mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
torek, 05.11.2024 : 07:26:13

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji
Strani: 1 2 3 [4]   Dol
« nazaj naprej »
Natisni
Avtor Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji  (Prebrano 22677 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269
« Odgovor #45 : torek, 08.11.2005 : 17:34:28 »
Seveda, večina Hauserjevih izpeljav vzdrži!

Ponavljam: sam mu očitam, da se v svoji znanstveni togosti premalo zanaša na lastno "čustveno inteligenco" (verjetno, ker pazi na svoj ugled...), hkrati pa se na ta aspekt (EQ) tudi premalo osredotoča v kontekstu svojega preučevanja živalskega uma.

Tako pojmovanje res že meji na Kartezijansko: preučujemo zelo zapleten mehanizem, vendar bomo njegovo delovanje v celoti lahko razložili, ko ga bomo znali razstaviti v prafaktorje, abstrahirali vse biokemične procese,  zadeve izmerili, izračunali, preizkusili,... in na koncu sintetizirali.

Nikjer (še) nisem zasledil, da bi omenil žival (govori seveda o sesalcih) kot individum, kot enkratno entiteto, kot osebnost. Bitje z značajem - lastnim karakterjem. Teoretizira na ravni vrste! To že veliko pove o osnovni naravnanosti njegovega preučevanja.

Vprašanje empatije je ravno eno najkompleksnejših - neposredno povezano s problemom samozavedanja in nadalje z moralno-etično dimenzijo. Hauser problem razčlenjuje na primeru "akta čakanja"(the act of waiting - ko člani tropa počakajo zaostalega "kamerada"), z razvojne perspektive na eni, ter prilagoditvene na drugi strani. Bolj kot dejanje empatije vidi v tem načelo recipročnosti: jaz te čakam danes, ker vem da boš ti mene jutri...

Se mi je pa utrnila še ena misel, ko Hauser pravi, da so domači psi nagnenje h grupni formaciji (pack formation) podedovali od svojih volčjih prednikov...
Če izhajamo iz spodnje sheme filogeneze psov, potem za molose ta teza gotovo ne velja in bi jih morali preučevati ločeno od špicev in hrtov (Huh):




[attachment deleted by admin]
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474
« Odgovor #46 : torek, 08.11.2005 : 17:42:50 »
zgornja shema itak ne drži. Že kar dolgo ne več. Dokazano. Jo je imel pa silno rad Lorenz če se ne motim. Danes je dokazano, da vsi psi izvirajo od volka.
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269
« Odgovor #47 : torek, 08.11.2005 : 17:48:43 »
A tako? Škoda, meni je tudi bolj pogodu...
Logiran
Afi
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 105


WWW
« Odgovor #48 : torek, 08.11.2005 : 18:15:41 »
Dr. Bruce Fogle pravi da so se psi najverjetneje razvili iz udomačenih volkov. Volkovi so sprva spremljali ljudi pri preseljevanju in se hranili z njihovimi ostanki hrane. Mlade volkove so gojili človeških naseljih in jih imeli za ljubljence. Ker pa je volčja nrav prilagodljiva je ukrotitev kmalu pripeljala do načrtne reje ali udomačitve.
Zgodovina domačega psa seje verjetno začela pred 12.000 leti. Smiley
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269
« Odgovor #49 : torek, 08.11.2005 : 18:25:14 »
Afi, hvala za tale poučen povzetek  Smiley Wink
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474
« Odgovor #50 : torek, 08.11.2005 : 19:26:15 »
Po vsej verjetnosti je sobivanje prednikov človeka in volka neprimerljivo starejše. ostanki volkov v okolici človeških bivališč so stari 400 000 let. Novejše raziskave mt. DNA so pokazale, da je do ločitve bodočih psov in volkov prišlo nekako pred 150 000 leti. Takratni ljudje niti slučajno niso bili sposobni aktivno udomačiti volka, so pa na nek način morali sodelovati, najverjetneje pri lovu. Pred 12 000 leti so se ljudje začeli za stalno naseljevati, takrat so tudi začeli aktivno selekcionirati pse, ki so jim bili najbolj koristni ali so jim bili najbolj všeč. V tem obdobju so se že oblikovale prve "pasme".
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269
« Odgovor #51 : sreda, 09.11.2005 : 18:03:43 »
Citat: Nikomah , torek, 08.11.2005 : 17:34:28
Seveda, večina Hauserjevih izpeljav vzdrži!
Ponavljam: sam mu očitam, da se v svoji znanstveni togosti premalo zanaša na lastno "čustveno inteligenco" (verjetno, ker pazi na svoj ugled...), hkrati pa se na ta aspekt (EQ) tudi premalo osredotoča v kontekstu svojega preučevanja živalskega uma.

Tako pojmovanje res že meji na Kartezijansko: preučujemo zelo zapleten mehanizem, vendar bomo njegovo delovanje v celoti lahko razložili, ko ga bomo znali razstaviti v prafaktorje, abstrahirali vse biokemične procese,  zadeve izmerili, izračunali, preizkusili,... in na koncu sintetizirali.
sram sram
Za tole pa Hauserju dolgujem opravičilo, saj me demantira že v naslednjem poglavju, ko se loti stereotipne predstave, da živali vodijo gola čustva-instinkti, ljudi pa razum.
Tu pa se, zanimivo, obregne prav na Descartesa - na kartezijansko dihotomijo med čutnim (varljivim) in razumskim (spoznavnim); Če ljudje sledimo načelu "Mislim, torej sem", potem za živali velja "Čutim, torej ukrepam"...
Takšno dihotomijo -in s tem Descartesa-  Hauser zavrne! S pomočjo modernih neuroslikovnih tehnik (petscan-PET) in magnetne resonance (fMRI) poda dokaze, da sta pri oblikovanju razumskih odločitev (pri človeku) nujno soudeležena oba predela možganov: prefrontalni korteks (načrtovalni možganski center) in amigdala ("čustvovalni možganski predel"), da so torej čustva nujen pogoj za delovanje razuma!
To načelo odločno aplicira tudi na psiho živali, saj imajo le-te tudi oba omenjena možganska predela, ter obstoječo nevralno povezavo med njima!
Čustva (oziroma povezava med OBEMA možganskima predeloma) torej igrajo odločilno vlogo pri sprejemanju odločitev pri ljudeh IN živalih! (eksplicitno omeni primate, psa pa ne...)
Logiran
Afi
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 105


WWW
« Odgovor #52 : petek, 11.11.2005 : 15:44:01 »
V Mladini sem prebrala še en zanimiv članek o pasjem štetju. Malo sem zašla na drugo temo, pa vendar se mi zdi zanimivo. Vem da je bilo že nekaj govora o primatih in sporazumevanju, ter štetju.
Znanstveniki so prepričani, da lahko psi štejejo, nekateri celo trdijo da si psi z različnimi toni lajanja izmenjujejo sporočila.

Robert Young, strokovnjak za živalsko vedenje na Pontifical Catholic University of Minas Gerais v brazilskem Belo Horizonteu je prepričan, da lahko psi, tako kot nekateri primati, štejejo.

Poskuse je dokazoval na pet mesečnih mladičih in njihovih igračah. Poleg tega imajo psi zmožnost ločevati večje predmete od manjših, tako da vedo recimo ali dobijo več ali manj hrane.

Znanstveniki s kalifornijske univerze Davis pa trdijo, da si psi lahko z višino in ritmom lajanja sporočajo različna sporočila. Psi, ko so ločeni od lastnika zavijajo z visokim tonom. Če pa se jim približuje neznanec ali pa slišijo zvonec na vhodnih vratih pa lajajo globlje in bolj ostro. Ko pa hočejo izraziti veselje lajajo z visokim tonom v različnih presledkih.

 Smiley Smiley
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474
« Odgovor #53 : petek, 11.11.2005 : 16:04:16 »
Samo ne štejejo tako kot ti ena, dva... ampak tako, da si zapomnijo koliko predmetov je, nekako tako, kot če ti vidiš tri jabolka veš da so trije ne da bi štel. To gre nekako do pet, mogoče kakšem prav nadarjen še malo več. Zlasti nadarjeni so za to prinašalci, ki si recimo zapomnijo koliko predmetov (ali ustreljenih rac) je padlo in kam.
Veliko od majhnega tudi ločijo, ampak jim podatek ni preveč pomemben. Če jim daš na izbiro velik in manjhen zrezek, bodo po vsej verjetnosti vzeli tistega, ki se jim zdi bližje ali pa jim lepše diši.
Če te zanima komunikacija med psi, si preberi knjigo Govorite po pasje, mislim da jo imajo v knjižnicah, pa tudi kupiti se jo menda še da.
Logiran
Afi
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 105


WWW
« Odgovor #54 : petek, 11.11.2005 : 16:06:36 »
Ja zelo zanimivo se mi zdi kako pes razmišlja in šteje. Kaj pa knjiga z naslovom Inteligenca psov?
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634
« Odgovor #55 : petek, 11.11.2005 : 16:13:45 »
Citat: Afi , petek, 11.11.2005 : 16:06:36
Kaj pa knjiga z naslovom Inteligenca psov?

zanimivo branje! Smiley
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474
« Odgovor #56 : sobota, 12.11.2005 : 13:26:13 »
z nekaj zadržki in precej netočnosti
Logiran
Marjetka
odvisnež
*****
Sporočil: 540
« Odgovor #57 : sobota, 12.11.2005 : 13:47:13 »
Citat: Lanabela , petek, 11.11.2005 : 16:04:16
Veliko od majhnega tudi ločijo, ampak jim podatek ni preveč pomemben.

Sem opazila, da postane to zelo pomembno, kadar sta recimo 2 psa in imas 2 kosti, razlicnih velikosti. Pri nas mora vecjo kost dobiti samec (ce ne je uzaljen), psici je pa vseeno.  Wink
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474
« Odgovor #58 : nedelja, 13.11.2005 : 10:52:12 »
Pri nas psica, če ima izbiro vedno vzame tisto kost, ki je boljša (se je drži več mesa ali masti). Velikost ni pomembna. Majhno slastno kost lahko hitreje poješ, potem pa vzameš drugi psici tisto, kar ji je še ostalo od tavelike kosti.
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634
« Odgovor #59 : torek, 27.06.2006 : 16:14:40 »
 Ve kdo slučajno za kakšno knjigo iz področja "pasje" psihologije (v slovenščini ali angleščini)? Zaželjeno kaj o motivaciji pri psih, učenju ipd., lahko pa tud nekaj čist tretjega ...
Logiran
Strani: 1 2 3 [4]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji « nazaj naprej »
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines