Kako jim uspe?

[Marjetka]

Se strinjam, toda kako psa prepričat v to? Se z njim čim manj ubadati in čakati, da on pokaže zanimanje za nas ali kako?

Mislim, da ni trik v ignoriranju. Se strinjam z Lilit - skrivanje dela cudeze na pozornosti! Jaz se na sprehodu skrijem, vsakic ko dobim priloznost. Pes me ima ze tako pod nadzorom, da mi redkokdaj res odlicno uspe.

Druga stvar, ki se ni bila omenjena, je pa "pogovarjanje s psom". Pri dolocenih tetkah in babicah za tako skoncentrirano pasjo pozornost namrec ni druge razlage.

[Lanabela]

Silvija (naj mi bo oproščeno da po nemarnem omenjam njeno ime) ima prav poseben način šolanja psov, ki njej in njenim psicam neverjetno lepo leži in daje fantastične rezultate. Tisti, ki jim tak način dela odgovarja, najdejo v njem veliko veselja, njihovi psi tudi, in uspeh ne more izostati.
Jaz na ta način ne morem delati. Malo zaradi moje lenobe, več pa zato, ker je pes, kakršnega si želim dobiti na koncu povsem drugačen. Poti do cilja je veliko, vsak mora najti tisto, ki ustreza njemu in njegovemu psu.

[Drejči]

Vecje stevilo psov ni formula za uspeh glede pozornosti na lastnika. Lahko pride le do ljubosumja med samimi psi in ustvarjanja tropa, ce clovek ne zna pravilno postopati. Cisto vseeno je ali imas enega ali vec psov.
No tisto z boksom, pa... boks (vecina dneva) - osamljenost; poligon (1-2 uri) - druzba in pozornost njegovega lastnika in ce sestejemo 1+1, ob upostevanju, da je pes druzabno bitje, mislim, da ni potrebna nadaljna razlaga. Nadalje, nekateri tekmovalci gredo celo tako dalec, da svojega psa dobesedno zasuznjijo s hrano. Kaj to pomeni? To pomeni, da pes dobi hrano le takrat, ko vajo na poligonu pravilno izvede, drugace hrane ne dobi. Se malo bolj natancno, pes dobi svoj dnevni obrok hrane na poligunu, med izvajanjem vaj, CE jih seveda naredi pravilno, drugace je lacen do naslednjega dne,  seveda pod pogojem, da vaje naredi tako, kot vodnik zeli.

[Drejči]

Lanabela, se popolnoma strinjam s teboj, ko gre za ljudi, ki imajo obcutek in znanje za pse. In s eposebej se strinjam s tem, ko pravis, da zelis imeti samostojne pse.
Vendar pa glede na vsebino problema, ki je bil izpostavljen v tej temi - ignoranca do lastnika na sprehodu - nikakor ne more biti resitev  le-tega, da nabavimo se enega psa, kot je bilo predlagano v enem od postov.
Ja, to bi bilo pa res malo prevec enostavno. Pes me ne sljivi in kupim se enega, pa je problem resen, ker naj bi potem  tekmovala za mojo pozornost. hehe, v resnicnem svetu je ponavadi tako, da imas potem dva psa, ki te ne sljivita.

[damayanti]

No  vama  povem  mojo izkušnjo. 
Damč je l moj prvi pes("  tazaresen- šolanje-skrb...).  Kot  samec  ima  veliko " lepih " lastnosti.  Ignoranca, trma, svojeglavost, hiperaktivnost ....  nagon-  na psice in na divjad..... in še kaj bi se našlo.
Ko sva začela hoditi v malo šolo je bil  zlat kuža.  Znal je  sedi, prostor, poleg hoditi....  skratka   zelo sem bila ponosna  nanj.  Potem   je pa prišel  v svoje obdobje pubertete(  za katero  predvidevam , da ga še sedaj  močno trka).  In je bilo konec  z njim.    Stalno  sva  se šla  kdo bo koga.  On je trmal po svoje  jaz  sem vstrajala. Na  tečaju za vodnika  je bil  najšlabši.  Ko smo  imeli  odložljivost je  v veliki večini    vstal  iz  prostora  in  posvoje" klamaturil  " okrog...  gnjavil  še ostale pse, tako , da je bil na koncu  vsesplošni kaos.
Normalno  sem   imela pomisleke  , da  ga enostavno ne morem obvladati-  kar ga tudi nisem mogla.   Ni me šljivil  niti 10%.....  mojega  je  ubogal  na besedo.  Naj povem , da sem  se jaz  ukvarjala  z njim vsak  dan  in ne samo po eno  uro  ali  dve...  temveč  tudi  več... pes je bil  24  ur  z menoj.
In sem bila deležna  razno raznih ugotovitev.  da nimam  pravega  pristopa  k psu,    nisem skoncentrirana, nimam pravega  tona glasu, nisem dosledna.  itd.
In sem  vse to  popravljala.  Iz  10%  "šmirglanja " je prišel na  15%-  kadar je imel  dober dan. ...  drugače pa nič  od nič.
Na tečaju  sva  z nekim vodnikom celo  zamenjala  pse.  Jaz  sem vodila  njegovo  psico  on pa mojega psa.  Na  prvih  dveh  urah je  ta  sistem še celo  potrjeval  vse  teorije...  po parih  urah,  je  pa  tudi  njega  začel  ignorirati.  In  na koncu  smo prišli  do tega  ...  da  je pač pes tak po karakterju.  Svojeglav  anglež, ki se  mu  fučka  za  vse  okrog njega  važno mu je bilo le to  , da je  on užival.  O  kakšnih aportih  in  delu  sem lahko le sanjala.  Nazadnje  je  šlo  celo tako daleč  , da tudi  odpoklica ni več  šljivil.   Skratka  groza od groze.
Nato sem  se odločila  še za zadnji  pristop(  za katerega  sem bila na začetku  z  vsemi  kriplji  proti)  trda - roka.     In potem je pes začel  delati.  Scrkljan kolikor je(  samo moja  napaka  in moja krivda)  mu je prebilo ,  da če me ne uboga  ni  božanja  in  crklanja....  enostavno sem ga samo  odrinila od sebe.  In   pes  se je začel  popravljati.     Dosegla sem celo 60%  " šmirglanja"  in  tečaj sva celo  opravila  z  87 točkami. ( poslušnost).....  kar se pa tiče  dela..  je pa ostalo  enako.  Nič od nič(  v večini primerov)  čeprav je pes  znal.  On  enostavno ni hotel.
Potem  sem pa dobila  še  eno novo  zgago  k  hiši.Malo  žimasto  zgago-  ona  pa  totalno  kontra.  Njej  je  delo   v  največjo  zabavo.   
In  ko  smo  skupaj  imeli  ure učenja je bil  Damč privezan  z  tamalo  pa  sva  delali  skozi  igro.
Na  začetku  ni bilo  nobenih  napredkov  pri  Damču.  Potem , ko je pa videl,  da  ga  enostavno  postavljam na stranski tir  in se  ukvarjam  z  tamalo  ker naredi  kot  hočem, je pa začel  delat.  Kar  na  enkrat  je    začel  aportirat,  držal  stojo,  ubogal  me je     pa kot  vojak.  Ni bilo  treba niti  glasu več  dvignit  nadenj.  Res  da  , njegovo aportiranje  in delo  ni  povsem zadovoljivo....  ampak  smo  pa  prišli  vsaj  toliko daleč  da me ne ignorira   in vsaj  približno naredi  kar  hočem od njega.

Meni je sicer jasno  da se pes od psa  uči,  da je  pomembna  tudi  tekmovalnost med  psi.
Samo  preko  karakterja  pa  ne gre.    Sedaj je sicer    razvil  novo  teorijo.  Dvakrat  naredi  vajo kot  je treba , toliko da pokaže  da zna.... potem  se mu pa ne ,da več. 

In ga niti ne silim.  Pač  upam.. če prišel  do  dvakrat  bo  mogoče tudi  do  štiri krat.  Takrat  bo pa moj cilj dosežen.   

[bina]

damayanti, svaka ti čast, da si imela j*a*j*c*a , da si pri enem neubogljivem psu (no, ne ravno neubogljivem, ampak take, ki te ni šmiril), kupila še enega. Tega si jaz ne bi upala narest! Ker bi se bala, da bi potem imela doma 2 neuboljiva psa

[Sammy]

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo ).

[damayanti]

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo ).

S tem se pa  strinjam v celoti

Res je  že  razlika    pes- psica.  Mene  ja  Damč    z  svojimi  polomi  naučil    takih stvari, ki jih ne najdeš v nobeni  knjigi( je ni p****rije, ki je ne bi naredil)  ravno iz tega  razloga  je  tudi  z  Dino  šolanje pravljica.
Jaz  bi  vsakemu  začetniku,  kateri se odloči,  da bo  svojega  psa  izšolal  priporočala  enega  "  damsterja".  Fajn  trmastega  in neposlušnega.  Ker  samo  tak  pes  lahko izuči  človeka.
Nekdo, ki ima  prvega  psa  poslušnega  in lahko vodljivega  sploh ne more  razumet , koliko  truda  morajo nekateri  vložiti  v  svojega  psa,  da  kaj dosežejo pri njem.  In koliko  teorij o šolanju(  piškotki,pohvale,nagrade, igra.....)  zataji  pri  takem psu.  Jaz sem  šele  pri  enem  letu  približno dojela  kako  ga moram  šolati in še sedaj  me  uči-  vsak dan.
Ne morem si pa predstavljati(  kolikor ga poznam), da bi mu pustila  njegovo  svobodno  voljo.....  to  bi  bil  pa  polom ,  če bi  sploh še bil  živ...   Če samo  pomislim , kaj bi on počel po svoji svobodni volji...  potepal bi se vsak  dan,  jagal  kure in mačke  po vasi, kradel  vse po spisku......  dvomim , da  bi  bil    še  živ  ali vsaj  cel, če ne drugače  bi  končal  že pod kakšnimi kolesi  avtomobila.

Panda:  Tudi  moj je bil  do  8 meseca  zlat  kužek.    Ne me narobe razumet-  ti ne želim takega psa  kot je postal  moj  v  svojem obdobju.    Počakaj  do  pubertete.  takrat  te bo  začel  pa  učit.  Boš  spoznala  kaj  pomeni imeti  samca  doma