Kognitivna psihologija v Kinologiji

[Nikomah]

Nikomah: si pa postavil zanimivo vprašanje, namreč kaj je za psa (če se omejimo na pse) živo in kaj ne. Po moje ne loči med organskim in anorganskim, trava je zanj v enaki kategoriji kot kamen.

To sigurno ne drži; pes anorganskih stvari (kamna) ne bo nikoli hote pojedel (razen ponesreči kosce gumijaste žogice ki jo cufa ipd.). Trava pa ima tako in tako posebno vlogo v pasji presnovi... Vsi psi se pasejo.
Psi (živali) nedvomno ločijo organsko od anorganskega!

Se pa strinjam, da žive organizme dojemajo po nekakšni "intuitivni" kategorizaciji, kot si navedla. (plen, plenilci, nezanimivo, užitno,....kajpavem) Kar se neposredno navezuje na tole:

Moje mnenje pa je, da psi ne "razmišljajo" ne vem kaj, pač pa živijo po svojih trenutnih občutjih. Da vse jemljejo bolj naravno. Sem namreč prepričana, da psi, kakor tudi druge živali, "občutijo" veliko več kot človek. No, mogoče je včasih človek čutil tudi takšne stvari, pa je do danes to pozabil...

Definitivno je tako!  V temi "ali psi meditirajo" sem zapisal:
"...treba pa je poudariti, da imajo živali (za razliko od človeka) predvsem razvit tisti mentalni del, ki se v budistični doktrini imenuje "prajna (pradžna)" in pomeni - intuicijo. Prav ta - prajna, je namreč bistvena za dosego Nirvane, saj meditacijo nekateri imenujejo tudi intuitivno zrenje. Treba se je očistiti miselne nesnage, ki samo ovira intuicijo pri zrenju - uvidu te poslednje resnice, ki je Sunyata (praznina)...Zato sem prej rekel, da se psi že rodijo v Nirvano... " in
"Edino, kar si upam z gotovostjo trditi, je, da se psi (živali) ne zavedajo lastne smrtnosti in s tem tudi ne razmišljajo o smislu bivanja. (kar implicira tudi dejstvo, da nimajo metafizičnih predstav, torej da ne razmišljajo o "presežnem/transcendentnem" - o Bogu in takem). Živijo bolj po budističnih načelih - tu in zdaj."

Seveda, pasja/živalska inteligenca  temelji prav na tistem, kar je skozi evolucijo pri človeku dokaj zbledelo ob "razbohotenju" razuma = = čutenje in INTUICIJA!
In zato se mi zdi, da bo v živalski kognitivni psihologiji slej ko prej postal bistven - dandanes v psihologiji zelo moderen  pojem- "čustvena inteligenca - EQ", ki ga v psihologoji mnogi že sedaj postavljajo pred zelo sporni IQ...

[Nikomah]

Uf, Lanabela, tokrat si pa ti malo zamočvirila
Čeprav vem, kaj si mislila...

Jaz pa menim takole:
Organsko=živo(če ni ravno umrlo in je mrtvo ), anorgansko=neživo(ne v smislu mrtvo, ker ni nikoli bilo živo...)

1) Živali po vonju ločijo organsko od anorganskega po analogiji užitnega in neužitnega (anorgansko je striktno neužitno).
1/a)  Tudi v sklopu organskega ločijo užitno od neužitnega, različno - glede na vrsto, ki ji pripadajo.

2) Instinktivno v sklopu organskega ločijo živeče od umrlega!

3)Seveda pa je "živo" za psa predvsem tisto kar se giba in s tem vzbuja plenski nagon. V tem smislu pa je to seveda lahko tudi gumijasta igračka, ki je anorganska-neživa.. (pomotoma jo lahko v igri tudi pogoltne...)

[Lanabela]

Kaj pa si drugega pričakoval? V znanosti se moraš opirati izključno na empirična dejstva, ki jih lahko tudi dokažeš. To lahko vzameš kot osnovo. In jo nadgradiš s svojimi manj hladnimi, empiričnimi in dokazljivimi opažanji.
Thomasova je čisto Hauserjevo nasprotje. Ni čudno da se ne moreta (obojestransko). Ona je odlična opazovalka, ki svoja opažanja interpretira zelo svobodno, kakor se ji pač tisti trenutek zazdi, ima zelo pomankljivo znanje živalske fiziologije in včasih naredi kak tak antropopmorfizem, da še celo mene kar malo zaboli glava. samo ona ne trdi, da so njena dela znanstvena, njena opažanja pa so zelo točna in korektna. Problematične so interpretacije. In moram priznati, da je njena dela strašansko luštno brati. Meni je najbolj všeč  "The social live of dogs", nekakšno nadaljevanje Skrivnega življenja psov.

[Afi]

Jaz vem, da me ima pes rad, pa tega ne morem empirično dokazati.

Kako lahko veš, da te ima pes rad??? Ker skače po tebi in te liže, ti izkazuje neko naklonjenost? Ali čutiš neko povezanost, v sebi...in psu...

[Afi]

kaj pa če je pes samo dobre volje, ker si tudi ti in to on začuti? mogoče pa pes čisto drugače "razmišlja"...sebično, kot pravi avtor v knjigi Wild Mind?

[Nikomah]

Težko bi se v celoti strinjal s tem, kar pravi Hauser. Če pa ima povsem prav, potem so psi navadni izkoriščevalci svojih lastnikov, ki jih zanima samo lastno ugodje... (Nanook me je prehitela z uporabo še hujše oznake - paraziti...)
Se ti zdi to verjetno?

[Nikomah]

Saj, ravno na podlagi opazovanj lahko imamo nek (vsaj) posreden vpogled v pasjo psiho, res pa človek ne more vedeti, kako je BITI pes..
Naše interpretacije pasjega (ali nasploh živalskega) vedenja so neizogibno, vsaj substancionalno antropomorfne! Saj ga ne moremo interpretirati drugače, kot s svojega - človeškega aspekta!

Pomembno je upoštevati, da ta posebna vez med psom in človekom izvira pravzaprav iz pradavnine, ko je tudi človek mentalno še funkcioniral precej drugače - recimo temu bolj intuitivno, bolj "živalsko"...
Ta vez je izvorno gotovo simbiotična! Ključne za njeno nadaljno evolucijo so bile podobnosti, ne pa razlike med vrstama!
Najverjetneje so se simbiotični učinki najprej odrazili v skupnem lovu, pozneje pa še v živinorejskih dejavnostih!
Da je ta vez preživela in evolvirala vse do danes, je med obema vrstama neizpodbitno moralo obstajati vzajemno razumevanje in komunikacija! Ta komunikacija pa, zavoljo psov, ni mogla biti abstraktna ali simbolna, temveč čisto preprosto - intuitivna, čutna... Šlo je za neko bazično usklajenost...Le da se je ta bazična usklajenost s časom spremenila v bazično podrejenost - psa. In vzajemna komunikacija je dobila bolj značaj enosmernega zapovedovanja...

Človek je naprej evolviral v čisto racionalno smer, ter svoje osnovne živalske principe potlačil nekam globoko vase. Tako se je s časom spreminjalo tudi razmerje med njim in psom, do te mere, da danes nekateri (kot zgoraj Nanook, čeprav zanjo vem, da se šali) psom celo pripisujejo status parazitov, samo zato, ker so ti simbiotični učinki postali nezaznavni.
To je seveda huda neumnost. Paraziti se pri svojih gostiteljih naselijo proti njihovi volji, pse pa v svoje domove že od nekdaj vabimo (pripeljemo) sami.  Prej bi rekel da večina pasjih lastnikov čustveno parazitira na svojih psih, kot pa obratno!

V glavnem, da bi človek (spet) lahko dobil pristen vpogled v pasjo psiho, bi moral po mojem sam postati malo manj "človeški", postati malo bolj odprt do tistega, kar je skozi svojo evolucijo potlačil, ni pa mogel izkoreniniti - svoje živalsko bistvo!

[Nikomah]

Ja, potem pa govori neumnosti 
Oziroma mora zadevo malo argumentirati...