Sem tudi sam razmišljal (v glavi ) kako bi jaz reagiral, če bi pes slučajno pičil svojo pot različno od moje. Kar se tiče koles si zadel v nulo. Moral bi me poslušat na vsako besedo in to je to. Kar pa vem, da zahteva dosti dela že od samega začetka. SE ZAVEDAM! 

[kocka]

DH teren je drugačen kot cross, čeprav verjetno ne voziš samo DH. Navaditi ga boš moral na dve vrsti obnašanja - na cesti, ko pes teče ob kolesu na pravi strani (do gozda imaš običajno vedno nekaj ceste) in na terenu. DH teren je specifičen, običajno je pot ozka, pogosto obdana z grmovjem. Tam naj bi se pes gibal pred (ne priporočam), ali za tabo in to mora vedeti povsem natančno, sicer bo nevarno za oba in se bosta prej ali slej oba v klobčiču valila po koreninah  . DH je zelo ˝glasen˝ šport in zelo moraš bit skoncentriran na teren, kar posledično pomeni da psa ne vidiš in ne slišiš na določenih delih proge. Evo, tolk v razmislek 

[luna7]

No, moja dogodivščina z mojo prejšnjo psico: gorsko kolesarjenje - izbrala odlično pot za obe. Malo življenja/hiš na poti in veliko gozdnih poti in gozdnih neobljudenih cest. Obe sva uživali zelo. Ampak, kaj se mi je zgodilo... izgubila sem se oz. sem prišla ven na napačnem koncu. Ok, če bi bila brez psice, bi bilo to pač čisto ok. Pa ni bilo več, ker je bila ona z mano in je bilo ptrebno kar nekaj km prevoziti po glavni cesti v vročini po odprtem (Ne, nisem šla nazaj po isti poti...  ). Kaj narediti? Na koncu sem se odločila za dobro psice, da sem jo pustila pri eni hiši (z njihovim dovoljenjem in ob največjem veselju) privezano na vrtu za drevo v senci in ob vodi, pičila po avto in se vrnila nazaj. Ni mi bilo prijetno nikakor.  In, potem nisem več tega počela.