Kako jim uspe?

[Zoia]

Poznam take pse in take ljudi. In velika vecina psov je taka, ker se lastnika preprosto bojijo. Do njih gojijo strahospostovanje. Imajo jih zelo radi (kot tudi lastniki njih), vendar se jih vseeno bojijo. Mi se lahko izobrazujemo iz knjig, interneta.. Drugi pa psa ko se ne usede, pac udarijo.

V moji blizini je en moj sovrstnik, ki predvsem poslusa svojega oceta. In njegov pes je pri 10mesecih bolj poslusen kot marsikater pes. "Poleg" se nauci z grobim cukanjem (sicer sem se vedno pristas cukanja, ampak ne taksnega), ce pes "spizdi" jih seveda dobi ko pride domov.. Pa take stvari

sem se ze tudi jaz v to poglabljala

[Laisha]

Moja babica je ena izmed tistih, ki brez truda dosezejo vse pri zivalih. Prav taka je bila njena mama. Pa nobena ni vzgajala s silo, nasprotno obe sta imeli zelo radi zivali in sta kvecjemu povisali glas, ko so storile kaj narobe. K prababici so prihajali konji, ki drugih niso upostevali, najbrz tudi zato, ker je v zepu vedno imela nekaj zanje. Runo pa je prvih 6 mesecev prezivel tudi v druzbi moje babice in jo vedno uposteval, ceprav jo je potem videl samo enkrat na leto za 3 tedne, dedka ne bi nikoli tako ubogal kot njo. Preprosto ima nekaj v sebi.

[deteljica]

En del "skrivnosti " j ekot že rečeno v "feelingu". Teg aimaš ali nimaš. Nobena šola ti ne more pomagat, lahko p amalo izboljšaš s teorijo tehniko . Ampak kot pri slikarjih in umetnikih- kdor to ni ,mu nobena akademij aza umetnost n ebo pripomogl ado tega ,da bi narisal "mona lizo".
Kdor pa je umetnik,seveda rabi še malo študitrat,a ne vsmislu tečaja.
tečaji in teorija  so na nivoju usposabljanja za "obrtnike", ne za umetnike.

Drugi del skrivnosti je v stavku "drugače ga raje nimam". - se vam je posvetilo?

Psi iz kategorije"ga raje nimam" so nekoč dobili šus u glavo",danes pa k včasih podobno , včasih v zavetišču ali na cesti, včasih pa doživljensko na verigi ali v pesjaku. Zagotovo pa jih ne vidite na sprehodih, kjer bi vam vzbujali zavist.

Žalostno dejstvo pa je, da današnja "super exkluzivna" vzreja proizvaja mnogo psov, ki sodijo po svojih značajskih lastnostih v kategorijo "ga raje nimam". 

[Drejči]

Veliko je sicer odvisno od karakterja posameznega psa, a se vedno najvec od nas ljudi.
Dajte se malo analizirat in opazujte sami sebe.
Kaj delamo na sprehodih? Oci imamo na pecljih (torej, mi nadzorujemo teren), trzamo na vsak pasji gib, stalno ga nekaj klicemo, mu govorimo: "Zdaj greva pa levo" (psa ze vnaprej opomnimo, kaj mislimo narediti), mu ne dovolimo, da bi se po pasje znorel (vsaj obcasno) ipd..
Delamo tocno to, kar bi moral delati pes. Mi smo pozorni na njega in ne on na nas. In kaj torej preostane psu? Le to, da brezskrbno nori naokoli in maksimalno izkoristi vse, kar mu je dovoljeno.

Kaj pocnemo doma? Pes sicer ne sme v kuhinjo, ampak ker si je danes prav posebej zazelel teziti v kuhinji, revcku pustimo in v glavnem se vsaka taksna prepovedana pasja zelja, izpolni na tak nacin.
Razmisljamo v smeri, da se bo psu zmesalo, ce ne bomo z njim 24 ur na dan. Figole freskole, ni res.
Psi ne poznajo kazni, ker je vecina nadebudnih lastnikov prepricanih, da je to mucenje ubogih zivalic, pa naj gre le za cuk ovratnice, frc po nosu ali grd pogled.

In zaradi taksnih vzgojnih prijemov, naredimo iz psa eno navadno razvajeno deriste in nenazadnje vodjo vasega tropa (ceprav ste nekateri prepricani, da se psi sploh ne rangirajo).
Do tu je sicer vse lepo in prav, a ponavadi se zatakne, ko lastnik koncno ugotovi, da pes vseeno mogoce malo pretirava. Popravljati napake je vedno tezje, kot uciti na novo.

Pa da ne boste mislili, da sama nimam podobnih "tezav". Ooooo ja imam jih, a le toliko in do te mere, da mi niso motece.

[flatka]

Se strinjam s temi posti.

Ne bi ponavljala vsega kar ste že omenili: karakter, odnosi,...
Mogoče bi samo dodala, da je pri AklAm in primeru treh različnih psov, prisotna tudi starost le teh. Po določenih letih se pes tudi malo umiri, ˝začne razmišljati˝ in ti nameni več pozornosti....

Star človek, star pes in po nekaj letih, bo pa pes že dojel kako se obnašati. V bistvu se mu tudi noreti ne bo dalo. 

Lp 

[Sammy]

Drejči, trdiš da bi moral biti pes tisti, ki se ozira za svojim lastnikom in da smo v bistvu mi tisti, ki iščemo pozornost pri psu (nekako takole). Se strinjam, toda kako psa prepričat v to? Se z njim čim manj ubadati in čakati, da on pokaže zanimanje za nas ali kako?

Na drugi strani pa Trkmanova (konkretno v oktobrski številki revije Moj pes) in podobni trdijo, da se je potrebno s psi čim več ukvarjati, pa ne bomo imeli z njimi problemov ...

[flatka]

jaz to razumem nekako tako: se ukvarjat s psom, ampak ne 24 ur na dan... in na sprehodu ga ni treba ves cas klicat, ampak pustit, da dela svoje stvari in se mu skrivat, da te sam isce.
Ce se dosti ukvarjas z njim, potem bo na sprehodu sam pozoren nate.

!!!
No danes na sprehodu, sem to res poskusila. In moram rečti, da se tega sploh nisem zavedala, bilo mi je že samoumevno, da psa pustim, da prevoha svoje in teka po svoje.
Se mi zdi, da bolj ko drezaš vanj, rata bolj živčen in svojeglav. Verjamem, da kakšnemu psu enostavno ne moraš zaupati, vendar se vseeno lahko zadržiš kakšne besede.

Sem imela eno situacijo, ko se psički enostavno po eni določeni poti ni dalo hoditi. Na mestu se je ustavila in čakala. Nekaj časa sem jo preganjala in klicala in je šla le z muko in trmo. Nato pa sem jo začela ignorirati in je čez nekaj časa sama pritekla za mano. Vendar se je tega veliko prej naveličala, kot takrat, ko sem ji neprestano dopovedovala naj šiba.
Včasih, če kaj protestira ne hodim direktno po gozdni poti, vendar ob njej po hribčku. To zelo obožuje, še posebaj, če mora hoditi med vejami in po listju, ki ji šumi pod nogami. 

Na sprehod greš, da se sprostiš, ne za to, da boš neprestano napet in ukazoval svojemu psu. Verjetno vsak rabi malo svoje zasebnosti in miru. 

Lp

[Marjetka]

Se strinjam, toda kako psa prepričat v to? Se z njim čim manj ubadati in čakati, da on pokaže zanimanje za nas ali kako?

Mislim, da ni trik v ignoriranju. Se strinjam z Lilit - skrivanje dela cudeze na pozornosti! Jaz se na sprehodu skrijem, vsakic ko dobim priloznost. Pes me ima ze tako pod nadzorom, da mi redkokdaj res odlicno uspe.

Druga stvar, ki se ni bila omenjena, je pa "pogovarjanje s psom". Pri dolocenih tetkah in babicah za tako skoncentrirano pasjo pozornost namrec ni druge razlage.

[Lanabela]

Silvija (naj mi bo oproščeno da po nemarnem omenjam njeno ime) ima prav poseben način šolanja psov, ki njej in njenim psicam neverjetno lepo leži in daje fantastične rezultate. Tisti, ki jim tak način dela odgovarja, najdejo v njem veliko veselja, njihovi psi tudi, in uspeh ne more izostati.
Jaz na ta način ne morem delati. Malo zaradi moje lenobe, več pa zato, ker je pes, kakršnega si želim dobiti na koncu povsem drugačen. Poti do cilja je veliko, vsak mora najti tisto, ki ustreza njemu in njegovemu psu.

[Drejči]

Vecje stevilo psov ni formula za uspeh glede pozornosti na lastnika. Lahko pride le do ljubosumja med samimi psi in ustvarjanja tropa, ce clovek ne zna pravilno postopati. Cisto vseeno je ali imas enega ali vec psov.
No tisto z boksom, pa... boks (vecina dneva) - osamljenost; poligon (1-2 uri) - druzba in pozornost njegovega lastnika in ce sestejemo 1+1, ob upostevanju, da je pes druzabno bitje, mislim, da ni potrebna nadaljna razlaga. Nadalje, nekateri tekmovalci gredo celo tako dalec, da svojega psa dobesedno zasuznjijo s hrano. Kaj to pomeni? To pomeni, da pes dobi hrano le takrat, ko vajo na poligonu pravilno izvede, drugace hrane ne dobi. Se malo bolj natancno, pes dobi svoj dnevni obrok hrane na poligunu, med izvajanjem vaj, CE jih seveda naredi pravilno, drugace je lacen do naslednjega dne,  seveda pod pogojem, da vaje naredi tako, kot vodnik zeli.

[Drejči]

Lanabela, se popolnoma strinjam s teboj, ko gre za ljudi, ki imajo obcutek in znanje za pse. In s eposebej se strinjam s tem, ko pravis, da zelis imeti samostojne pse.
Vendar pa glede na vsebino problema, ki je bil izpostavljen v tej temi - ignoranca do lastnika na sprehodu - nikakor ne more biti resitev  le-tega, da nabavimo se enega psa, kot je bilo predlagano v enem od postov.
Ja, to bi bilo pa res malo prevec enostavno. Pes me ne sljivi in kupim se enega, pa je problem resen, ker naj bi potem  tekmovala za mojo pozornost. hehe, v resnicnem svetu je ponavadi tako, da imas potem dva psa, ki te ne sljivita.

[damayanti]

No  vama  povem  mojo izkušnjo. 
Damč je l moj prvi pes("  tazaresen- šolanje-skrb...).  Kot  samec  ima  veliko " lepih " lastnosti.  Ignoranca, trma, svojeglavost, hiperaktivnost ....  nagon-  na psice in na divjad..... in še kaj bi se našlo.
Ko sva začela hoditi v malo šolo je bil  zlat kuža.  Znal je  sedi, prostor, poleg hoditi....  skratka   zelo sem bila ponosna  nanj.  Potem   je pa prišel  v svoje obdobje pubertete(  za katero  predvidevam , da ga še sedaj  močno trka).  In je bilo konec  z njim.    Stalno  sva  se šla  kdo bo koga.  On je trmal po svoje  jaz  sem vstrajala. Na  tečaju za vodnika  je bil  najšlabši.  Ko smo  imeli  odložljivost je  v veliki večini    vstal  iz  prostora  in  posvoje" klamaturil  " okrog...  gnjavil  še ostale pse, tako , da je bil na koncu  vsesplošni kaos.
Normalno  sem   imela pomisleke  , da  ga enostavno ne morem obvladati-  kar ga tudi nisem mogla.   Ni me šljivil  niti 10%.....  mojega  je  ubogal  na besedo.  Naj povem , da sem  se jaz  ukvarjala  z njim vsak  dan  in ne samo po eno  uro  ali  dve...  temveč  tudi  več... pes je bil  24  ur  z menoj.
In sem bila deležna  razno raznih ugotovitev.  da nimam  pravega  pristopa  k psu,    nisem skoncentrirana, nimam pravega  tona glasu, nisem dosledna.  itd.
In sem  vse to  popravljala.  Iz  10%  "šmirglanja " je prišel na  15%-  kadar je imel  dober dan. ...  drugače pa nič  od nič.
Na tečaju  sva  z nekim vodnikom celo  zamenjala  pse.  Jaz  sem vodila  njegovo  psico  on pa mojega psa.  Na  prvih  dveh  urah je  ta  sistem še celo  potrjeval  vse  teorije...  po parih  urah,  je  pa  tudi  njega  začel  ignorirati.  In  na koncu  smo prišli  do tega  ...  da  je pač pes tak po karakterju.  Svojeglav  anglež, ki se  mu  fučka  za  vse  okrog njega  važno mu je bilo le to  , da je  on užival.  O  kakšnih aportih  in  delu  sem lahko le sanjala.  Nazadnje  je  šlo  celo tako daleč  , da tudi  odpoklica ni več  šljivil.   Skratka  groza od groze.
Nato sem  se odločila  še za zadnji  pristop(  za katerega  sem bila na začetku  z  vsemi  kriplji  proti)  trda - roka.     In potem je pes začel  delati.  Scrkljan kolikor je(  samo moja  napaka  in moja krivda)  mu je prebilo ,  da če me ne uboga  ni  božanja  in  crklanja....  enostavno sem ga samo  odrinila od sebe.  In   pes  se je začel  popravljati.     Dosegla sem celo 60%  " šmirglanja"  in  tečaj sva celo  opravila  z  87 točkami. ( poslušnost).....  kar se pa tiče  dela..  je pa ostalo  enako.  Nič od nič(  v večini primerov)  čeprav je pes  znal.  On  enostavno ni hotel.
Potem  sem pa dobila  še  eno novo  zgago  k  hiši.Malo  žimasto  zgago-  ona  pa  totalno  kontra.  Njej  je  delo   v  največjo  zabavo.   
In  ko  smo  skupaj  imeli  ure učenja je bil  Damč privezan  z  tamalo  pa  sva  delali  skozi  igro.
Na  začetku  ni bilo  nobenih  napredkov  pri  Damču.  Potem , ko je pa videl,  da  ga  enostavno  postavljam na stranski tir  in se  ukvarjam  z  tamalo  ker naredi  kot  hočem, je pa začel  delat.  Kar  na  enkrat  je    začel  aportirat,  držal  stojo,  ubogal  me je     pa kot  vojak.  Ni bilo  treba niti  glasu več  dvignit  nadenj.  Res  da  , njegovo aportiranje  in delo  ni  povsem zadovoljivo....  ampak  smo  pa  prišli  vsaj  toliko daleč  da me ne ignorira   in vsaj  približno naredi  kar  hočem od njega.

Meni je sicer jasno  da se pes od psa  uči,  da je  pomembna  tudi  tekmovalnost med  psi.
Samo  preko  karakterja  pa  ne gre.    Sedaj je sicer    razvil  novo  teorijo.  Dvakrat  naredi  vajo kot  je treba , toliko da pokaže  da zna.... potem  se mu pa ne ,da več. 

In ga niti ne silim.  Pač  upam.. če prišel  do  dvakrat  bo  mogoče tudi  do  štiri krat.  Takrat  bo pa moj cilj dosežen.   

[bina]

damayanti, svaka ti čast, da si imela j*a*j*c*a , da si pri enem neubogljivem psu (no, ne ravno neubogljivem, ampak take, ki te ni šmiril), kupila še enega. Tega si jaz ne bi upala narest! Ker bi se bala, da bi potem imela doma 2 neuboljiva psa

[Sammy]

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo ).

[damayanti]

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo ).

S tem se pa  strinjam v celoti

Res je  že  razlika    pes- psica.  Mene  ja  Damč    z  svojimi  polomi  naučil    takih stvari, ki jih ne najdeš v nobeni  knjigi( je ni p****rije, ki je ne bi naredil)  ravno iz tega  razloga  je  tudi  z  Dino  šolanje pravljica.
Jaz  bi  vsakemu  začetniku,  kateri se odloči,  da bo  svojega  psa  izšolal  priporočala  enega  "  damsterja".  Fajn  trmastega  in neposlušnega.  Ker  samo  tak  pes  lahko izuči  človeka.
Nekdo, ki ima  prvega  psa  poslušnega  in lahko vodljivega  sploh ne more  razumet , koliko  truda  morajo nekateri  vložiti  v  svojega  psa,  da  kaj dosežejo pri njem.  In koliko  teorij o šolanju(  piškotki,pohvale,nagrade, igra.....)  zataji  pri  takem psu.  Jaz sem  šele  pri  enem  letu  približno dojela  kako  ga moram  šolati in še sedaj  me  uči-  vsak dan.
Ne morem si pa predstavljati(  kolikor ga poznam), da bi mu pustila  njegovo  svobodno  voljo.....  to  bi  bil  pa  polom ,  če bi  sploh še bil  živ...   Če samo  pomislim , kaj bi on počel po svoji svobodni volji...  potepal bi se vsak  dan,  jagal  kure in mačke  po vasi, kradel  vse po spisku......  dvomim , da  bi  bil    še  živ  ali vsaj  cel, če ne drugače  bi  končal  že pod kakšnimi kolesi  avtomobila.

Panda:  Tudi  moj je bil  do  8 meseca  zlat  kužek.    Ne me narobe razumet-  ti ne želim takega psa  kot je postal  moj  v  svojem obdobju.    Počakaj  do  pubertete.  takrat  te bo  začel  pa  učit.  Boš  spoznala  kaj  pomeni imeti  samca  doma  

[bina]

Ne, ne, seveda si lahko VSAK zamisli 2 psa, čeprav ga nobeden ne uboga. Napisala sem, da si JAZ ne bi upala omisliti. Predstavljaj si, da imaš psa, ki ga zaradi različnih vzrokov ne smeš spuščati iz vrvice (ala je napadalen do drugih psov, uhaja, karkoli). No, če bi jaz imela takega psa, si ne bi upala kupiti še enega. Ker vem, da se psi učijo en od drugega. In če en uhaja, zna zelo hitro to "naučiti" tudi drugega. In kaj imaš potem?? 2 neposlušna psa, ki ju ne smeš spuščati iz vrvice. In raje imam 1 neposlušnega psa kot pa 2
Pri nas na sreco je Bero zelo individualist. In zato ni sprejel Bine. In zato je tudi ni naucil vseh neumnosti. In njemu je cisto vseeno, kaj jaz delam z Bino. Vcasih je bil prav vesel, da sem samo njo peljala na sprehod, ker je potem on imel mir pred njo

[AklAm]

Sem sicer čisto ven padla, zato replika na precej oddaljen post.

Vecje stevilo psov ni formula za uspeh glede pozornosti na lastnika. Lahko pride le do ljubosumja med samimi psi in ustvarjanja tropa, ce clovek ne zna pravilno postopati. Cisto vseeno je ali imas enega ali vec psov.

Res ni čudežna formula, ampak čisto irelevantno pa zagotovo ni. Vsak tak dejavnik vsaj minimalno vpliva na razvoj odnosa s psom.
Gaja je veliko bolj pozorna name, če sta na vidiku še druga dva psa. Je pa odvisno od lastnika, karakterja psov, njihove starosti itd., če se takšna situacija za nas razvije v "dobro" ali "slabo". Seveda to ni rešitev, na katero bi se bilo vredno zanašati, saj je vnaprej nemogoče predvidevati, kako se bo relacija med večimi psi in lastnikom razvila.

[rožica]

Danes sem videla moškega okoli trideset, ki je imel v svojem kombiju 4 psice. Ko je odprl vrata, se nobena ni premaknila. Jaz že vsa osupla, kaj znajo, ker sta bili dve še mladi. Vsako posebej je po imenu poklical iz avta, dal na prostor, in tako je čakala, da so se ostale zraven nje ulegle. Tako so postrojene čakale na nadaljni ukaz. Premaknil se je meter nazaj in vajo ponovil.  Tokrat ga ena izmed psic ni ubogala, pa jo je kar brcnil Ni čudno, da so ga tako ubogale- so se ga kar močno bale.

Najbolj debilno se mi je pa zdelo to, da tam sredi gozda, kjer so ga ljudje opazovali, reče: Če gledate v mojo smer, je to 1 euro, če pa gledate drugam, je zastonj.  Mislim, da sredi gozda lahko vsak gleda kamor hoče.

Najprej me je impresioniral zaradi vzgojenih psic, potem sem pa videla, da je vse skupaj bedno- odnos do psic in on sam

[ancksha]

mi mamo enega takega soseda.. psička je vedno spuščena, ampak NIKOLI ne zapusti domačega praga brez njega. Je bil dolgo let brez službe, pa sta bila vedno skupaj. Sedaj je doma gospa.

Pač za razliko od nas so cel dan s psom in njegovi psi (tudi pred to psičko je imel že dve tekom več kot 20 let) so VEDNO enako lepo vzgojeni. Tudi na našo ne lajajo, ko gremo mimo, pridejo lepo pozdravit na rob parcele (!). Noro. Tip je pa pripravljen za psa narest pomojem več kot zase. Enkrat pred mnogimi leti, ko se še ni tako na veliko steriliziralo, je imela ena njegova psička pasje mladiče. Takrat sva se se bratom ponudila, da poslikamo psičke in damo oglase. Bil je prav ganjen, kako srečen konec bo za mladičke, javilo se je veliko ljudi in je izbral samo ljudi z veliko časa. Pač tip je res predan svojim psičkam in vse dočakajo visoko starost.

[ancksha]

hehe ja tko kt na primer zmagovalci na Bad dog Animal planet )) par jih je k skos pobegne, zmagovalka si je šla pa kupit kost v supermarket LOL